Postopek : 2015/2223(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0040/2016

Predložena besedila :

A8-0040/2016

Razprave :

PV 14/04/2016 - 4
CRE 14/04/2016 - 4

Glasovanja :

PV 14/04/2016 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0136

POROČILO     
PDF 638kWORD 247k
25.2.2016
PE 569.633v02-00 A8-0040/2016

o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške

(2015/2223(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Tamás Meszerics

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške

(2015/2223(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3 te pogodbe, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 9 te pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 1 in 34(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES(6) in svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o pregledu akcijskega načrta o energetski učinkovitosti(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev)(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2015 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“ (COM(2015)0610),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2014 z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758) in mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter svoje resolucije z dne 15. novembra 2011(9) na to temo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ter svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020(10),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 64/292 z dne 28. julija 2010 z naslovom „Človekova pravica do vode in komunalne ureditve“(11),

–  ob upoštevanju pilotnega projekta Komisije za oblikovanje skupne metodologije za referenčne proračune v Evropi,

–  ob upoštevanju poročila Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti (2012) z naslovom „Measuring Child Poverty: New league tables of child poverty in the world’s rich countries“ (Merjenje revščine otrok: nove tabele za primerjavo revščine otrok v bogatih državah)(12),

–  ob upoštevanju poročila Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti (2014) z naslovom „Children of the Recession: The impact of the economic crisis on child well-being in rich countries“ (Otroci recesije: vpliv gospodarske krize na blaginjo otrok v bogatih državah)(13),

–  ob upoštevanju četrtletnega pregleda razmer Komisije na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU iz septembra 2015(14),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o socialnih naložbah z dne 20. februarja 2013,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. junija 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti, evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo(15),

–  ob upoštevanju poročila OECD „In It Together: Why Less Inequality Benefits All“ (Skupaj v istem čolnu: Zakaj manj neenakosti koristi vsem) z dne 21. maja 2015,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2013 o usklajenem evropskem ukrepanju za preprečevanje energetske revščine in boj proti njej(16),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013 o evropskem minimalnem dohodku in kazalnikih revščine(17),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. marca 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti(18),

–  ob upoštevanju skupnega mnenja Odbora za socialno zaščito in Odbora za zaposlovanje z dne 3. oktobra 2014 z naslovom Vmesni pregled strategije Evropa 2020(19),

–  ob upoštevanju letnega poročila Odbora za socialno zaščito z dne 15. februarja 2010 z naslovom Socialne razmere v Evropski uniji (2014)(20),

–  ob upoštevanju študij z naslovom „The State of Lending: The Cumulative Costs of Predatory Practices“ (Razmere na področju posojil: kumulativni stroški plenilskih praks)(21), iz junija 2015 in „Le panier de la ménagère ... pauvre“ (Košarica hrane… za revne)(22), iz avgusta 2008,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito z dne 15. februarja 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti, ki je vodilna pobuda strategije Evropa 2020(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. julija 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: Izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva(25),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(26), in svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici konvencije ZN o otrokovih pravicah(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji(29),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2012 s priporočili Komisiji o dostopu do osnovnih bančnih storitev(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi(31),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0040/2016),

A.  ker se je število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, med letoma 2008 in 2013 v EU povečalo s 117 na 122,6 milijonov; ker je bilo leta 2013 po socialnih transferjih na pragu revščine 16,7 % prebivalstva EU, 9,6 % jih je živelo v hudem materialnem pomanjkanju, 10,7 % gospodinjstev pa je štelo za gospodinjstva z nizko intenzivnostjo dela; ker je ta razvoj v nasprotju s strateškim ciljem EU, ki je opredeljen v njeni strategiji Evropa 2020 in v kateri si je zastavila cilj zmanjšati število ljudi, ki sta jih prizadela ali jim grozita revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov do leta 2020;

B.  ker je po metodologiji Eurostata prag tveganja revščine postavljen na 60 % nacionalnega srednjega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka;

C.  ker bi s prihranki energije in izboljšanjem učinkovitosti, zlasti stavb, veliko gospodinjstev lahko ubežalo energijski revščini; ker je 10 % državljanov EU v letu 2015 zaostajalo s plačilom računov za komunalne storitve (37 % v najbolj prizadeti državi članici); 12 % državljanov EU v letu 2014 ni moglo ustrezno ogrevati svojega stanovanja (60 % v najbolj prizadeti državi članici); po statistiki o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) je 16 % odstotkov prebivalcev EU v letu 2014 živelo v stavbah s puščajočo streho in vlažnimi zidovi (33 % v najbolj prizadeti državi članici);

D.  ker število dolgotrajno brezposelnih presega 12 milijonov ljudi, med katerimi jih je 62 % nepretrgoma brez dela več kot dve leti; ker je pri dolgotrajno brezposelnih verjetnost, da jih prizadeneta revščina in socialna izključenost, večja;

E.  ker imata Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in njegov nadaljnji obstoj pomembno vlogo v času, ko socialna kriza prizadeva vse več Evropejcev;

F.  ker člen 34(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da Unija v boju proti socialni izključenosti in revščini priznava in spoštuje pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, ki naj zagotovita dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev;

G.  ker so cene osnovnih dobrin in storitev v nekaterih obdobjih in državah razmeroma naglo naraščale, s tem pa tudi stroški gospodinjstev;

H.  ker so „kronično revni“, ki so pogosto dolgotrajno brezposelni ali zaposleni z nizkimi dohodki, ter samski, ki živijo sami z otroki in niso zaposleni, ali osebe, ki v povprečju delajo manj ur od partnerja, ki v družinski proračun prispeva več, vedno znova opredeljeni kot najbolj ranljive skupine;

I.  ker zaenkrat še niso opredeljeni kazalniki absolutne revščine;

J.  ker slabo ali neprimerno stanovanje močno zmanjšuje možnost za normalno življenje; ker se je kakovost stanovanj (vključno z ustrezno izolacijo itd.), v katerih živijo ranljive osebe, med krizo znižala zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje; ker daljše bivanje v nekakovostnem stanovanju lahko škoduje telesnemu zdravju;

K.  ker rast stroškov gospodinjstev, povezanih z izdatki za stanovanje, hrano, oskrbo z elektriko, plinom in vodo, prevoz, zdravstvene storitve in izobraževanje, otežuje uresničevanje cilja boja proti revščini, ki je določen v strategiji Evropa 2020;

L.  ker so stroški za osnovno in nujno blago in storitve v številnih državah članicah EU v zadnjih letih hitro naraščali, kar je privedlo do povišanja splošnih stroškov gospodinjstev;

M.  ker je finančna kriza v povezavi z gospodarsko krizo, varčevalnimi ukrepi, rastjo cen stanovanj in nižjimi prihodki gospodinjstev povečala stopnjo brezposelnosti in socialne izključenosti v EU, zlasti med najbolj ranljivimi skupinami ljudi, in s tem povečala obremenitev storitev socialnega skrbstva;

N.  ker se je brezposelnost mladih, ki je bila že tako višja kot pri drugih starostnih skupinah, zaradi krize v EU zelo povečala, tako da presega 20 % in v vseh državah članicah dosega kritično raven, zaradi česar so lahko mladi potisnjeni v revščino že v najzgodnejši mladosti; ker je treba upoštevati sklepne ugotovitve Odbora Združenih narodov za pravice otroka o zadnjih rednih poročilih nekaterih evropskih držav glede zvišanja stopnje revščine in/ali stopnje tveganja revščine otrok zaradi gospodarske krize; ker to zvišanje vpliva na pravice do zdravja, izobraževanja in socialne zaščite;

O.  ker revščina, ki je v državah članicah že zelo dolga leta zelo visoka, vse bolj vpliva na gospodarstvo, škoduje gospodarski rasti, povečuje javnofinančne primanjkljaje in zmanjšuje evropsko konkurenčnost;

P.  ker neprimerno stanovanje in nezadostno ogrevanje škodljivo vplivata na zdravje ljudi, izobraževanje ter vključenost v družbo in na trg dela, zlasti najranljivejših oseb; ker tako v severnih kot v južnih državah članicah nekateri ljudje ne zmorejo ogrevati svojega stanovanja; ker statistika o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) kaže, da je preobremenjenost s stroški stanovanja (po statusu gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje) višja za najemnike v zasebnem najemniškem sektorju v nekaterih državah članicah, kar je mogoče obrazložiti z nizko kakovostjo stanovanj in visokimi cenami; ker številne družine težko krijejo stroške osnovnih dobrin in storitev, tudi zaradi rasti cen energije;

Q.  ker je energijska revščina povezana s splošno revščino in je rezultat številnih osnovnih dejavnikov, kot so visoke cene energije, agresivne tehnike prodaje in trženja, vprašanja v zvezi z zdravjem in invalidnostjo, nezadosten dostop do prilagojenih ponudb ali spletnih storitev, nizek dohodek, vrsta sistema ogrevanja, ki se uporablja v gospodinjstvu, ter kakovost in energetska učinkovitost stanovanj;

R.  ker so brezposelni, enostarševske družine, družine z nizkimi dohodki, vdove in vdovci, kronično bolni, starejši, mladi, invalidi in manjšine pogosto med najbolj ogroženimi zaradi tveganja revščine in so posebej prizadeti zaradi visokih življenjskih stroškov;

S.  ker velike razlike med državami članicami pri zagotavljanju socialne pomoči in minimalnega dohodka pomenijo, da v nekaterih državah članicah socialna pomoč zmanjšuje tveganje revščine za 60 %, v drugih pa le za 15 %; ker zagotavljanje socialne pomoči v EU v povprečju zmanjšuje tveganje revščine za 35 %;

T.  ker je mogoče energetsko revščino opredeliti kot nezmožnost gospodinjstva, da ohrani ustrezno oskrbo z energijo in si tako zagotavlja osnovno raven udobja in zdravja, razlog za to pa je kombinacija nizkega dohodka, visokih cen energije in nizke kakovosti stavb;

U.  ker bo prihodnje poročilo Eurofounda o stanovanjih v Evropi vključevalo model, v skladu s katerim je bilo ocenjeno, da skupni izdatki za zdravstvo zaradi obstoječih stopenj stanovanjskih pomanjkljivosti (po podatkih iz leta 2011) v gospodarstvih EU 28 znašajo več kot 170 milijard EUR letno; ker bi v primeru, da bi izvedli vsa potrebna popravila, prvo leto pri izdatkih za zdravstvo prihranili približno 8 milijard EUR, koristi pa bi dosegali tudi v prihodnje;

V.  ker OZN potrjuje, da človekova pravica do vode in komunalne ureditve pomeni, da ima vsak pravico do varne, fizično in cenovno dostopne ter ustrezne in kakovostne vode za osebno in gospodinjsko uporabo v zadostnih količinah; ker je OZN nadalje priporočila, naj strošek gospodinjstva za vodo ne presega 3 odstotkov njegovih dohodkov; ker privatizacija storitev oskrbe z vodo negativno vpliva na gospodinjstva, ki živijo v revščini oziroma jim grozi revščina;

W.  ker je energijska revščina v Evropi vse bolj razširjen problem, ki se bo v prihodnjih nekaj letih še zaostril zaradi pričakovane rasti cen energije, vzporednega povečevanja dohodkovne neenakosti in revščine na splošno, neprimernih ogrevalnih sistemov in na splošno slabe kakovosti sistemov izolacije stanovanj, zlasti v sredozemskih državah;

X.  ker je v EU 12 milijonov več revnih žensk kot moških; ker dejavniki, ki prispevajo k tej neenakosti, vključujejo razlike v plačilu in pokojnini med spoloma, visok delež žensk z negotovo zaposlitvijo in dejstvo, da so ženske pogosto prisiljene v delovno neaktivnost zaradi previsokih stroškov otroškega varstva;

Y.  ker imajo razlike med spoloma glede plač, delovnega časa in trajanja delovnega življenja, s katerimi se ženske soočajo v delovnem življenju, neposreden učinek na njihovo življenje po upokojitvi; ker imajo ženske, starejše od 65 let, bistveno višje tveganje revščine ali socialne izključenosti kot njihovi moški vrstniki, saj je povprečna pokojnina žensk nižja, pogosto celo bistveno nižja, kot pri moških;

Z.  ker mora energetska unija zagotoviti učinkovito rešitev za energijsko revščino, ki zadeva več kot 100 milijonov Evropejcev, in sicer s krepitvijo položaja najbolj ogroženih potrošnikov, izboljšanjem energetske učinkovitosti za najbolj ogrožene in razvojem popravnih ukrepov, da bi bila energija za ljudi v stiski cenovno dostopnejša;

AA.  ker so države članice v Direktivi 2012/27/EU pozvane, naj oblikujejo programe za ozaveščanje ter naj posameznike in gospodinjstva obveščajo o energetski učinkovitosti ter jim o njej svetujejo;

AB.  ker v zvezi z 9 elementi, po katerih se meri hudo materialno pomanjkanje (osebe, ki trpijo takšno pomanjkanje, ne morejo plačati najemnine ali računov za komunalne storitve, ustrezno ogrevati svojega doma, poravnati nepričakovanih izdatkov, si privoščiti mesa, rib ali ustreznega beljakovinskega nadomestka vsak drugi dan, si privoščiti enotedenskih letnih počitnic, si privoščiti avtomobila, pralnega stroja, barvnega televizijskega sprejemnika ali telefona), več študij kaže, da so tržne cene dejansko višje za gospodinjstva, ki jim grozi revščina;

AC.  ker se revščina družine šteje za nekaj nedeljivega, zaradi česar je treba opozoriti na učinek energetskega vidika na revščino;

AD.  ker bo prenova nacionalnega stavbnega fonda z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti neposredno vplivala na zmanjšanje stroškov za energijo, zlasti v gospodinjstvih z manj sredstvi, in spodbudila ustvarjanje delovnih mest;

AE.  ker 22 348 834 gospodinjstev (približno 11 % prebivalstva EU) za stanovanje porabi več kot 40 % razpoložljivih dohodkov; ker je bila v okviru evropskega semestra preobremenjenost s stroški stanovanja opredeljena kot socialni trend, ki ga je treba spremljati; ker ima 21 942 491 gospodinjstev (približno 10,8 % prebivalstva EU) težave pri vzdrževanju ustrezne temperature v stanovanju; ker bi morale EU in države članice nemudoma opredeliti, začeti izvajati in ohranjati ukrepe politike, vključno s stanovanjskimi subvencijami, s katerimi bi gospodinjstvom omogočili plačevati stroške stanovanja;

AF.  ker se cene na energetskem trgu v Evropi zbližujejo, kupna moč pa se ne zbližuje v enaki meri;

AG.  ker je dostop do stanovanja temeljna pravica, ki jo lahko obravnavamo kot osnovni pogoj za uveljavljanje temeljnih pravic, dostopa do njih, pa tudi do dostojnega življenja; ker je zagotavljanje dostopa do pomoči za dostojno in primerno nastanitev mednarodna obveznost, naložena državam članicam, ki jo mora Unija spoštovati, saj je pravica do dostopa in pomoči pri pridobitvi stanovanja priznana v členu 34 Listine EU o temeljnih pravicah, členoma 30 in 31 spremenjene Evropske socialne listine Sveta Evrope, in členu 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, vključena pa je tudi v ustave številnih držav članic;

AH.  ker je stanovanje največji izdatek za evropska gospodinjstva; ker strm porast cen, povezanih s stanovanjem (zemljiški davki, lastništvo, najem, poraba energije), povzroča nestabilnost in zaskrbljenost ter ga je treba obravnavati kot velik problem;

AI.  ker sta stanovanjska prikrajšanost in energijska revščina večji v državah z nižjim deležem socialnih najemniških stanovanj, tj. v vzhodnoevropskih in sredozemskih državah;

AJ.  ker število socialnih najemniških stanovanj, izraženo v deležu vseh stanovanj, kaže, da imajo zahodne in severne države večji delež javnih socialnih stanovanj v primerjavi s povprečjem EU, medtem ko imajo sredozemske in vzhodnoevropske države minimalen (približno 5 %) delež socialnih stanovanj ali pa sektorja socialnih stanovanj sploh nimajo; ker sta stanovanjska prikrajšanost in energijska revščina večji v državah z nižjim deležem socialnih najemniških stanovanj, tj. v vzhodnoevropskih in sredozemskih državah;

AK.  ker Eurofoundove raziskave kažejo, da so pri veliko ljudeh z nizkimi dohodki zaostala plačila računov za komunalne storitve ena od glavnih vrst dolga, ki pa je včasih spregledana;

AL.  ker imajo socialna stanovanja bistveno vlogo pri izpolnjevanju cilja glede zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020, saj pomagajo pri zagotavljanju visoke stopnje zaposlenosti ter socialne vključenosti in kohezije, spodbujajo poklicno mobilnost in pomagajo v boju proti revščini;

AM.  ker Eurofoundovo poročilo z naslovom „Dostop do prejemkov socialnega varstva: zmanjševanje neizkoriščenosti“ jasno kaže, da prejemki socialnega varstva in sheme minimalnega dohodka ne dosežejo vedno tistih, ki so do njih upravičeni; ker ni dovolj vzpostaviti te sisteme in ker bi bilo treba dostop do njih zagotoviti tistim, ki so do njih upravičeni; ker je treba upoštevati prihranke, ki bi jih dosegli na dolgi rok, če bi ciljno prebivalstvo pravočasno, učinkovito in uspešno uveljavljalo pravico do prejemkov;

AN.  ker je imela kriza posledice za pogoje dostopa gospodinjstev do stanovanja in za naložbe v socialna stanovanja v Uniji, saj je močno vplivala na javne izdatke za naložbe v ta stanovanja, zaradi česar morajo države članice in Unija nujno ukrepati, da zagotovijo pravico do dostopa do dostojnih in cenovno ugodnih stanovanj;

AO.  ker sta revščina in socialna izključenost še vedno ključni socialni dejavnik zdravstvenega stanja in življenjskih razmer, vključno s pričakovano življenjsko dobo, zlasti ob upoštevanju učinka revščine otrok na njihovo zdravje in blaginjo, in ker je na področju zdravja razlika med revnimi in bogatimi še vedno velika, kar zadeva cenovno sprejemljiv dostop do zdravstvenih storitev, dohodke in premoženje, in se na nekaterih področjih še poglablja;

AP.  ker je Odbor za socialno zaščito Sveta Evropske unije v svojem mnenju z dne 20. maja 2010 izrazil zaskrbljenost, da bi trenutna gospodarska in finančna kriza lahko negativno vplivala na dostop državljanov do zdravstvenega varstva in proračune držav članic za zdravje;

AQ.  ker ima lahko trenutna gospodarska in finančna kriza resne posledice za zdravstveni sektor v več državah članicah, tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja;

AR.  ker bi lahko omejitve, ki jih povzroča trenutna gospodarska in finančna kriza, lahko resno škodile dolgoročni finančni in organizacijski vzdržnosti sistemov zdravstvenega varstva v državah članicah ter s tem ovirale enak dostop do varstva na njihovem ozemlju;

AS.  ker lahko kombinacija revščine in drugih oblik ranljivosti, kot so otroštvo ali starost, invalidnost ali pripadnost manjšini, dodatno poveča tveganje za neenakosti na področju zdravja in ker lahko, nasprotno, bolezen vodi v revščino in/ali socialno izključenost;

AT.  ker po zadnjih podatkih Eurostata 21 % gospodinjstev v EU 28 nima dostopa do interneta, 20 % prebivalcev, starih med 16 in 74 let, pa navaja, da interneta še nikoli niso uporabljali; ker je delež gospodinjstev z dostopom do interneta največji na Nizozemskem (95 %), najmanjši pa v Bolgariji, kjer ima dostop do interneta 54 % gospodinjstev;

AU.  ker je enotni digitalni trg ena od desetih prednostnih nalog nove Komisije in ker bo v prihodnje na 90 % delovnih mest potrebnih nekaj računalniških spretnosti in znanja; ker ima dostop do omrežja 4G 59 % evropskih državljanov, vendar pa ta odstotek na podeželskih območjih ne presega 15 %;

AV.  ker je dostojno delovno mesto še vedno najboljši način, da bi se izognili tveganju revščine in socialne izključenosti, obvladovanje in dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij pa sta očitni prednosti pri iskanju zaposlitve;

AW.  ker resolucija Generalne skupščine Združenih narodov št. 64/292 z dne 28. julija 2010 z naslovom „Človekova pravica do vode in komunalne ureditve“(32) pravico do varne in čiste pitne vode priznava kot temeljno pravico, ki je bistvena za polno uveljavljanje pravice do življenja in vseh človekovih pravic;

AX.  ker vseprisotnost vidika spola pri revščini terja celovit pristop k obravnavi večplastne diskriminacije in vprašanj, kot so stanovanje, stroški energije, javne storitve, varnost zaposlitve, prekarna zaposlitev in davčna politika;

AY.  ker ciljev boja proti revščini ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali revščino žensk, saj so enakost spolov, krepitev gospodarskega položaja žensk in emancipacija žensk nujne za višjo stopnjo konvergence na področju zmanjševanja revščine;

AZ.  ker zbiranje podatkov in oblikovanje politike o revščini, življenjskih stroških in prihodkih na podlagi gospodinjstev kot sestavnih enot predpostavlja enakost in enakomerno porazdelitev sredstev med člani gospodinjstva; ker so v praksi gospodinjstva različna, porazdelitev pa je lahko neenakomerna in temelji na spolu, zaradi česar je treba pristop pri oblikovanju politik utemeljiti na individualnih stroških in prihodkih;

BA.  ker v 17% enostarševskih gospodinjstev, ki jih pretežno vodijo ženske, ne zmorejo stroškov za ogrevanje, medtem ko je med splošno populacijo le 10 % takšnih gospodinjstev; ker so se veleprodajne cene energije znižale, maloprodajne pa zvišale, kaj je povzročilo dvig stroškov; ker žal nimamo opredelitve energijske revščine, ki bi veljala za vso EU, in ker gre za pojav, ki nesorazmerno prizadene ženske;

BB.  ker je brezposelnost pri mladih ženskah višja kot pri drugih starostnih skupinah, zaradi česar mlade ženske tvegajo, da bodo potisnjene v revščino že v zgodnji mladosti;

BC.  ker so vse višji gospodinjski stroški in preobremenjenost s stroški stanovanja sicer eden od glavnih vzrokov za brezdomstvo žensk, vendar bi bilo treba bolje raziskati, koliko žensk in zakaj izgubi ali zapusti svoj dom; ker sta zadolženost gospodinjstev in individualna zadolženost neposredno povezani z gospodinjskimi stroški in sta ključni vzrok za revščino in socialno izključenost;

Glavna priporočila

na podlagi priporočil, oblikovanih v tem samoiniciativnem poročilu

1.  poziva Komisijo in države članice, naj si v boju proti revščini in socialni izključenosti prizadevajo po svojih najboljših močeh in naj sprejmejo celovit pristop za boj proti njenim različnim oblikam, tako da povežejo politike na področju gospodarstva, zaposlovanja, prenosa energije in socialne politike na podlagi dobre prakse;

2.  poziva države članice, naj pristopijo k moratoriju za odklop zimskega ogrevanja, da v določenem zimskem obdobju nobenega gospodinjstva ne bi bilo mogoče odklopiti od oskrbe z energijo in bi tista, ki to so, znova priklopili, pri čemer poudarja, da so s tem povezani stroški po svoji naravi javna odgovornost, ker je socialna politika predvsem odgovornost vlade; poziva države članice, naj ocenijo ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje standardov Svetovne zdravstvene organizacije glede ogrevanja na bivalno temperaturo;

3.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka shem minimalnega dohodka v EU in preuči nadaljnje ukrepe, ki bi upoštevali gospodarske in socialne okoliščine v vsaki državi članici, ter oceni, ali te sheme omogočajo gospodinjstvom izpolnitev osnovnih osebnih potreb; poziva Komisijo, naj na tej podlagi oceni način in sredstva za zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka nad pragom revščine na ravni držav članic, ki je 60% mediane nacionalnega dohodka v vseh državah članicah, v skladu z nacionalno prakso in tradicijo in ob upoštevanju značilnosti vsake od njih, da bi spodbudili socialno zbliževanje v Uniji;

4.  poziva države članice, naj v boju proti energijski revščini, zvišanjem življenjskih stroškov, socialni izključenosti, stanovanjski prikrajšanosti in neustrezni kakovosti stavbnega fonda poskrbijo, da bodo nacionalni, regionalni in lokalni organi bolj učinkovito in namensko uporabljali evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) in da se bo poraba sredstev bolj skrbno spremljala; meni, da bi morala Komisija omogočiti večjo prožnost na tem področju;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšanju revščine, skrajni revščini in socialni izključenosti ter dostojnemu življenjskemu standardu posvetijo srečanju na vrhu;

Politike EU za dosego cilja zmanjšanja revščine

6.  obžaluje povečanje števila ljudi, ki jih je prizadela oziroma jih ogroža revščina ali socialna izključenost, čeprav je cilj strategije Evropa 2020 zmanjšanje števila teh ljudi za vsaj 20 milijonov; obžaluje tudi, da se je indeks revščine izboljšal samo v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj se znova zavežejo cilju zmanjšanja revščine, ki je vse bolj nedosegljiv;

7.  poziva države članice, naj vsem zagotovijo dostop do ustrezne podpore, ki obsega minimalni dohodek nad pragom revščine skozi ves življenjski cikel, kakor dolgo je to potrebno, in zagotovijo različne oblike nadomestil, ki so bistvena za obravnavanje revščine, kadar stroškov ni mogoče kratkoročno znižati; poudarja, da je treba opredeliti merila za upravičenost do sheme ustreznega minimalnega dohodka;

8.  poziva države članice, naj ponovno preučijo in prilagodijo vse politike, ki utegnejo povečati revščino;

9.  poziva Komisijo, naj preuči možnost podaljšanja delovanja Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim po koncu programskega obdobja 2014–2020 ter boljšega usklajevanja z drugimi evropskimi skladi, zlasti z Evropskim socialnim skladom, in aktivnimi politikami zaposlovanja, da bi najbolj ogroženim olajšali vstop na trg dela, ter oceni, v kolikšni meri so najbolj prikrajšane in ranljive skupine, kot so mlajše ženske, enostarševske družine, invalidke in starejše ženske izkoristile ugodnosti tega programa;

10.  poziva države članice, naj združenjem za boj proti revščini olajšajo dostop do evropskega financiranja iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), ne da bi jim naložile dodatna upravna bremena, saj imajo pogosto premalo osebja;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo mehanizme za priznavanje formalno in neformalno pridobljenih znanj in veščin;

12.  poudarja, da je tam, kjer se uporabijo pobude, kot je jamstvo za mlade, potrebno poglobljeno razumevanje zaposlitvene strukture območja, v katerem se bodo izvajale; to zahteva ponovno opredelitev vloge zavodov za zaposlovanje, kamor spada pomoč uporabnikom, upoštevanje vseh posebnih okoliščin pri teh uporabnikih, posodabljanje znanj in spretnosti ter osredotočenost na razvijajoče se sektorje prek neposrednega stika s podjetniki, da bi ugotovili, kakšna znanja in spretnosti pričakujejo od potencialnih delojemalcev;

13.  pozdravlja namero Komisijo, da predlaga vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da bi moral ta steber prispevati k uresničitvi člena 9 PDEU;

14.  podpira namero Komisije, da Uniji zagotovi oceno AAA na socialnem področju, tako da predstavi nove ukrepe za izboljšanje učinkovitosti socialne politike in politike zaposlovanja, ki vključuje jasno strategijo za boj proti vidikom socialne izključenosti, ki so vezani na spol;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo, sprejmejo in izvajajo okvir EU za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v skladu s strategijo Evropa 2020, ki bo sestavljen iz konkretnih ukrepov in dejavnosti, tudi glede energijske revščine;

16.  želi spomniti na mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o usklajenem evropskem ukrepanju za preprečevanje energijske revščine in opozarja na njegovo priporočilo za oblikovanje evropskega centra za spremljanje revščine, ki bi bil osredotočen predvsem na energijsko revščino; center bi povezal vse deležnike in prispeval k opredelitvi evropskih kazalnikov energijske revščine (v sodelovanju z Eurostatom), ugotavljanju dejanskega stanja in opredeljevanju primerov dobre prakse, oblikovanju priporočil za boljše preprečevanje in odpravljanje problema ter utrjevanje evropske solidarnosti na tem področju; poudarja pomen oblikovanja kazalnikov in zbiranja podatkov o porabi gospodinjstev in stroških v zvezi z energijsko revščino, da bi zagotovili zanesljive informacije in omogočili oblikovanje politike na podlagi dokazov in učinkovito spremljanje;

17.  meni, da imata revščina in socialna izključenost medgeneracijsko komponento, zato poudarja, da je treba otrokom, ki živijo v gospodinjstvih pod pragom revščine, olajšati dostop do izobraževanja, ter se zavzema za politike, namenjene preprečevanju šolskega osipa;

18.  poziva Svet in države članice, naj zaradi vse večje revščine okrepijo svoja prizadevanja za pomoč osebam, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, kar vključuje odločno izražen vidik spola, denimo v obliki priporočila Sveta, da bi dosegli cilj zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020;

19.  ponovno poudarja pomen krepitve moči žensk in deklet z izobraževanjem, tako formalnim kot neformalnim, in vlogo izobrazbe pri preprečevanju spolnih stereotipov in stigmatizacije revščine ter pri povečanju prihodkov z vključevanjem žensk v sektorje, v katerih so bile premalo zastopane, npr. v znanost, tehnologijo, inženirstvo in podjetništvo, ter poziva Komisijo, naj cilje poklicnega usposabljanja za ženske vključi v priporočila za posamezne države;

20.  zahteva, naj vsaka država članica natančno opiše potek svojega načrta za zmanjšanje revščine in način, kako bo v okviru strategije obravnavala vidike revščine in socialne izključenosti, ki so vezani na spol;

Sredstva in dohodki revnih gospodinjstev

21.  poudarja, da je dostojni dohodek temeljna prvina za dostojanstveno življenje; poudarja, da čeprav je zaposlitev lahko bistvena za izhod iz revščine, je pomembno imeti minimalni dohodek, ki zadostuje za izpolnjevanje osnovnih potreb; opozarja, da je bilo leta 2013 16,7 % prebivalcev v državah EU 28 tudi po socialnih transferjih na pragu revščine, kar pomeni, da je bil njihov razpoložljivi dohodek pod nacionalnim pragom tveganja revščine in da revščina zaposlenih ter absolutna revščina ostajata nesprejemljivo visoka;

22.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra pripravi priporočila za države članice o politikah, ki jih je treba uvesti, in potrebnih reformah za učinkovit boj proti revščini in socialni izključenosti, z namenom spodbujanja socialne konvergence in ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic;

23.  želi spomniti na mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o evropskem minimalnem dohodku in kazalnikih revščine; ugotavlja, da mnenje podpira evropski okvir o ustreznem minimalnem dohodku, ki bi moral vzpostaviti skupne standarde in kazalnike, zagotoviti metode za nadzor nad njegovim izvajanjem in izboljšati dialog med deležniki, državami članicami in institucijami EU; meni, da bi moral takšen okvir temeljiti na dokazih in pravicah ter upoštevati socialne in gospodarske okoliščine vsake države članice in da mora spoštovati načelo subsidiarnosti;

24.  poudarja, da bi morale sheme minimalnega dohodka gospodinjstvom preprečevati hudo materialno pomanjkanje ali jih tega rešiti ter zagotavljati dohodek nad pragom revščine; opozarja, da bi bil minimalni dohodek na nacionalni ravni lahko ključni instrument za izpolnitev člena 9 PDEU, saj zagotavlja ustrezno socialno zaščito, zmanjšanje socialne izključenosti, vključenost v družbo in varstvo človekovega zdravja ter bolj izenačene možnosti; se strinja z mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da bi morale sheme minimalnega dohodka spremljati vseživljenjsko učenje, sodelovanje deležnikov in aktivne politike trga dela, ki naj brezposelnim pomagajo pri vrnitvi na trg dela in iskanju dostojnih delovnih mest;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo informacije, nasvete in podporo osebam, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, da bi lahko sprejele premišljene odločitve glede svoje porabe energije, ter naj podpirajo nevladne akterje in lokalne oblasti pri zagotavljanju svetovanja o energiji in usposabljanju energetskih svetovalcev, pa tudi zahtevajo od ponudnikov energije, da v račune za energijo za gospodinjstva vključijo informacije o ukrepih za zmanjšanje porabe energije in povečanje energetske učinkovitosti;

26.  spodbuja države članice in Komisijo, naj po potrebi vodijo proaktivno politiko v zvezi z zagotavljanjem ustreznih stanovanj, da bi zagotovili dostop do kakovostnih stanovanj; poziva države članice, naj tam, kjer so potrebni nujni socialni ukrepi, izvajajo politiko razumnih najemnin, in poudarja, da bi morali to politiko spremljati tudi dolgoročni stanovanjski programi in programi skupnosti, da bi povečali število stanovanj za različne socialno ogrožene ciljne skupine; poudarja, da so po vsej EU še vedno potrebni učinkoviti ukrepi, kot so učinkoviti predpisi o varstvu potrošnikov na nepremičninskem trgu, da bi preprečili nadaljnjo rast nepremičninskih balonov; v zvezi s tem podpira politike, ki pomagajo gospodinjstvom v finančnih težavah, da lahko ostanejo v svojem primarnem bivališču;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo temeljno pravico evropskih državljanov do pomoči pri pridobitvi stanovanja kot pogoj za človekovo dostojanstvo; poziva, naj se prizna pomen cenovno dostopnih najemniških stanovanj, ki bi ljudem z nizkimi dohodki olajšali dostop do stanovanja, in poziva države članice, naj zagotovijo dovolj cenovno dostopnih stanovanj;

28.  poudarja, da je revščina med starejšimi velik problem v številnih državah članicah; zato poziva države članice, naj izvedejo reforme pokojninskega sistema, da bi zagotovile zadostne pokojnine ter vzdržnost in zanesljivost pokojninskih sistemov;

29.  poziva Komisijo, naj obravnava problem brezdomstva kot skrajne oblike revščine, zlasti kar zadeva smrtne žrtve v zimskem času med brezdomci in tistimi, ki živijo v hladnih stanovanjih; poziva države članice, naj ponovno ocenijo svoj napredek pri odpravljanju tako skrajnih oblik revščine;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma opredelijo, začnejo izvajati in ohranjajo ukrepe politike, s katerimi bi gospodinjstvom pomagale pri plačevanju stroškov stanovanja, vključno z zagotovitvijo stanovanjskih subvencij, glede na to, da 22 348 834 gospodinjstev (približno 11 % prebivalstva EU) za stanovanje porabi več kot 40 % razpoložljivih dohodkov in da ima 21 942 491 gospodinjstev (približno 10,8 % prebivalstva EU) težave pri vzdrževanju ustrezne temperature v stanovanju;

31.  želi spomniti, da so gospodinjstva z nizkimi dohodki, revna gospodinjstva in tista, ki jim grozi revščina, bolj odvisna od zagotavljanja brezplačnih javnih storitev visoke kakovosti; poziva države članice, naj dosežejo potrebno raven javne porabe, da bi gospodinjstvom z nizkimi dohodki zagotovili kakovostne in cenovno dostopne javne storitve;

Gospodinjski izdatki revnih gospodinjstev

32.  pozdravlja referenčni proračun, ki ga pripravlja Komisija, ki je korak v pravo smer, ker je obravnavanje vprašanja dohodkov in izdatkov revnih gospodinjstev na bolj uravnotežen način s pristopom na podlagi dejstev še vedno izziv za prihodnost; poudarja, da bi za določanje podpore in preizkušanje njene primernosti lahko uporabili referenčne proračune, ki odražajo izdatke gospodinjstev; meni, da bi bil tovrsten instrument ključnega pomena za oživitev socialne kohezije Unije, zmanjšanje neenakosti ter doseganje cilja strategije Evropa 2020 v zvezi z revščino in socialno izključenostjo; poudarja, da bo znižanje gospodinjskih izdatkov dobro vplivalo na revna gospodinjstva in na gospodarstvo, zlasti lokalno, ter na socialno kohezijo;

33.  opozarja, da revna gospodinjstva porabijo največji delež dohodka za hrano, stanovanje in komunalne storitve, zato poziva Komisijo, naj bolj poveže svoje politike v zvezi z bojem proti revščini, da bi izboljšala izmenjavo dobrih praks in olajšala redni dialog s tistimi, ki živijo v revščini, da bi ti lahko prispevali k ocenjevanju politik, ki jih zadevajo;

34.  poudarja, da na ravni Unije doslej ni opredelitve energijske revščine in je zato zelo težko pravilno oceniti razsežnosti, vzroke in posledice te vrste revščine v Uniji; poziva Komisijo, naj z deležniki oblikuje skupno opredelitev energijske revščine in opredeli dejavnike, ki prispevajo k ranljivosti gospodinjstev;

35.  poudarja, da bi bilo treba to opredelitev dodelati ob sodelovanju tistih, ki živijo v revščini, in združenji, ki se borijo proti revščini in socialni izključenosti, pri tem pa med drugim upoštevati nezmožnost gospodinjstva, da bi plačevalo ustrezno raven oskrbe za vse svoje potrebe po energiji;

36.  poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o energijski revščini v Evropi skupaj z akcijskim načrtom v podporo državam članicam na tem področju; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izvede ocene učinka in zagotovi informacije o dobrih praksah v boju proti energijski revščini v državah članicah; poudarja, da mora biti energija cenovno dostopna za vse državljane Unije;

37.  poudarja, da je že nastala izgubljena generacija; zato poudarja, da je zelo pomembno preprečiti, da bi v prihodnje še več mladih postalo žrtev energijske revščine;

38.  je seznanjen z nekaterimi raziskavami, ki kažejo, da ekonomsko in finančno izobraževanje v otroštvu omogoča boljše ekonomske odločitve pozneje v življenju, vključno z upravljanjem stroškov in prihodkov; priporoča izmenjavo dobrih praks in spodbujanje izobraževalnih programov, namenjenih ženskam in dekletom v ranljivih skupinah in marginaliziranih skupnostih, ki so izpostavljeni revščini in socialni izključenostjo;

39.  poudarja, da znatnemu deležu ljudi, ki jih je prizadela energijska revščina, grozita revščina in socialna izključenost in si zato ne morejo privoščiti začetnih naložb v energetsko učinkovite naprave, na primer v izolacijo in ali obnovljive vire energije; opozarja, da to ustvarja začaran krog, v katerem gospodinjstvo za komunalne storitve nenehno namenja večji delež dohodkov, kot bi bilo potrebno, ne odpravijo pa se energetska neučinkovitost ali pomanjkanje energije ter druge težave;

40.  poziva Komisijo, Evropski inštitut za enakost spolov in države članice, naj se lotijo raziskav o brezdomstvu žensk, njegovih vzrokih in ključnih dejavnikih, saj ta pojav v tekočih podatkih ni ustrezno zajet; ugotavlja, da po spolu ločeni elementi, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključujejo s spolom povezano ekonomsko odvisnost, začasno stanovanje ali izogibanje socialnim službam;

41.  podpira pobudo o referenčnem proračunu, ki bi imel vlogo smernice, in poziva Komisijo, naj pri njegovem oblikovanju vključi po spolu ločene preudarke, vključno z neenakostjo spolov, ki obstaja znotraj gospodinjstev;

42.  meni, da je treba upoštevati tudi daljšo pričakovano življenjsko dobo žensk kot potencialni dejavnik ranljivosti in izključenosti;

Usmerjanje sredstev in politik v boj proti revščini in energijski revščini

43.  poziva države članice in EU, naj gospodinjstvom z nizkimi dohodki – na primer prek EIB – zagotovijo mikroposojila ali posojila brez obresti ali z nizkimi obrestmi, da bi jih podprla pri začetnih naložbah v energijo iz obnovljivih virov ali energetsko učinkovitost, na primer v izolacijo, sončno energijo in energetsko učinkovite naprave;

44.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo naložbe temeljile na energetski učinkovitosti, ne glede na to, ali gre za naložbe v nova stanovanja ali v prenovo obstoječih;

45.  opozarja, da imata usmerjanje določenih politik in sredstev Unije v zmanjšanje stroškov energije revnih gospodinjstev lahko srednjeročno več pozitivnih učinkov, če gre za naložbe v obnovljive vire in energetsko učinkovitost: izboljšanje življenjskih pogojev in zdravja prizadetih oseb, zmanjšanje stroškov gospodinjstev z razbremenitvijo revnih družin in povečanje vlaganj in ustvarjanje delovnih mest na lokalni ravni ter prispevanje k ciljem strategije EU 2020;

46.  poudarja, da je treba poleg tega spremljati uporabo sredstev ter poenostaviti informacije o teh sredstvih in dostop do njih;

47.  vztraja, da je pomembno k boju proti revščini pristopiti ne le s socialnega ali političnega, temveč tudi s srednjeročno usmerjenega gospodarskega vidika; vztraja, da mora Komisija med svoje prednostne naloge vključiti boj proti dinamiki neenakosti, v kateri smo se znašli in ki občutno zavira rast ter zelo negativno vpliva na kohezijo in revščino;

48.  poudarja vlogo EU in držav članic pri znižanju stroškov energije za gospodinjstva, pri čemer bi morala EU zagotavljati varnost oskrbe, da bi preprečila velika nihanja cen in špekulacije na energetskem trgu, vzpostaviti močnejše prečne povezave in večjo povezanost trga in trajnostne energetske naložbe ter povečati naložbe v raziskave obnovljivih virov energije, države članice pa bi morale okrepiti svoje politike pomoči za večjo energetsko učinkovitost v gospodinjstvih, pri tem pa posebno pozornost nameniti revnim in socialno izključenim gospodinjstvom, ki so ločena od omrežja; meni, da bi moralo biti varstvo potrošnikov med prednostnimi nalogami Unije;

49.  meni, da so finančne špekulacije v zvezi z naravnimi viri in viri energije, zlasti tistimi, ki jih ni mogoče preseliti, kot je na primer hidroelektrična energija, obžalovanja vredne, zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne korake za zmanjšanje stroškov energije pri revnih družinah, na primer s prihodki, pridobljenimi z ustrezno obdavčitvijo;

50.  pozdravlja dejstvo, da so naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire, glede na pomen, ki ga imajo za zmanjšanje stroškov energije za gospodinjstva, upravičene do sredstev iz skladov ESI za obdobje 2014–2020; spodbuja Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo potencial evropskih skladov, kar zadeva odpravljanje energijske revščine; poudarja, da bi bilo treba odpravljati ovire za učinkovito uporabo sredstev, kot je dostopnost kohezijskih skladov za majhne organizacije ali pomanjkanje informacij, zlasti glede zahtev za vloge;

51.  opozarja, da so za ciljno usmerjanje na upravičence, ki delajo z revnimi gospodinjstvi ali ki so njihovi člani, potrebni nekateri pogoji, ki jih je lažje izpolniti s skladi ESI, težje pa z večjimi skladi, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj;

52.  poziva države članice in Komisijo, naj poenostavijo uporabo mehanizma navzkrižnega financiranja, zlasti med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj, pri projektih za obnovljive vire ali energetsko učinkovitost, namenjene energijsko revnim gospodinjstvom; poudarja, da imajo programi, ki se financirajo iz več skladov, številne prednosti, saj rešujejo presečna vprašanja, ki so povezana tudi z energijsko revščino;

53.  poudarja, da je kakovost stanovanj v gospodinjstvih z nizkimi dohodki na podeželju praviloma zelo nizka, tako pri najemnikih kot pri lastnikih; opozarja, da to še poglablja učinek ujetosti v visoke stroške komunalnih storitev, pri čemer ni na voljo sredstev za naložbe v znižanje stroškov energije; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usmerjenost pristopa LEADER in sklada EKSRP v odpravljanje energijske revščine na podeželju, tako da operativne programe in financiranje usmerijo v pridobivanje energije iz raznolikih obnovljivih virov, zlasti v okviru lokalnih omrežij ob vključevanju ukrepov za energetsko učinkovitost stavb, namenjenih gospodinjstvom, ki trpijo energijsko revščino;

54.  opozarja, da imajo najemniki omejen dostop do sredstev za energetsko učinkovitost, saj niso lastniki nepremičnine; opozarja, da so najemniki manj pripravljeni vlagati, saj se lažje in pogosteje selijo kot lastniki stanovanj; pozdravlja pilotni projekt Komisije z naslovom „Energijska revščina – ocena učinka krize ter pregled obstoječih in morebitnih novih ukrepov v državah članicah“, namenjen reševanju tega vprašanja; poziva Komisijo, naj na podlagi rezultatov tega pilotnega projekta oblikuje določbe, s katerimi bi zagotovili sredstva EU za ukrepe energetske učinkovitosti, namenjene najemnikom;

55.  opozarja države članice, da bi moralo biti vsaj 20 % vseh sredstev ESS v vsaki državi članici namenjenih cilju spodbujanja socialnega vključevanja ter boja proti revščini in vsem oblikam diskriminacije in da je za ukrepe socialnega vključevanja na voljo tudi Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

56.  poudarja takojšnjo pomoč in izboljšanje življenjskih pogojev, ki bi ju gospodinjstvom, ki živijo v največjem pomanjkanju, prinesle nizkocenovne naprave malega obsega za uporabo obnovljivih virov energije , kot so sončne celice za hiše, ki niso priključene na energetsko omrežje;

Povezovanje socialnih ciljev in energetske politike

57.  pozdravlja, da evropska zakonodaja o energetski politiki priznava socialne cilje v politikah energetske učinkovitosti, zlasti v Direktivi 2012/27/EU o energetski učinkovitosti in Direktivi 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb; obžaluje, da države članice ne uporabljajo v celoti ustreznih določb Direktive 2012/27/EU za energijsko revna gospodinjstva in socialna stanovanja (člen 7(7)); poziva Komisijo, naj v svojem pregledu in oceni učinkovitosti svežnja o energetski učinkovitosti oceni izvajanje in uporabo členov 7(7) in 5(7); Komisijo tudi poziva, naj na podlagi te ocene razmisli o poostritvi člena 7, zlasti odstavka (7), tako da bo spodbudil države članice, da bodo v svoje sisteme obveznosti energetske učinkovitosti vključile zahteve, ki vsebujejo socialne cilje;

58.  opozarja, da imajo lokalni organi pomembno vlogo tudi pri spodbujanju alternativnih instrumentov financiranja, vključno z zadružnimi modeli, pa tudi dogovorov o skupinskem nakupu, da bi potrošniki lahko združevali povpraševanje po energiji, s čimer bi se cene energije znižale; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vlogo lokalnih organov pri lajšanju energijske revščine;

59.  poziva države članice, naj izpolnijo standarde Svetovne zdravstvene organizacije glede ogrevanja na bivalno temperaturo, da bi pomagali najbolj ogroženim skupinam, zlasti mladim otrokom, starejšim osebam ter trajno bolnim in invalidom ter varovali njihovo zdravje in dobrobit;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za odpravo negotovega dela, ki posameznikom ne zagotavlja rednih in zanesljivih dohodkov ter jih tako ovira pri uspešnem načrtovanju proračuna in plačevanju gospodinjskih stroškov;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj vsem zagotovijo dostop do cenovno primerne, zanesljive, trajnostne in sodobne energije v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj;

Stanovanje in revščina

62.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo odločne ukrepe na področju socialnih stanovanj in naj s pomočjo evropskih sredstev povečajo naložbe v energetsko učinkovitost socialnih najemniških stanovanj; priporoča državam članicam, naj razširijo ponudbo kakovostnih socialnih stanovanj, da se vsem, zlasti najbolj ogroženim, zagotovi dostop do primernega stanovanja; spodbuja države članice, naj še naprej izkoriščajo priložnosti, da z alternativnimi pravnimi konstrukcijami zagotavljajo socialna stanovanja; priporoča državam članicam, naj podprejo potrošniške dogovore;

63.  poudarja, kako pomembno je kakovostno in cenovno dostopno otroško varstvo pri omogočanje staršem, da se vrnejo na delo in povečajo svoje dohodke; poudarja, da je to še posebej pomembno za starše samohranilce, ter poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za izboljšanje določb o otroškem varstvu;

64.  ugotavlja, da so za reševanje problema energijske revščine ključni energijska učinkovitost, obnova in viri obnovljive energije; izraža zaskrbljenost, ker politike obnove stanovanj pogosto niso namenjene najbolj ranljivim posameznikom; vztraja, da morajo biti politike obnove stanovanj namenjene zlasti revnim, ekonomsko izključenim in ranljivim gospodinjstvom, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti ljudem, ki se soočajo z neenakostjo spolov in večplastno diskriminacijo;

65.  opozarja na pomembno vlogo socialnih podjetij in alternativnih poslovnih modelov, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri omogočanju socialne vključenosti in krepitvi gospodarskega položaja žensk, zlasti v marginaliziranih skupnostih, ter na njihovo vse večjo ekonomsko neodvisnost;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo vključevanje deležnikov in uvedejo posvetovanja, s katerimi bi spodbujali in omogočali neposredno udeležbo oseb, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zlasti žensk in deklet, pri odločanju o socialni izključenosti na vseh ravneh.

67.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi odpravile nezaslišano razliko v plačilu med spoloma v EU, ki trenutno znaša 16 %, pri pokojninah pa kar 39 %, ter poudarja, kako pomemben je ta ukrep za matere samohranilke, ki so jim gospodinjski stroški lahko v zelo veliko breme;

68.  ugotavlja, da pri starših samohranilcih, med katerimi je večina žensk, obstaja večje tveganje revščine od povprečja (34 %); ugotavlja, da je eden od glavnih dejavnikov tega povečanega tveganja dejstvo, da so se zaradi stroškov otroškega varstva starši samohranilci prisiljeni izključiti s trga dela ali pa imajo negotovo, slabo plačano zaposlitev; poziva države članice, naj si prizadevajo za zakonsko določitev plače, ki delavcem zagotavlja preživetje oziroma izpolnjevanje osnovnih potreb;

69.  ugotavlja, da razlika v plačah med spoloma in razlika v pokojninah med spoloma ključno prispevata k revščini žensk; je seznanjen z dolgoročnim vplivom na revščino žensk, ki ga imata izključenost žensk iz gospodarskih sektorjev, v katerih tradicionalno prevladujejo moški, recimo v tehniki, znanosti, na vodstvenih delovnih mestih in pri odločanju, in čezmerna zastopanost žensk v sektorjih s primerjalno slabšimi plačami, kot so dejavnosti oskrbe, javne storitve, delo s skrajšanim delovnim časom in slabo plačano prekarno delo; izraža zaskrbljenost, ker feminizacijo revščine delno spodbujajo že dolgo obstoječa pravila, ki niso enaka za oba spola in ki vodijo k temu, da se v industrijski politiki in v sporazumih za določanje plač daje prednost sektorjem, v katerih prevladujejo moški, npr. finančnemu sektorju;

70.  poziva države članice, naj obravnavajo revščino in socialno izključenost žensk s pobudami za zagotavljanje visokokakovostnih delovnih mest z zajamčeno plačo v sektorjih, kjer prevladujejo ženske; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo sindikati pri zastopanju in krepitvi vloge žensk na delovnem mestu in v boju proti izključevanju; poziva države članice, naj predlagajo in izvajajo preglede plač, ločene po delodajalcih in sektorjih, da bi s predložitvijo dokazov o neenakih plačnih sistemih, ki veljajo za ženske in moške na istem delovnem mestu, pospešili napredek v smeri enakih plač;

71.  poudarja, da je treba v boju proti revščini in socialni izključenosti izvajati ciljne politike za obravnavanje posebnih okoliščin ranljivih skupin in marginaliziranih skupnosti, ki se soočajo s posebnimi oblikami neenakosti spolov in večplastne diskriminacije; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej oblikujejo politike za obravnavanje revščine in socialne izključenosti, s katero se soočajo invalidke, starejše ženske, begunke in migrantke, Rominje in pripadnice etničnih manjšin, ženske iz podeželskih območij in prikrajšanih sosesk, matere samohranilke, pa tudi srednješolke in študentke;

Revščina in dostop do zdravstvenega varstva

72.  poudarja, da je enak dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva za vse mednarodno priznana temeljna pravica, zlasti v Evropski uniji;

73.  opozarja, da je dostop do zdravstvenega varstva zelo pogosto omejen zaradi finančnih ali regionalnih ovir (na primer v redko poseljenih regijah), in sicer zlasti kar zadeva standardno oskrbo (kot so zobozdravstvene ali optične storitve) in njeno preventivo;

74.  poudarja, da lahko kombinacija revščine in drugih oblik ranljivosti, kot so otroštvo ali starost, invalidnost ali pripadnost manjšini, dodatno poveča tveganje za neenakosti na področju zdravja ter da lahko bolezen vodi v revščino;

75.  poudarja pomen storitev na področju zdravstva in oskrbe za odpravo pomanjkanja zmogljivosti pri spodbujanju socialne vključenosti ljudi ter v boju proti revščini in socialni izključenosti;

76.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012–2020 Inovativno zdravstveno varstvo za 21. stoletje“, s katerim se uvajajo dodatni ukrepi, zlasti za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, zmanjšanje stroškov za zdravje in zagotavljanje večje enakosti med evropskimi državljani;

77.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za preprečevanje socialno-ekonomskih neenakosti, s čimer bi na koncu omogočile zmanjšanje nekaterih neenakosti na področju zdravstvenega varstva; obenem Komisijo in države članice poziva, naj na podlagi univerzalnih vrednot človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti pozornost usmerijo k potrebam ranljivih skupin, kot so ljudje, ki živijo v revščini;

78.  poziva države članice, naj rešijo vprašanje neenakega dostopa do zdravstvenega varstva, ki vpliva na človekov vsakdanjik, na primer na področju zobozdravstva ali oftalmologije;

79.  odločno poziva Komisijo, naj si čim bolj prizadeva, da bi države članice spodbudila k temu, da pacientom nujno omogočijo povračilo stroškov in storijo vse potrebno za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravil za zdravljenje bolezenskih stanj ali bolezni, kot so osteoporoza po menopavzi in Alzheimerjeva bolezen, za katere se v nekaterih državah članicah stroški zdravljenja ne povrnejo;

Informacijske in komunikacijske tehnologije ter revščina

80.  obžaluje, da strategija za enotni digitalni trg za Evropo, ki jo je objavila Komisija, ne upošteva potrebe po zagotovitvi splošnega, enakega in neomejenega dostopa do novih digitalnih tehnologij, trgov in telekomunikacij, zlasti kar zadeva osebe, ki jim grozi revščina in socialna izključenost;

81.  poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo strategije za zmanjšanje digitalnega razkoraka in spodbujanje enakega dostopa do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, zlasti za ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost;

Voda in revščina

82.  opozarja, da Generalna skupščina Organizacije združenih narodov pravico do čiste in kakovostne pitne vode ter do komunalne infrastrukture priznava kot človekovo pravico; vendar ugotavlja, da v nekaterih regijah, zlasti na podeželju in v oddaljenih regijah, dostop do pitne vode ni zagotovljen in vse več ljudi ne more plačevati računov za vodo; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi vsem zagotovili dostop do pitne vode; spodbuja države članice, naj zagotovijo minimalno oskrbo z vodo in zaščitijo človekove pravice ranljivih gospodinjstev;

83.  zato poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo imeli vsi čim prej dostop do pitne vode;

84.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Namen samoiniciativnega poročila je v evropski razpravi zgraditi most med socialno in energetsko politiko ter poudariti, da se EU oddaljuje od svojega cilja o zmanjšanju revščine do leta 2020, hkrati pa je v EU veliko neizkoriščenih možnosti za znižanje večjih stroškov revnih gospodinjstev z usmerjanjem obstoječih projektov za obnovljive vire in energetsko učinkovitost v gospodinjstva, ki trpijo pomanjkanje energije. Da bi dosegli cilj EU za leto 2020 o zmanjšanju revščine in cilje glede energetske učinkovitosti, emisij in obnovljivih virov, je potrebno ukrepanje številnih akterjev s pomočjo različnih instrumentov, vendar v isto smer.

Sporočilo Komisije(33) je prvi korak v smeri evropskega stebra socialnih pravic, da se evropska socialna razsežnost okrepi s celovitim pristopom, tako da se posodobi obstoječa zakonodaja in obravnavajo novi ukrepi, ki bi podprli postopno večje zbliževanje. Večja socialna angažiranost EU je davno neizpolnjena politična obljuba, zato lahko EU z minimalnim dohodkovnim okvirom in nadaljnjim izboljšanjem socialnih pravic in pravic delavcev ter protidiskriminacijsko zakonodajo preide na naslednjo raven integracije. Povečanje dohodka revnih gospodinjstev je iz dveh razlogov ena od bistvenih prvin uspešne strategije EU za leto 2020 in boja proti revščini: Neenakost v EU od začetka krize narašča in še vedno je eden od šestih evropskih državljanov reven ali živi na pragu revščine. Minimalni dohodek je ključni instrument, ki ga je treba v EU uvesti na podlagi člena 9 PDEU(34) , da bi zagotovili temeljno pravico do dostojnih življenjskih pogojev.

Drugi steber boja proti revščini, zlasti njeni skrajni obliki, je učinkovito zmanjšanje stroškov gospodinjstev z boljšim usmerjanjem različnih skladov v najbolj ogrožena gospodinjstva in odpravljanjem ovir za učinkovito črpanje sredstev. Strategija Evropa 2020(35) določa cilj, da se do leta 2020 20 % porabe energije ustvari iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost poveča za 20 %, emisije toplogrednih plinov pa zmanjšajo za 20 % (v primerjavi z letom 1990). Tem ciljem pa se lahko približamo tudi z boljšim usmerjanjem skladov EU v gospodinjstva, ki trpijo pomanjkanje energije. Pobuda uvaja koncept evropskega moratorija za odklop zimskega ogrevanja, ki ščiti gospodinjstva, ki že zdaj nimajo oskrbe z energijo ali pa jim to grozi zaradi zaostalih plačil računov za komunalne storitve.

29.1.2016

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške

(2015/2223(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Julie Ward

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je v EU 12 milijonov več revnih žensk kot revnih moških; ker so ženske in njihovi vzdrževani otroci v EU nesorazmerno izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti, gospodarska kriza in politike varčevanja pa so te neenakosti še povečale, kar je privedlo do „feminizacije“ revščine; ker je porazdelitev prihodkov gospodinjstev neenaka in iz različnih razlogov vezana na spol, med drugim zaradi velikega deleža žensk, ki opravljajo prekarna ali neprijavljena dela, nasilja zaradi spola in ekonomske odvisnosti, zaradi česar so potrebne individualizirane meritve dohodkov in stroškov; ker večje družine nosijo večje stroške in bremena, vzdrževani otroci, starejši ljudje ali druge ranljive osebe, ki so odvisni od neformalne oskrbe žensk, pa prav tako nesorazmerno tvegajo revščino in socialno izključenost;

B.  ker bi potrebovali nove, odločne politične spodbude, če želimo doseči cilje glede revščine v okviru strategije Evropa 2020; ker bodo sedanji skupni nacionalni cilji za zmanjševanje revščine cilj iz strategije Evropa 2020 zgrešili za osem milijonov ljudi; ker je pregled strategije Evropa 2020 primerni čas za obnovitev trdne zaveze o odpravi revščine in socialne izključenosti ter za reformo in uskladitev nacionalnih strategij;

C.  ker imajo razlike med spoloma glede plač, delovnega časa in trajanja delovnega življenja, s katerimi se ženske soočajo v delovnem življenju, neposreden učinek na njihovo življenje po upokojitvi; ker ženske, starejše od 65 let, bistveno bolj tvegajo revščino ali socialno izključenost kot njihovi moški vrstniki, saj je povprečni pokojninski prihodek ženske nižji, pogosto celo bistveno nižji, od prihodka moških;

D.  ker vseprisotnost vidika spola pri revščini terja celovit pristop k obravnavi večplastne diskriminacije in vprašanj, kot so stanovanje, stroški energije, javne storitve, varnost zaposlitve, prekarna zaposlitev in davčna politika;

E.  ker ciljev boja proti revščini ni mogoče doseči, ne da bi obravnavali revščino žensk, saj so enakost spolov, krepitev gospodarskega položaja žensk in emancipacija žensk nujne za višjo stopnjo konvergence na področju zmanjševanja revščine;

F.  ker povečanje gospodinjskih stroškov vpliva zlasti na nekatere skupine, kot so enostarševske družine, starejše ženske, migrantke in invalidi, stopnja socialne podpore pa se od države članice do države članice razlikuje, pri čemer ta podpora ne zagotavlja vedno ustrezne stopnje pomoči;

G.  ker zbiranje podatkov in oblikovanje politike o revščini, življenjskih stