Postopek : 2015/2285(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0030/2016

Predložena besedila :

A8-0030/2016

Razprave :

PV 24/02/2016 - 14
CRE 24/02/2016 - 14

Glasovanja :

PV 25/02/2016 - 7.7
CRE 25/02/2016 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0058

POROČILO     
PDF 780kWORD 225k
22.2.2016
PE 572.914v02-00 A8-0030/2016

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016

(2015/2285(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Maria João Rodrigues

Pripravljavci mnenj (*):

Jean Arthuis, Odbor za proračun

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016

(2015/2285(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti njenih členov 121(2), 136 in 148,

–  ob upoštevanju člena 9 PDEU (horizontalna socialna klavzula),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2015(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 z naslovom Pregled okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(12),

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev držav G20 z vrha, ki je potekal 15. in 16. novembra 2015 v Antaliji,

–  ob upoštevanju posodobljenih ocen vzdržnosti osebja, ki so jih izvedli pri Mednarodnem denarnem skladu za postopek vzajemnega ocenjevanja neravnotežij in rasti, sprožen v okviru držav G20 (oktober 2015);

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

–  ob upoštevanju gospodarskih napovedi Komisije iz jeseni 2015,

–  ob upoštevanju študij in poglobljenih analiz usklajenosti gospodarskih politik v euroobmočju v okviru evropskega semestra, ki so jih pripravili za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (november 2015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti 2016 (COM(2015)0690), poročila o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) in osnutka skupnega poročila o zaposlovanju (COM(2015)0700),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije(14),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta o ekonomski politiki euroobmočja,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra 2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. decembra 2015 o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (Institutional Paper 014),

–  ob upoštevanju razprave s Komisijo o svežnju evropskega semestra – letni pregled rasti za leto 2016, ki je potekala v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0030/2016),

A.  ker je gospodarsko okrevanje v Evropski uniji v teku, vendar je med državami članicami in znotraj njih šibko in neenakomerno in deloma odvisno od začasnih in zunanjih dejavnikov, vključno z nizko ceno nafte;

B.  ker se nekatere države članice soočajo z dolgotrajnim problemom zelo nizke stopnje rasti;

C.  ker se ob gospodarskih in finančnih pretresih v več gospodarstvih v vzponu globalna gospodarska rast upočasnjuje in vodi v nove strateške izzive, na katere se bo morala Evropska unija ustrezno odzvati;

D.  ker se Evropa še vedno sooča z znatnim naložbenim primanjkljajem, ki bistveno slabi dolgoročnejši potencial EU za rast, medtem ko presežek euroobmočja na tekočem računu plačilne bilance raste; ker je javni in zasebni dolg v številnih državah še vedno visok, čeprav so se primanjkljaji tekočega računa plačilne bilance zmanjšali; ker bi morale številne države članice okrepiti prizadevanja za izvajanje pomembnih strukturnih reform;

E.  ker se v večini držav članic neto zunanji dolg, izražen kot odstotek od BDP, ni zmanjšal, kljub temu, da se je v več državah znatno zmanjšal primanjkljaj tekočega računa in so se znižali stroški dela na enoto;

F.  ker se stopnja zaposlenosti povečuje, vendar še vedno ne toliko, da bi lahko bistveno zajezila brezposelnost, zlasti brezposelnost mladih in dolgotrajno brezposelnost, ter revščino;

G.  ker je Evropa gospodarski prostor, ki je v primerjavi s konkurenti močno odvisen od uvoženih virov; ker je zato izgradnja pravega krožnega gospodarstva osnovni pogoj za gospodarsko rast v prihodnosti;

H.  ker kriza leta 2008 ni bila samo ciklična, ampak tudi strukturna, kar pojasnjuje tudi njene trajne učinke;

I.  ker sta prosto gibanje ljudi ter prost pretok blaga, storitev in kapitala temelj trajnostne gospodarske rasti na enotnem trgu Evropske unije;

J.  ker so izogibanje davkom, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje povzročili več milijard škode v potencialnih prihodkih javnih financ več držav članic, in sicer v korist velikim korporacijam, zaradi česar sta ogrožena temelj solidarnosti med državami in poštena konkurenca med podjetji;

Kombinacija politik

1.  pozdravlja sveženj letnega pregleda rasti za leto 2016 in predlagano kombinacijo politik, ki zajema naložbe, strukturne reforme in fiskalno odgovornost in je namenjena nadaljnjemu spodbujanju višjih stopenj rasti in krepitvi evropskega okrevanja in zbliževanja navzgor; poudarja da so potrebna velika nacionalna prizadevanja v smislu učinkovitega izvajanja strukturnih reform, pa tudi močnejše evropsko usklajevanje, da bi dosegli trdnejše gospodarsko okrevanje ter trajnostno blaginjo, ki bi bila bolj razširjena;

2.  pozdravlja izboljšave v javnih financah, zlasti postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP v EU in euroobmočju ter zmanjšanje nominalnega proračunskega primanjkljaja; ugotavlja pa, da v nekaterih državah članicah, ki imajo nizko nominalno rast BDP in nizko inflacijo, delež javnega dolga še vedno narašča in da postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem še vedno poteka v devetih državah članicah; poudarja, da imajo številne države članice omejen fiskalni manevrski prostor za spopadanje z morebitnimi novimi gospodarskimi pretresi in da bi bilo treba zato razmisliti o tesnejšem evropskem usklajevanju, s katerim bi podprli fiskalno konsolidacijo brez oviranja rasti;

3.  ugotavlja, da svetovna konkurenčnost Evropske unije ostaja pomemben cilj in opozarja na pomen strukturnih reform, naložb v raziskave in razvoj, učinkovito rabo virov, inovacij, ki povečujejo produktivnost, in zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij; hkrati meni, da je treba zaradi vse slabših svetovnih obetov okrepiti domače povpraševanje, da bi evropsko gospodarstvo postalo odpornejše; je zaskrbljen zlasti zaradi morebitne upočasnitve svetovnega povpraševanja;

4.  meni, da bi bilo treba makroekonomska neravnotežja reševati z usklajenim prizadevanjem vseh držav članic in z ustreznimi reformami in naložbami; poudarja, da mora vsaka država članica v zvezi s tem izpolniti svojo individualno odgovornost; ugotavlja, da visoki presežki tekočega računa plačilne bilance omogočajo povečanje domačega povpraševanja; poudarja, da je visoka raven javnega in zasebnega dolga bistveno tveganje ter da sta potrebni odgovorna fiskalna politika in višja rast, da bi ju hitreje zmanjšali;

5.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem v podporo okrevanju, pospeševanju konvergence k najboljšim državam in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij, tudi s povečanjem produktivnosti in spodbujanjem naložb;

6.  meni, da je rahlo izboljšanje kazalnikov na trgu dela spodbudno, vendar priznava, da ostajajo velike razlike med državami članicami, brezposelnost pa je še vedno nesprejemljivo visoka; ugotavlja, da se je treba opreti na nedavne izboljšave, tudi s povečanjem kakovosti ustvarjenih delovnih mest in njihove produktivnosti; poziva k okrepitvi prizadevanj za pospešitev naložb v spretnosti, oblikovanje bolj vključujočih trgov dela, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšanje revščine, socialne izključenosti in vse večje neenakosti pri prihodkih in premoženju ob ohranitvi proračunske discipline; poudarja, da bi morali imeti zaposlitveni kazalniki enak status kot obstoječi kazalniki, da bi lahko izvedli poglobljeno analizo in preprečili dvorazredni pristop, in da bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v politiki in smernicah EU za države članice;

7.  pozdravlja prenovljene integrirane smernice strategije Evropa 2020 in poziva k okrepitvi vloge te strategije pri usmerjanju evropskega semestra, v skladu s cilji Pogodbe in veljavno zakonodajo, ter za preprečitev ponovne krize državnega dolga; opozarja na pomen ambicioznih politik in instrumentov za zagotovitev, da bo Evropa kar najbolj izkoristila energetski in digitalni prehod, med drugim po zaslugi ustreznih naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter spretnosti, da pri zmanjšali zaostanek EU za njenimi glavnimi svetovnimi tekmeci v smislu skupne faktorske produktivnosti; meni, da je treba odpraviti gospodarske neenakosti, ki so ovira za dolgotrajno gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države obravnava okoljske davčne reforme, tudi v okviru fiskalne odgovornosti; poziva k skladnemu in celostnemu spremljanju prilagajanja najuspešnejšim državam glede ciljev strategije Evropa 2020;

Naložbe

8.  poziva k čim bolj učinkoviti uporabi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za podporo strateškim projektom, za katere ni na voljo drugih virov financiranja, v skladu z mandatom sklada; poziva države članice in EFSI, naj v razvoj dinamičnih seznamov projektov in naložbenih platform s pomočjo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in Evropskega portala naložbenih projektov tesno vključijo lokalne in regionalne organe; poudarja tudi, da je pomembno ustvariti sinergije med EFSI in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo evropske strukturne in investicijske sklade in v skladu s strategijo Evropa 2020, da bi okrepili kohezijo in ublažili razhajanja na enotnem trgu, in sicer tako, da se vsem regijam omogoči razvoj konkurenčnih prednosti in olajšajo dodatne zasebne naložbe; meni, da bi morale te naložbe služiti skladni industrijski politiki in da bi morale posebno pozornost nameniti ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade; poudarja, da so potrebni zadostne upravne zmogljivosti, dejavna vloga za regije ter boljše usklajevanje na vseh ravneh upravljanja in med njimi; poziva, naj se preučijo dodatni možni politični ukrepi za zmanjšanje naložbene vrzeli v EU;

10.  se zaveda procesa razdolževanja, ki poteka v zasebnem sektorju; poudarja, da je stopnja naložb v Evropi še vedno precej nižja kot v obdobju pred krizo; v zvezi s tem opozarja na pomen hitre vzpostavitve bančne unije in izvedbe bančnih strukturnih reform, ter pomen spodbujanja kapitalskih naložb v mala in srednja podjetja s pomočjo unije kapitalskih trgov; poziva k čim večjem izkoriščanju EFSI in programa COSME, da bi izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja; meni, da bi večja regulativna predvidljivost na enotnem trgu izboljšala zaupanje vlagateljev;

11  poudarja, da so potrebne večje naložbe v človeški kapital, zlasti izobraževanje in inovacije, tudi v okviru reform trga dela; poudarja, da je treba izboljšati nacionalne izobraževalne sisteme, sisteme poklicnega usposabljanja in sisteme vseživljenjskega učenja ter jih prilagoditi novim zahtevam po spretnostih in znanju na trgu dela EU; poudarja, da bo vse to omogočilo inovacije kot ključni dejavnik rasti, produktivnosti in konkurenčnosti; v zvezi s tem poziva države članice, naj izboljšajo produktivnost javnih naložb;

12.   pozdravlja naložbene profile po posameznih državah, ki razkrivajo nekatere od glavnih izzivov za naložbe v posameznih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj v odkrivanje ovir za naložbe vključijo vse ravni upravljanja in ustrezne deležnike ter se pri tem osredotočijo zlasti na notranji trg, skromno domače povpraševanje in strukturne reforme ter zagotavljanje ustreznih instrumentov za povezovanje javnega in zasebnega financiranja; poudarja, kako pomembna je visoka raven produktivnih naložb za dolgoročno gospodarsko dohitevanje držav članic; ugotavlja, da je treba v vsaki državi najti primerno ravnotežje med tekočimi izdatki, dolgoročno vzdržnostjo javnih financ in naložbami v gospodarski potencial za rast in da imajo enotni trg in evropski instrumenti, kot so EFSI in skladi ESI, pomembno vlogo pri podpiranju zdrave ravni naložb; poudarja, da lahko nizke javne naložbe v raziskave in inovacije v več državah povzročijo, da bodo te še globlje padle v „past srednjega dohodka“;

Strukturne reforme

13.  meni, da bi bilo treba po dolgem obdobju makroekonomskega prilagajanja poudarek nameniti izvajanju strukturnih reform in naložb, namenjenim krepitvi potenciala za rast na temelju kakovostnega zaposlovanja in produktivnosti, spodbujanju pravičnih, trdnih, učinkovitih in fiskalno vzdržnih sistemov socialnega varstva in pospeševanju trajnostnega prehoda gospodarstev držav članic k bolj učinkoviti rabi virov;

14.  poziva k trajnostnim reformam na trgih blaga, storitev in dela ter pokojninskih sistemov, pa tudi k boljšem pravnem urejanju, ki bo spodbujalo inovacije, ustvarjanje delovnih mest in pošteno konkurenco, ki bo povečala blaginjo, ne da bi zmanjšala varstvo potrošnikov;

15.  poudarja pomen učinkovitejše rabe virov in energije, tudi z razvojem krožnega gospodarstva; poudarja, da je pomembno nadalje razvijati resnično energetsko unijo, ki bo temeljila na solidarnosti, učinkovitosti in raznolikosti ter upoštevala domače vire energije, vključno z obnovljivimi viri; poziva Komisijo, naj te pomisleke vključi v priporočila za posamezne države, ker so tam najbolj pomembni za konkurenčnost in trajnostno rast;

16.  poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za spodbujanje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in oblikovanje prilagodljivih trgov dela z manjšo segmentacijo; poudarja pomen vzdržnih in učinkovitih sistemov socialnega varstva; opozarja, da je zagotovitev visoke stopnje zaposlenosti pomemben dejavnik za ohranitev vzdržnih pokojninskih sistemov;

17.  poudarja potrebo po sodobni, učinkoviti in državljanom prijazni javni upravi na vseh ravneh upravljanja ter po učinkovitih in preglednih predpisih glede javnega naročanja; poudarja, da je pomembno sprejeti nadaljnje ukrepe za vzpostavitev resnične e-uprave v državah članicah in med njimi; poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo in odpravijo svoje upravne pomanjkljivosti, ki se v kriznih razmerah utegnejo izkazati za škodljive;

18.  poziva k večji davčni razbremenitvi dela, o kateri naj se odloča na nacionalni ravni, pri čemer je treba zagotoviti vzdržnost sistemov socialnega varstva;

19.  je seznanjen s predlogom programa za podporo strukturnim reformam, namenjenega okrepljenemu izvajanju rasti naklonjenih reform v državah članicah, o katerem se bo odločalo po rednem zakonodajnem postopku; ponovno poudarja, da je izvajanje strukturnih reform v pristojnosti držav članic;

Fiskalna odgovornost

20.  ponovno poudarja, da bi potrebovali odgovorne fiskalne politike, usmerjene v rast, ki bi zagotavljale vzdržnost dolgov ter upoštevale gospodarski cikel in naložbene vrzeli, hkrati pa spoštovale socialne pravice državljanov; opozarja, da zelo visoka zadolženost nekaterih držav članic pomeni znatno tveganje v primeru morebitnih novih pretresov v euroobmočju; poudarja, da bo treba v državah z visokim deležem javnega dolga v BDP okrepiti prizadevanja za povečanje odpornosti javnih financ in spodbujanje rasti, da se bo javni dolg začel trajno manjšati;

21.  vztraja pri izvajanju pakta o stabilnosti in rasti, pa tudi pri polni uporabi obstoječih določb o prožnosti v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. januarja 2015 (COM(2015)0012), med drugim za spodbujanje večjih naložbenih in strukturnih reform ter obravnavo varnostnih groženj in pritoka beguncev;

22.  poudarja, da je treba doseči izboljšave pri pobiranju davkov, boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, ukrepanju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in davčnim oazam ter pri usklajevanju davčnih politik znotraj EU; poziva k učinkovitim in preglednim davčnim sistemom za boljše pobiranje davkov, preprečevanje izogibanja davkom in boj proti organiziranemu kriminalu; zato meni, da bi morali imeti davčni in carinski organi na voljo dovolj človeških virov ter materialnih in finančnih sredstev;

23.  podpira racionalna in posamezna prizadevanja držav za večjo kakovost, učinkovitost in rasti naklonjeno usmerjenost javne porabe, zlasti s preusmeritvijo neproduktivne porabe v naložbe, ki spodbujajo rast, vendar ne ogrožajo zagotavljanja nujnih javnih in socialnih storitev;

Poseben poudarek na euroobmočju

24.  pozdravlja priporočila za gospodarsko politiko v euroobmočju, ki jih je Komisija predlagala šest mesecev pred priporočili za posamezne države, kot način za poglabljanje usklajenosti politik pri nadaljnjem ukrepanju po poročilu petih predsednikov in ustreznih resolucij Evropskega parlamenta;

25.  poudarja, da je euroobmočje zaradi svoje visoke stopnje soodvisnosti in enotnosti svoje monetarne politike gospodarska enota, v kateri je treba spodbujati približevanje najuspešnejšim državam in ga podpirati z večjim usklajevanjem nacionalnih politik; poudarja pomen okrepljenega ukrepanja vseh nacionalnih vlad, da v svojih državah članicah izvedejo potrebne gospodarske reforme in naložbe za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij in preprečevanje negativnih učinkov prelivanja nacionalnih politik na druge države članice; zato poziva k poglobljeni oceni teh makroekonomskih neravnotežij in učinkov prelivanja, ki bi dopolnila oceno o ranljivosti posameznih držav in oceno makroekonomskega dialoga; vztraja pri popolni skladnosti priporočil za euroobmočje in priporočil za posamezne države;

26.  pozdravlja, da se večja pozornost namenja skupni fiskalni naravnanosti euroobmočja, ki pa ne preusmerja pozornosti od odgovornosti posameznih držav članic; opozarja, da kar zadeva postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, fiskalnega primanjkljaja v eni državi članici ni mogoče izravnati s fiskalnim presežkom v drugi; poziva k rednemu spremljanju, ali je skupna fiskalna naravnanost primerna glede na obstoječe naložbene vrzeli;

27.  podpira priporočilo o različnem določanju fiskalnega napora za posamezne države članic, pri katerem bi upoštevali njihov položaj glede na zahteve iz pakta o stabilnosti in rasti in njihove potrebe po stabilizaciji, pa tudi učinke prelivanja; ugotavlja, da to za številne države članice pomeni izvajanje fiskalne konsolidacije, ki spodbuja rast; po drugi strani ugotavlja, da imajo nekatere države večji fiskalni manevrski prostor glede na zahteve pakta za stabilnost in rast, ki bi ga v tem trenutku lahko uporabili za podporo domačemu gospodarstvu;

28.  ugotavlja, da je visok presežek na tekočem računu euroobmočja sicer dobrodošel znak njegove zunanje konkurenčnosti, vendar njegova trenutna raven tudi kaže na pomanjkanje domačih naložb, kar ima škodljiv učinek na rast in zaposlovanje; meni, da bi bilo okrepljeno domače povpraševanje ustreznejše za trajnostno rast euroobmočja, ustreznejše pa bi bilo tudi z globalnega vidika; se zaveda, da je presežek na tekočem računu v nekaterih državah članicah povezan s pozitivnimi učinki prelivanja v celotni verigi dodane vrednosti, ki lahko na različne načine koristijo nekaterim drugim državam članicam; priznava tudi vlogo, ki jo ima enotna valuta, ker pomaga bolj konkurenčnim državam ohraniti visoke presežke do preostalega sveta; pozdravlja ugotovitve zimske napovedi Komisije za 2016, po kateri je gospodarsko rast v nekaterih državah članicah v letu 2015 poganjalo zlasti domače povpraševanje; meni, da je pomembno, da države članice z višjimi presežki na tekočih računih plačilne bilance še naprej krepijo domače povpraševanje v lastno in splošno korist; hkrati poziva manj konkurenčne države članice, naj učinkovito izvedejo strukturne reforme in kakovostne naložbe za posodobitev njihovih gospodarstev in vzpostavitev trajnostnega poslovnega okolja za dolgoročne naložbe v skladu s strategijo Evropa 2020; meni, da je to najboljši način za zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij znotraj držav članic, za razliko od notranje devalvacije, ki slabi povpraševanje in upočasnjuje gospodarsko rast v euroobmočju;

29.  poudarja, da je treba spodbujati pravo ekonomsko in socialno konvergenco, ki jo poganjajo boljša produktivnost in nestroškovni dejavniki; poudarja, kako pomembno je, da vse države članice učinkovito izvajajo strukturne reforme, izboljšajo kakovost javne porabe in imajo dovolj naložbenih zmogljivosti, da bi omogočili uravnoteženo in trajnostno rast, ki je ključna tudi za zmanjšanje deleža javnega razmerja med dolgom in BDP; priznava, da visok javni in zasebni dolg znatno zmanjšujeta zmogljivost za naložbe in s tem upočasnjujeta rast;

30.  opozarja, da se plače določajo z neodvisnimi kolektivnimi pogajanji, in poziva ustrezne akterje, naj zagotovijo odgovorno in rasti naklonjeno usklajevanje plač, ki naj odraža povečanje produktivnosti; zlasti poziva zadevne akterje v državah s primanjkljajem tekočega računa ali skoraj izravnanim tekočim računom, naj nadaljujejo prizadevanja za opvečanje produktivnosti in ohranjanje konkurenčnosti; hkrati poziva vse zadevne akterje v državah z visokim presežkom, naj uporabijo presežne prihranke za podporo domačemu povpraševanju in naložbam;

31.  poziva k ukrepom, ki bi preprečevali tekmovanje v zniževanju obdavčenja in socialnih standardov, kar povečuje neenakosti; opozarja, da je treba ohraniti mednarodno konkurenčnost na podlagi produktivnosti in zbliževanja navzgor; pozdravlja, da se več pozornosti posveča trem zaposlitvenim kazalnikom iz preglednice o makroekonomskih neravnotežjih, ter prosi Komisijo, naj jih obravnava kot enakovredne drugim; meni tudi, da je treba pri oblikovanju politik ustrezno upoštevati preglednico ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov ter ustrezne kazalnike glede učinkovite rabe virov;

32.   je seznanjen s sklepi Evropskega sveta o ekonomski in monetarni uniji iz decembra 2015 ter poziva Komisijo, naj začne čim prej pripravljati dolgoročnejše ukrepe;

Učinkovitejši evropski semester z okrepljeno demokratično odgovornostjo

33.  obžaluje slabo izvajanje priporočil za posamezne države ter meni, da je treba za boljše izvajanje bolje opredeliti jasno izražene prednostne naloge na evropski ravni in razširiti odkrito javno razpravo, politično pripravljenost in zavezanost na nacionalni ravni, saj bodo poročila tako pridobila večji pomen in spodbudila nacionalno odgovornost; v zvezi s tem pozdravlja obiske članov Komisije v državah članicah z namenom razprav o procesu evropskega semestra in dokumentih, povezanih z njim;

34.  poziva k vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med izdajanjem priporočil za posamezne države, ki so osredotočena na ključne prednostne naloge, in zagotavljanjem, da ta priporočila obravnavajo vse ključne izzive, tudi potrebo, da se prepreči ponovna dolžniška kriza in da se povečajo konkurenčnost, rast in zaposlovanje, ob upoštevanju ciljev strategije Evropa 2020;

35.  pozdravlja plenarno razprave s predsednikom Komisije in predsednikom Euroskupine o osnutku priporočila za euroobmočje z dne 15. decembra 2015 in izraža prošnjo, da bi tovrstne razprave postale redni del evropskega semestra; meni, da bi tovrstne razprave okrepile in dopolnile demokratični dialog, zlasti gospodarski dialog, ter pomagale povečati odgovornost izvršilne veje oblasti;

36.  poudarja, da bi moralo pomladansko zasedanje Evropskega sveta ostati osrednja priložnost za opredeljevanje prednostnih nalog; pozdravlja razpravo s Komisijo na plenarnem zasedanju o prednostnih nalogah letnega pregleda rasti pred njegovim sprejetjem in po njem; opominja, da je oblikovanje gospodarske politike na podlagi priporočila, ki ga Svet izda državam članicam, izvedbeni akt, ki zahteva demokratični nadzor Evropskega parlamenta in razpravo v njem; zato poziva Svet, naj sprejme priporočila in sklepe za euroobmočje v zvezi s svežnjem letnega pregleda rasti, potem ko bo svoje mnenje o njih izrazil tudi Parlament; potrjuje svojo zavezanost čim hitrejšemu razmisleku o teh dokumentih, da bo lahko svoje stališče izrazil dovolj zgodaj pred pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta; pozdravlja povabilo Evropskemu parlamentu, naj njegov predsednik posreduje stališče Parlamenta na pomladanskem zasedanju Evropskega sveta; poudarja še, da mora biti Evropski parlament v skladu s Pogodbo obveščen, ko Svet sprejme priporočila, in seznanjen z rezultati večstranskega nadzora;

37.  opozarja, kako pomembno je, da nacionalni parlamenti razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države ter glasujejo o nacionalnih programih reform in nacionalnih konvergenčnih programih ali programih za stabilnost; poziva države članice, naj strukturirano vključijo socialne partnerje, lokalne in regionalne organe ter druge pomembne deležnike in izkoristijo hitro objavo poročil za posamezne države; opozarja na nenadomestljivost socialnih partnerjev pri določanju plač in ključno vlogo, ki bi jo morali imeti v širših gospodarskih razpravah, zlasti v zvezi s spodbujanjem produktivnosti; poziva tudi k tesnejšemu sodelovanju nacionalnih parlamentov z Evropskim parlamentom;

38.  poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o gospodarskem upravljanju; vztraja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bo struktura evropskega semestra omogočala konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti glede prednostnih nalog letnega pregleda rasti in priporočil za euroobmočje;

Proračunske politike

39.  obžaluje, da zaradi skromnega proračuna EU, ker ni mogoče spreminjati pravil glede lastnih sredstev ter ker ni skladnosti med gospodarskimi napovedmi, prednostnimi nalogami ekonomske politike in oblikovanjem enoletnih in večletnih proračunov, ni zadovoljivega finančnega vzvoda;

40.  poudarja, da proračun EU neposredno prispeva k uresničevanju dveh od treh ciljev letnega pregleda rasti za leto 2016 (oživitev naložb, nadaljevanje strukturnih reform in izvajanje odgovorne in iskrene fiskalne politike, ki bi bila v skladu z napovedanimi političnimi zavezami); pozdravlja predlog Komisije, da bi sredstva EU za tehnično pomoč uporabili za podporo strukturnim reformam;

41.  meni, da bi lahko s proračunom EU razbremenili nacionalne proračune in podkrepili prizadevanja za fiskalno konsolidacijo z uvedbo lastnih sredstev in racionalizacijo odhodkov; prepričan je, da bi lahko z okrepljenim upravljanjem javnih sredstev na ravni EU ustvarili ekonomijo obsega in tako zmanjšali odhodke, na primer na diplomatskem in vojaškem področju, ne da bi bilo pri tem ogroženo načelo deljenega upravljanja, predvsem v zvezi s strukturnimi skladi;

42.  poudarja, da je ustvarjanje primanjkljaja v proračunu EU nezakonito; ugotavlja, da države članice pojmujejo proračun EU kot spremenljivko za prilagajanje nacionalnih proračunov;

43.  poudarja, da je za dokončno vzpostavitev ekonomske in monetarne unije potrebno večje povezovanje znotraj euroobmočja in da je proračunska unija temelj za uspešno delovanje eura;

44.  poziva, naj se v zvezi s stališčem Parlamenta do euroobmočja in njegove proračunske zmogljivosti upoštevajo sklepi samoiniciativnega poročila o proračunski zmogljivosti euroobmočja, ki bo pripravljeno v letu 2016;

45.  poziva Komisijo, naj izvede pregled večletnega finančnega okvira, kot je bilo dogovorjeno junija 2013 v okviru političnega dogovora med Parlamentom, Komisijo in Svetom; poudarja, da so finančne in humanitarne krize, ki so prizadele EU v obdobju 2009−2014, razkrile neustreznost sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja tudi, da je treba izvesti temeljito reformo finančnega načrtovanja EU ter pri tem ustrezno upoštevati cilje, financiranje in trajanje instrumentov, ki so na voljo.

Politike na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane

46.  poudarja, da je bistveno, da se ta priporočila vključijo v proces evropskega semestra, če naj reforma zakonodaje o odpadkih in akcijski načrt o krožnem gospodarstvu pospešita prehod evropskega gospodarstva na krožni model, s tem pa bi spodbodli konkurenčnost, odpiranje delovnih mest in ustvarjanje trajnostne rasti; priporoča, naj se načela krožnega gospodarstva vključijo v priporočila za posamezne države;

47.  ponovno poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo dal prave signale za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; znova poudarja, da je treba postopoma ukiniti okolju škodljive subvencije in davčno obremenitev preusmeriti z dela na onesnaževanje okolja;

48.  meni, da je v okviru evropskega semestra pomembno oceniti delovanje sistemov zdravstvenega varstva, in podpira prehod na pristop, ki bo temeljil na rezultatih, ter poudarek na preprečevanju bolezni in spodbujanju zdravja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki razvije orodja za spremljanje ciljev na področju zdravja in merjenje dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva ter naj spodbuja preglednost stroškov zdravstvenih raziskav, da bi zmanjšala razhajanja in neenakosti v zdravstvu med državami članicami in znotraj njih; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države upošteva dolgoročne učinke na zdravje in fiskalne vplive ukrepov, ki se nanašajo na preventivne programe;

49.  poudarja, kako pomembna je vzdržnost sektorja zdravstvenega varstva, ki ima pomembno vlogo v vsem gospodarstvu, saj predstavlja 8 % evropske delovne sile in 10 % BDP v EU, in zagotavlja enakopraven dostop do zdravstvenih storitev za vse državljane – zdravje je namreč bistven dejavnik za stabilnost, trajnost in nadaljnji razvoj držav članic in njihovih gospodarstev;

Regionalne politike

50.  se zaveda, kako pomembne so naložbe EU za manj razvite regije ter da je pomembno zagotoviti, da bodo te naložbe lahko pritegnile še druge ter tako spodbujale ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

51.  pozna povezave med cilji procesa evropskega semestra in načrtovanjem programov za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020, kakor je razvidno iz sporazumov o partnerstvu; zato meni, da bi lahko imeli instrumenti kohezijske politike po reformi za obdobje 2014–2020 zelo pomembno vlogo pri izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, s tem pa bi prispevali k uresničevanju strateških ciljev EU ter dejanskemu izvajanju sporazumov o partnerstvu; poudarja, da so programi in cilji v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov večletne in dolgoročne narave v primerjavi z letnim ciklom evropskega semestra, in da je treba uskladiti prednostne naloge Evropske unije, nacionalne potrebe ter regionalne in lokalne potrebe;

o

o  o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

OBRAZLOŽITEV

Poročilo je prispevek Evropskega parlamenta k opredelitvi prednostnih nalog gospodarske politike v okviru procesa usklajevanja politik v letu 2016, imenovanega evropski semester. Nastalo je kot odziv na letni pregled rasti Komisije in z njim povezane dokumente, ki vključujejo osnutek priporočila za gospodarsko politiko v euroobmočju. Vzporedno s tem so v pripravi poročila o zaposlitvenih in socialnih vidikih ter vidikih enotnega trga v evropskem semestru. Med pripravami na pomladansko zasedanje Evropskega sveta bo o vseh treh poročilih potekala razprava s Komisijo in Svetom.

V pričakovanju medinstitucionalnega sporazuma, h kateremu je pet predsednikov pozvalo v poročilu, bi morale institucije to razpravo uokviriti in voditi tako, da bi okrepili demokratični značaj evropskega gospodarskega upravljanja(15).

Namen tega poročila je spodbuditi razpravo na evropski ravni, tudi z vključitvijo nacionalnih poslancev, socialnih partnerjev in civilne družbe, o treh glavnih vprašanjih:

•  Kakšno kombinacijo fiskalnih, monetarnih in strukturnih politik bi morala Evropska unija izvajati v prihodnjih 12–18 mesecih?

•  Kako na ravni euroobmočja poglobiti usklajevanje politik?

•  Kako doseči, da bo odločanje o prednostnih nalogah in priporočilih evropskega semestra bolj demokratično in kako zagotoviti celovitejše izvajanje priporočil?

Vnovično uravnoteženje kombinacije politik za močnejše okrevanje

Evropska unija okreva po dolgotrajni gospodarski krizi, ki je povzročila hude socialne težave in načela potencial za gospodarsko rast. Hkrati s tem pa se sooča z novimi izzivi, zlasti z grožnjo terorističnih napadov, geopolitično nestabilnostjo v soseščini in številnimi prihodi prosilcev za azil, kot jih še ni bilo. Da bi si zagotovila politično legitimnost, mora Evropska unija oblikovati načine obravnave teh izzivov.

Državljani si želijo močnejše gospodarsko okrevanje, ustvarjanje novih delovnih mest in povrnitev enakih možnosti. Vsi tudi želimo živeti v čistem okolju in izkoriščati priložnosti, ki nam jih ponujajo digitalna revolucija in druge tehnološke inovacije. Res pa je, da se soočamo z resnejšimi dolgoročnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, robotizacija, fragmentacija delovnih nalog, demografske spremembe in sedanje preusmerjanje k multipolarnemu svetu.

S kombinacijo gospodarskih politik, ki bi jih bilo treba izvajati v EU, euroobmočju in posameznih državah članicah v letu 2016, bi morali okrepiti nedavno gospodarsko okrevanje, obenem pa se spopasti s strukturnimi izzivi in prispevati k dolgoročni strategiji za trajnostno rast. Strategija Evropa 2020(16) je že bila predmet vmesnega pregleda, Evropski parlament(17) in Komisija(18) pa sta jo ponovno potrdila kot splošni okvir za uresničevanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi. Tudi integrirane smernice strategije so bile prenovljene na začetku letošnjega leta.

Da bi bila strategija smiselna in realistična, je bistveno, da so dogovorjene prednostne naloge in izdana priporočila v okviru evropskega semestra z njo v celoti usklajeni in osredotočeni na njeno izvajanje.

Prvi del poročila vsebuje poskus opredelitve natančne vsebine kombiniranih gospodarskih politik. Poročevalka je mnenja, da bi bilo treba v sedanjih gospodarskih razmerah „tvorni trikotnik“ naložb, fiskalne odgovornosti in strukturnih reform, ki ga spodbuja Evropska komisija, razširiti v poln kvadrat z domačim povpraševanjem kot četrto komponento.

Okrepitev domačega povpraševanja zahteva precej večje naložbe tako zasebnega kot javnega sektorja od tistih, ki jih je Komisija predstavila v naložbenem načrtu za Evropo novembra 2014. Počasni proces razdolževanja otežuje nove naložbe, saj se številne vlade, finančne institucije, družbe in gospodinjstva ukvarjajo predvsem z zmanjševanjem starih dolgov, kar je v razmerah nizke rasti in nizke inflacije seveda precej bolj težko. Zato se je treba osredotočiti na načine, kako pospešiti razdolževanje in se lotiti naložb v podporo trajnostni in vključujoči rasti. V tem pogledu sta pomembna tudi učinkovito regulativno okolje in dobro delujoča javna uprava.

Ključno pri tem je, da bi se kratkoročno domače povpraševanje in potencial za dolgoročno rast lahko okrepila, če bi bila današnja raven blaginje bolj enakomerno razdeljena, z manjšo neenakostjo pri dohodkih in premoženju. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Mednarodni denarni sklad in druge institucije v zadnjih letih stalno ponavljajo, da imajo politike prerazporeditve pomembno vlogo pri trajnostni rasti, tudi če na to gledamo zgolj z ekonomskega stališča.

Spodbujanje rasti z zmanjševanjem neenakosti je skladno z načelom fiskalne odgovornosti in pomeni – na strani prihodkov – učinkovitejše pobiranje davkov in preprečevanje njihovega izogibanja, pa tudi progresivno obdavčitev dohodkov in večjo preusmeritev davčnega bremena z dela na premoženje, kapitalske dobičke, finančne transakcije in onesnaževanje. To je treba združiti z učinkovitejšo javno porabo, zlasti za kakovostne socialne naložbe, kot so izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvo in ustrezna socialna zaščita, ki ljudem omogočajo polnovredno življenje. Tudi razvoj infrastrukture, naložbe v energetsko učinkovitost in zagonska podjetja potrebujejo javno podporo.

Nadalje se mora spremeniti naše razumevanje „strukturnih reform“, da bo odražalo pretekle izkušnje in prihodnje izzive. Pojem „strukturne reforme“ smo dolgo povezovali predvsem z zmanjševanjem vloge države v gospodarstvu in večjo prožnostjo trgov. Žal to ni vedno vodilo v večjo produktivnost, temveč je prej prispevalo k deflacijskim pritiskom in rastoči neenakosti.

Prišel je čas, da naredimo korak k „drugi generaciji“ strukturnih reform, katerih glavni cilji bi morali biti okrepitev potenciala za rast z večjo zaposlenostjo in produktivnostjo, spodbujanje pravičnih in vzdržnih sistemov socialnega varstva in zmanjševanje družbenih neenakosti s ciljem ponovne vzpostavitve enakih možnosti. To bi se moralo odražati tudi v novem programu za podporo strukturnim reformam, ki je bil pravkar predstavljen.

Poglobitev upravljanja ekonomske in monetarne unije za stabilnost in konvergenco

Od izbruha evrske krize leta 2010 so vlade in institucije sprejele pomembne ukrepe za ohranjanje celovitosti euroobmočja, vendar je treba še veliko postoriti za okrepitev odpornosti naše ekonomske in monetarne unije, kot je razloženo v poročilu petih predsednikov. Eden od pomembnih vidikov je poglobitev usklajenosti gospodarskih in socialnih politik v euroobmočju. To zahteva predvsem poglobljeno razumevanje splošnega fiskalnega položaja euroobmočja in skupen pogled na makroekonomska in makrosocialna neravnotežja. V tem okviru je dobrodošla zgodnja predstavitev osnutka priporočila o gospodarski politiki v euroobmočju.

V splošni oceni osnutkov proračunskih načrtov za euroobmočje za leto 2016 je Komisija glede usklajevanja ciljev vzdržnosti dolga in proticiklične ekonomske stabilizacij zaključila, da „se zdi pretežno nevtralna skupna fiskalna naravnanost euroobmočja, ki se pričakuje za naslednje leto, večinoma ustrezna, če se upoštevajo tudi rekordno nizke obrestne mere in visok zunanjetrgovinski presežek, kar kaže na potrebo po določeni stopnji podpore povpraševanju.“ Hkrati pa je opozorila, da „v [nekaterih] državah članicah ni zadostne usmerjenosti v uporabo razpoložljivega fiskalnega manevrskega prostora“(19).

Kar zadeva makroekonomska neravnotežja, je v poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2016 navedeno, da bo presežek na tekočem računu euroobmočja v letu 2015 predvidoma dosegel približno 390 milijard EUR ali 3,7 % BDP in „bo verjetno višji od vrednosti, ki bi izhajala iz temeljnih značilnosti“, kar kaže na „gospodarske neučinkovitosti in skromno domače povpraševanje“. Razmerje med varčevanjem in naložbami v euroobmočju bi sicer moralo biti približno uravnoteženo, pravi Komisija, sedanji presežek na tekočem računu pa pomeni presežne prihranke, ki se ne usmerjajo v domače gospodarstvo. Razmerje med naložbami v euroobmočju in BDP je bilo v drugem četrtletju leta 2015 19,8 %, kar je precej nižje od povprečja 22,1 %(20), ki smo ga beležili v obdobju 1998–2007.

Poročevalka meni, da iz te analize izhaja jasna potreba po večjih naložbah, zlasti ob upoštevanju nizkih obrestnih mer. Glede na obstoječo raven javnega in zasebnega dolga je ključno, da so te naložbe trajnostne. Očitne naložbene vrzeli je treba zapolniti, da bi preprečili poslabšanje stanja obstoječega uporabnega kapitala (tako osnovnih sredstev kot človeškega kapitala), nove naložbe pa je treba skrbno načrtovati in se pri tem osredotočati na inovacije, učinkovito rabo virov, kakovostno izobraževanje in odpiranje kakovostnih delovnih mest.

Ob tem je treba omeniti, da se euroobmočje sooča s paradoksalno situacijo: države z največjim fiskalnim manevrskim prostorom so med najuspešnejšimi akterji, kar zadeva rezultate in zaposlovanje, zato so njihovi fiskalni multiplikatorji relativno nižji, kar deloma razloži nepripravljenost za povečanje javnih naložb. Po drugi strani pa imajo države z višjimi fiskalnimi multiplikatorji (povezanimi z nizko rastjo, visoko brezposelnostjo in velikimi naložbenimi vrzelmi) v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti in zaradi že obstoječega javnega dolga omejen fiskalni manevrski prostor. To močno omejuje obete za resnično ekonomsko konvergenco in doseganje ciljev Pogodbe v zvezi z uravnoteženo in vzdržno rastjo.

Eden od ključev za rešitev paradoksa bi verjetno bila večja pripravljenost držav z večjim fiskalnim manevrskim prostorom, da ga v celoti izkoristijo ter tako upoštevajo pozitiven učinek na vse euroobmočje. Drug ključ pa je izboljšanje finančnih pogojev, da bodo druge države vlagale, izvajale reforme in dosegale konvergenco, kar bi dosegli z dokončanjem bančne unije in oblikovanjem instrumentov za dopolnilno fiskalno zmogljivost.

Krepitev demokracije za večjo odgovornost, relevantnost in učinkovitost

Evropski semester 2016 je razdeljen na evropski del, ki se bo zaključil s pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta, in nacionalni del, ki se bo začel z objavo poročil za posamezne države. Na obeh ravneh je nujna poglobljena demokratična razprava in tesna vključenost socialnih partnerjev, le tako bodo namreč prednostne naloge in priporočila pomembni in ustrezni ter uresničeni z ukrepi.

Na praktični ravni je zaželena zlasti razprava Evropskega parlamenta s Komisijo in predsednikom euroskupine o osnutku priporočila za euroobmočje, pa tudi tesnejši dialog med Parlamentom in Svetom, preden slednji sprejme priporočila in sklepe glede svežnja letnega pregleda rasti. Pomemben dogodek je tudi skupna razprava evropskih in nacionalnih poslancev s Komisijo, ki bo potekala 16. in 17. februarja 2016. Evropski parlament bo sodeloval tudi v evropskem semestru in sicer z razpravami pred predstavitvijo letnega pregleda rasti in po njej ter pred pomladanskim zasedanjem Evropskega sveta in po njem, pa še s končno oceno izvajanja evropskega semestra.

Na nacionalni ravni bodo ključnega pomena poglobljene parlamentarne razprave s člani Komisije in nacionalnimi vladami, ki bodo temeljile na priporočilih o euroobmočju (kadar je primerno), sklepih Evropskega sveta, poročilih Komisije o posameznih državah in priporočilih za posamezne države. Razširiti je treba tudi dobro prakso nacionalnih parlamentov glede razprav in glasovanja o nacionalnih programih reform, konvergenčnih programih in programih za stabilnost.

Novi organi, ki jih je Komisija predlagala v okviru nadaljnjega ukrepanja po poročilu petih predsednikov, zlasti nacionalni odbori za konkurenčnost in svetovalni evropski fiskalni odbor, bodo predvidoma ustanovljeni v letu 2016 in bodo morebiti vključeni že v ta cikel evropskega semestra.

Poročevalka izraža upanje, da se bodo vsi akterji dejavno vključili v evropski semester 2016 ter si prizadevali uresničiti cilj doseganja čvrstejšega gospodarskega okrevanja in večje odpornosti socialnega tržnega gospodarstva Evrope na pretrese in strukturne izzive, s čimer bi dokazali, da evropska demokracija deluje in da je zmožna ustvariti vzdržno in vsesplošno blaginjo.

15.2.2016

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016

(2015/2285(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Jean Arthuis

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  obžaluje šibko parlamentarno razsežnost evropskega semestra in premalo ambiciozne predloge glede tega v poročilu petih predsednikov; je razočaran, da prvi letni pregled rasti po tem poročilu še vedno ni pripravljen v obliki besedila, ki bi bilo sprejeto po rednem zakonodajnem postopku, tako kot želi Parlament;

2.  meni, da je ekonomska politika EU le skupek nacionalnih politik; obsoja pomanjkanje skupne strateške vizije in nezmožnost oblikovanja in izvajanja industrijske politike za posamezne sektorje; poziva k oblikovanju skupne ekonomske politike zaradi velikih gospodarskih, socialnih in političnih razlik med državami članicami; obžaluje, da zaradi omejenega proračuna EU in ker ni mogoče spreminjati pravil glede lastnih sredstev ter ker ni skladnosti med gospodarskimi napovedmi, prednostnimi nalogami ekonomske politike in oblikovanjem enoletnih in večletnih proračunov, ni zadovoljivega finančnega vzvoda;

3.  opozarja na pomembno vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v zvezi z doseganjem ciljev strategije Evropa 2020 in poudarja, da je treba vzpostaviti tesnejšo povezavo med izvajanjem priporočil za posamezne države ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da bi povečali učinkovitost porabe EU v državah članicah in podprli prizadevanja za strukturne reforme, s čimer bi bile države članice manj dovzetne za krize;

4.  poudarja, da proračun EU neposredno prispeva k uresničevanju dveh od treh ciljev letnega pregleda rasti za leto 2016 (oživitev naložb, nadaljevanje strukturnih reform in izvajanje odgovorne in iskrene fiskalne politike, ki bi bila v skladu z napovedanimi političnimi zavezami); pozdravlja predlog Komisije, da bi sredstva EU za tehnično pomoč uporabili za podporo strukturnim reformam;

5.  meni, da bi lahko s proračunom EU razbremenili nacionalne proračune in podkrepili prizadevanja za fiskalno konsolidacijo z uvedbo lastnih sredstev in racionalizacijo odhodkov; prepričan je, da bi lahko z okrepljenim upravljanjem javnih sredstev na ravni EU ustvarili ekonomijo obsega in tako zmanjšali odhodke, denimo na diplomatskem in vojaškem področju, ne da bi bilo pri tem ogroženo načelo deljenega upravljanja, predvsem v zvezi s strukturnimi skladi;

6.  poudarja, da je ustvarjanje primanjkljaja v proračunu EU nezakonito; ugotavlja, da države članice pojmujejo proračun EU le kot spremenljivko za prilagajanje nacionalnih proračunov;

7.  poudarja, da je za vzpostavitev ekonomske in monetarne unije potrebno večje povezovanje znotraj euroobmočja in da je proračunska unija temelj za uspešno delovanje eura;

8.  poziva, naj se euroobmočje razvija z ukrepi za poglobljeno proračunsko povezovanje ekonomske in monetarne unije, da bi preprečili asimetrične šoke s podpiranjem nacionalnih prizadevanj za reforme; poudarja, da morata biti vsak instrument ali struktura upravljanja, vzpostavljena v ta namen, v celoti vključena v Pogodbi in biti predmet demokratičnega nadzora ter se ne smeta prekrivati s splošnim proračunom EU ali prevzeti njegove vloge in pristojnosti, kot določata Pogodbi;

9.  poziva, naj se v zvezi s stališčem Parlamenta do euroobmočja in njegove proračunske zmogljivosti upoštevajo sklepi samoiniciativnega poročila o proračunski zmogljivosti euroobmočja, ki bo pripravljeno v letu 2016;

10.  v zvezi s tem poziva k ustvarjanju sinergije med proračunsko in monetarno politiko (kombinacija makroekonomskih politik), da bi spodbujali trajnostno rast in ustvarjanje dostojnih delovnih mest;

11.  opozarja, da je naložbeni načrt za Evropo, ki ga financira sklad EFSI, namenjen financiranju visoko tveganih naložb, ki ne bi bile mogoče brez kritja tveganja, ki ga ta sklad zagotavlja; poziva Komisijo, naj preverja, da le visoko tvegani projekti, ki izpolnjujejo načelo dodatnosti, prejmejo finančna sredstva iz sklada; v zvezi s tem poudarja, da bo Parlament ovrednotil projekte in njihov učinek finančnega vzvodja za zagotovitev ustrezne uporabe zajamčenega kapitala EFSI v proračunu EU;

12.  poziva Komisijo, naj izvede pregled večletnega finančnega okvira, kot je bilo dogovorjeno junija 2013 v okviru političnega dogovora med Parlamentom, Komisijo in Svetom; poudarja, da so finančne in humanitarne krize, ki so prizadele EU v obdobju 2009−2014, razkrile neustreznost sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja tudi, da je treba izvesti temeljito reformo finančnega načrtovanja EU ter pri tem ustrezno upoštevati cilje, financiranje in trajanje instrumentov, ki so na voljo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

15.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Younous Omarjee, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Monika Vana, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg, Andrej Plenković, Pavel Poc, Marco Valli, Tomáš Zdechovský

22.1.2016

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016

(2015/2285(INI))

Pripravljavec mnenja: Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ponavlja, da je bil proces evropskega semestra uveden, da bi pomagal doseči cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj revidirano strategijo Evropa 2020 temeljiteje vključi v evropski semester in okrepi vlogo okolja in javnega zdravja v tem procesu ter prizna znatni potencial za rast, naložbe in ustvarjanje delovnih mest na teh področjih in njihov prispevek k širšim ciljem strategije Evropa 2020, namreč zagotovi, da bodo države članice spet dosegle višje stopnje gospodarske rasti in še naprej razvijale trajnostno družbo;

2.  poudarja, da bodo bolj zeleno gospodarstvo in naložbe v učinkovitejše zdravstvene sisteme pomagali obnoviti konkurenčnost evropskega gospodarstva in zanesljivost oskrbe, izboljšati zdravje in dobro počutje evropskih državljanov ter ustvarjati kakovostna delovna mesta; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba upoštevati kratkoročne fiskalne posledice strukturnih reform, njihove dolgoročne okoljske, gospodarske in družbene učinke, pa tudi cilj, da bi dosegli učinkovitejše usklajevanje med politikami, in v ta namen poziva k večji udeležbi civilne družbe; želi opomniti, da so izdatki za zdravstvo naložba v bolj zdravo, varnejšo, bolj produktivno in konkurenčno družbo;

3.  ugotavlja, da so številni projekti, za katere je bilo odobreno financiranje evropskega sklada za strateške naložbe, usmerjeni v infrastrukturo in inovacije na področju okolja in zdravstva; poudarja, da je pomembno izkoristiti ves potencial naložbenega načrta in tako prispevati k izvedbi potrebnih strukturnih reform za preobrazbo gospodarstva, da bo postalo zeleno, trajnostno in da bo učinkovito uporabljalo vire ter da bo začelo spet ustvarjati delovna mesta in rast; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja uporabo sredstev iz evropskega sklada za strateške naložbe, da bi uresničili politične cilje ponovnega zagona naložb in posodobitve gospodarstva ter spodbudili ekonomsko in socialno konvergenco po vsej Evropski uniji;

4.  poudarja, da je evropski semester eden od načinov za vključevanje okoljskih vprašanj v druge ustrezne politike, kar je v skladu s pristopom, opredeljenim v členu 11 PDEU; zato poudarja, da bi morala okoljska razsežnost, skupaj z ekonomsko in socialno razsežnostjo, v polni meri odigrati svojo vlogo v procesu evropskega semestra, da bi države članice ponovno dosegale višje stopnje rasti in hkrati nadaljevale razvijanje trajnostne družbe;

5.  poudarja, da je treba v procesu evropskega semestra na ravni Sveta bolj vključiti evropske ministre za okolje in zdravje;

6.  poudarja, da je treba za spodbuditev zaposlovanja ukrepati in izkoristiti potencial zelenega gospodarstva; poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskega semestra podpre naložbe v izobraževanje in usposabljanje za zelena delovna mesta in tako prispeva k prizadevanjem za spodbujanje zelenega zaposlovanja in zmanjšanje okoljskega odtisa, s tem bomo namreč olajšali premik proti resnično trajnostnemu gospodarstvu;

7.  poudarja, da je bistveno, da se ta priporočila vključijo v proces evropskega semestra, če naj reforma zakonodaje o odpadkih in akcijski načrt o krožnem gospodarstvu pospešita prehod evropskega gospodarstva na krožni model, s tem pa bi spodbodli konkurenčnost, odpiranje delovnih mest in ustvarjanje trajnostne rasti; priporoča, naj se načela krožnega gospodarstva vključijo v priporočila za posamezne države;

8.  meni, da je pomembno, da se prehod na nov ekonomski model, ki bo temeljil na krožnem gospodarstvu in se opiral na cilje trajnostnega razvoja, ustrezno odraža v prednostnih nalogah letnega pregleda rasti in priporočil za posamezne države;

9.  ponovno poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo dal prave signale za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; znova poudarja, da je treba postopoma ukiniti okolju škodljive subvencije in davčno obremenitev preusmeriti z dela na onesnaževanje okolja;

10.  poudarja, da sta zmanjševanje odvisnosti od zunanjih surovin in energetskih virov ter premik od fosilnih goriv k obnovljivim virom energije poglavitnega pomena za dolgoročno rast in bosta okrepila konkurenčnost EU; poudarja, da večja prizadevanja na tem področju prinašajo tudi gospodarske koristi; poudarja, da je treba v okviru ključnih prednostnih nalog strategije EU za energetsko unijo odpraviti vse ovire za enotni energetski trg, in sicer tako, da se diverzificira uvoz energentov, posodobi energetska infrastruktura EU, vlaga v boljše energetske povezave in obnovljive vire energije ter dokonča notranji trg EU za energijo; meni, da bi moral evropski semester zajemati tudi poročanje o obnovljivih virih energije, energetski učinkovitosti in čezmejni povezanosti na podlagi ciljev, določenih na ravni Unije;

11.  poziva Komisijo, naj evropski semester uporabi kot orodje za izpolnitev zavez EU iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in naj v ta proces vključi zlasti politike, ki obravnavajo podnebne spremembe, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo ter biotsko raznovrstnost;

12.  poudarja, da morata biti vmesni pregled strategije Evropa 2020 in evropski semester tesno vpeta v novo agendo za trajnostni razvoj; ponovno poudarja, da se mora obzorje načrtovanja EU razširiti na obdobje po letu 2020, da bi cilje trajnostnega razvoja dosegli z uvedbo celostne strategije za trajnostno Evropo v globaliziranem svetu, in sicer s časovnim okvirom do leta 2030;

13.  pozdravlja, da se je Komisija s postopno uvedbo referenčnih meril in navzkrižnega preverjanja na različnih političnih in tematskih področjih ponovno osredotočila na spodbujanje večje ekonomske in socialne konvergence, ter meni, da bi tako lahko okrepila odpornost evropskega gospodarstva na prihodnje krize; poziva Komisijo, naj v procesu evropskega semestra bolje izkoristi socialne, okoljske in zdravstvene kazalnike, da bo lahko ocenila konvergenco v EU; poziva k znatnim naložbam v raziskave in razvoj ter inovacije na področju zdravja okolja;

14.  meni, da je v okviru evropskega semestra pomembno oceniti delovanje zdravstvenovarstvenih sistemov, in podpira prehod na pristop, ki bo temeljil na rezultatih, ter poudarek na preprečevanju bolezni in promociji zdravja; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki razvije orodja za spremljanje ciljev na področju zdravja in merjenje dostopa do visokokakovostnega zdravstvenega varstva ter naj spodbuja preglednost stroškov zdravstvenih raziskav, da bi zmanjšala razhajanja in neenakosti v zdravstvu med državami članicami in znotraj njih; poziva Komisijo, naj v priporočilih za posamezne države upošteva dolgoročne učinke na zdravje in fiskalne vplive ukrepov, ki zadevajo preventivne programe;

15.  poudarja, da bi obsežnejša ocena zdravstvenih sistemov v okviru evropskega semestra, ki ne bi bila omejena le na fiskalno razsežnost, marveč bi ocenila tudi dostopnost, učinkovitost in kakovost zdravstvenih sistemov, zagotovila natančnejšo sliko delovanja zdravstvenih sistemov in povečala koristnost evropskega semestra na področju zdravstva; poudarja, da so politike za preprečevanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni bistvenega pomena za zmanjšanje stroškov v nacionalnih zdravstvenovarstvenih sistemih; poziva Komisijo, naj evropski semester izkoristi za spodbujanje vloge preventivnih ukrepov za večjo učinkovitost nacionalnih zdravstvenovarstvenih sistemov;

16.  poudarja, da zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva prispeva k socialni koheziji in socialni pravičnosti, zmanjšuje socialno izključenost ter prispeva k trajnostnemu razvoju, saj povečuje medgeneracijsko solidarnost ter lahko izravna negativne učinke zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje prebivalstva;

17.  poudarja, kako pomembna je vzdržnost zdravstvenovarstvenega sektorja, ki ima pomembno vlogo v vsem gospodarstvu, saj predstavlja 8 % evropske delovne sile in 10 % BDP v EU, in zagotavlja enakopraven dostop do zdravstvenih storitev za vse državljane – zdravje je namreč bistven dejavnik za stabilnost, trajnost in nadaljnji razvoj držav članic in njihovih gospodarstev;

18.  poziva države članice in Komisijo, naj se v tem času gospodarske krize izognejo najbolj škodljivim ukrepom, kot je doseganje kratkoročnih prihrankov, saj bodo srednje- in dolgoročno povzročili visoke stroške, in naj se namesto tega raje osredotočijo na nadaljnji razvoj kakovostnih in učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

11

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Paul Brannen, Herbert Dorfmann, Christofer Fjellner, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Martin Häusling, Karol Karski, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Merja Kyllönen, Marijana Petir, Christel Schaldemose, Bart Staes, Mihai Ţurcanu, Tom Vandenkendelaere, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Dalton

17.2.2016

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2016

(2015/2285(INI))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z novim pristopom za racionalnejši evropski semester, organiziran v dveh zaporednih fazah, ki vključujeta zgodnje objavljanje priporočil za vse euroobmočje skupaj s tem letnim pregledom rasti, in sicer pred priporočili za posamezne države, tako da jih lahko države članice upoštevajo pri oblikovanju nacionalne politike in pritegnejo še lokalne in regionalne organe in druge ustrezne deležnike, s tem pa se poveča prevzemanje odgovornosti za izvajanje priporočil za posamezne države; poudarja, da bi morale države članice oblikovati proračunske politike, v katerih bi bile upoštevane tudi prednostne naloge, ki se določijo na regionalni ravni;

2.  izraža pomisleke, da je gospodarstvo mnogih držav članic EU kljub zmernim znakom oživitve še vedno v obdobju počasne rasti, visoke stopnje dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih, visoke stopnje revščine in povečujočih se regionalnih razlik v smislu BDP na prebivalca; zato poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 in vseh dejavnosti, ki njihovo izvajanje podpirajo, na primer poenostavitev, prizadevanja delovne skupine za boljše izvajanje ter gradnjo institucionalnih zmogljivosti; poudarja, da je bil v zadnjem letu v nekaterih državah članicah pritok beguncev in prosilcev za azil velik izziv – brez primere v preteklosti –, za katerega je potreben odziv na evropski ravni; poudarja, da bi morala priporočila za posamezne države članice težiti k uresničljivim ciljem, pri čemer bi se upoštevali novi izzivi;

3.  poziva Komisijo, naj bolj upošteva strategijo Evropa 2020, ki je odločilna za ustvarjanje rasti in delovnih mest, in naj ustrezno deluje za doseganje njenih ključnih ciljev, namreč z izboljšanjem njenega izvajanja, izvedbo nadaljnjega pregleda in strateške analize v okviru evropskega semestra ter s predlaganjem ukrepov in metodologije za boljše spremljanje odhodkov iz skladov EU, povezanih s cilji strategije Evropa 2020; meni, da bo bližajoči se pregled večletnega finančnega okvira prava priložnost za analizo, oceno in po potrebi izboljšanje dodane vrednosti in podpore iz skladov EU, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za doseganje ciljev strategije Evropa 2020; pozdravlja koncept oblikovanja proračuna na podlagi uspešnosti, in v prihodnosti pričakuje več pojasnil; poleg tega poudarja, da se je treba v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira posvetovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter drugimi deležniki; poudarja tudi, da bi bilo treba večletni finančni okvir pregledati skupaj z vmesnim pregledom strategije Evropa 2020;

4.  je seznanjen, da naj bi sredstva evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2016 povprečno (v EU) nanesla okoli 14 % vseh javnih naložb, najvišji delež pa bi bil več kot 70 % v nekaterih državah članicah; poudarja, da je podpora teh skladov odločilnega pomena za programe javnih naložb;

5.  se zaveda, kako pomembne so naložbe EU za manj razvite regije ter da je pomembno zagotoviti, da bodo te naložbe lahko pritegnile še druge ter tako spodbujale ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

6.  poudarja, da novi evropski sklad za strateške naložbe kot del naložbenega načrta za Evropo ne bi smel ovirati lokalnih in regionalnih naložbenih strategij ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov, marveč bi moral biti celo skladen z njimi, ter da bi morale države članice v spodbujanje dinamičnih seznamov projektov in naložbenih platform bolj vključiti lokalne in regionalne organe v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, tudi malimi in srednjimi podjetji ter organizacijami civilne družbe; poziva k nadaljnjim ukrepom, ki bodo zagotovili dopolnjevanje in sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, evropskim skladom za strateške naložbe ter drugimi programi in pobudami, ki jih subvencionira EU, pa tudi nacionalnimi javnimi naložbami in zasebnimi finančnimi instrumenti, da bi dodobra izkoristili potencial teh naložb in tako dosegli največjo možno dodano vrednost in sinergijo; pozdravlja namero Komisije, da pripravi osnutek smernic o dopolnjevanju sredstev;

7.  pozna povezave med cilji procesa evropskega semestra in programskim načrtovanjem za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020, kakor je razvidno iz sporazumov o partnerstvu; zato meni, da bi lahko imeli instrumenti kohezijske politike po reformi za obdobje 2014–2020 zelo pomembno vlogo pri izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, s tem pa bi prispevali k uresničevanju strateških ciljev EU ter dejanskemu izvajanju sporazumov o partnerstvu; poudarja, da so programi in cilji v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov večletne in dolgoročne narave v primerjavi z letnim ciklom evropskega semestra, in da je treba uskladiti prednostne naloge Evropske unije, nacionalne potrebe ter regionalne in lokalne potrebe;

8.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo zadostne upravne zmogljivosti, da bi čimbolj izboljšale kakovost storitev za uporabnike ter pri javnem naročanju zagotovile boljšo preglednost, učinkovitost in odgovornost, na primer z uporabo e-naročanja in odpravo korupcije; ob tem opozarja na pomen dobrega finančnega upravljanja in dobrega gospodarskega upravljanja; zato poziva k učinkoviti uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za lažje reformiranje struktur in procesov, upravljanja človeških virov in zagotavljanja storitev; poudarja, da je treba opredeliti merila uspešnosti na področju izvrševanja proračuna;

9.  poudarja, da bi mogli imeti evropski strukturni in investicijski skladi pomembno vlogo pri izvajanju strukturnih reform, in sicer zaradi ključnih naložb v realno gospodarstvo, ki lahko z modrim usmerjanjem in učinkovitim izvajanjem dosežejo cilje, postavljene pri reformi kohezijske politike za obdobje 2014–2020; priznava, da se je treba nujno osredotočiti na izboljšanje naložbenega okolja, in poudarja, da imajo pri tem osrednjo vlogo priporočila za posamezne države in predhodne pogojenosti v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020, saj imajo pomembne pozitivne učinke prelivanja na širše naložbeno okolje; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo sredstva EU uporabljala v skladu z njihovim polnim potencialom ter kolikor mogoče učinkovito in uspešno, upoštevati pa je treba načelo subsidiarnosti;

10.  je seznanjen s predlogom Komisije, da bi vzpostavili program za podpiranje strukturnih reform; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo sredstva programa, namenjena za zagotavljanje podpore na zahtevo države članice in s predvidenimi načini upravljanja, uporabljala za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kakor je zapisano v členu 174 PDEU, ter da se bo program izvajal ob i) izogibanju dodatni upravni zapletenosti in ii) zagotavljanju usklajenosti z obstoječimi sredstvi in ureditvami za strukturno reformo; poudarja, da morata sozakonodajalca spremeniti predlog Komisijo ternadrobneje opredeliti metodologijo in kazalnike, ki naj bi se uporabljali za spremljanje izvajanja in učinkovitosti programa, pri čemer se je treba izogibati sprejemanju nepotrebne sekundarne zakonodaje; poziva vse ustrezne službe, naj sodelujejo že v zgodnji fazi, da bi uskladile dejavnosti in preprečile prekrivanje pri zagotavljanju pomoči za učinkovito in uspešno uporabo sredstev Unije;

11.  poziva Komisijo, naj okrepi demokratični nadzor pri ekonomskem upravljanju, tako da Evropski parlament z medinstitucionalnim sporazumom bolj vključi v ves proces, kot je bilo predlagano v poročilu petih predsednikov z dne 22. junija 2015; v sporazumu bi morala biti zato med drugim predvidena redna izmenjava mnenj med Parlamentom, Svetom in Komisijo pred objavo letnega poročila o rasti in priporočil za posamezne države.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

16.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

5

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Bill Etheridge, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Viorica Dăncilă, Ivana Maletić, Bronis Ropė, Davor Škrlec, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Marco Zullo

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

18

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Fabio De Masi, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sylvie Goulard, Gunnar Hökmark, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Notis Marias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Bas Eickhout, Ildikó Gáll-Pelcz, Ramón Jáuregui Atondo, Danuta Jazłowiecka, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Morten Messerschmidt, Eva Paunova, Michel Reimon, Maria João Rodrigues, Antonio Tajani, Romana Tomc, Nils Torvalds, Beatrix von Storch

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Gieseke, Sven Schulze, Mihai Ţurcanu

(1)

UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(2)

UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(3)

UL L 306, 23.11.2011, str. 8.

(4)

UL L 306, 23.11.2011, str. 33.

(5)

UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(6)

UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(7)

UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(8)

UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(9)

UL L 192,18.7.2015, str. 27.

(10)

UL L 268, 15.10.2015, str. 28.

(11)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0469.

(15)

Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, poročilo J.-C. Junckerja v tesnem sodelovanju z D. Tuskom, J. Dijsselbloemom, M. Draghijem in M. Schulzem, 22. junij 2015.

(16)

Sklepi Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010.

(17)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2015 o delovnem programu Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP)).

(18)

COM(2015)0690.

(19)

COM(2015)0800, str. 13–14.

(20)

Evropska komisija, Evropska gospodarska napoved, jesen 2015, str. 27.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov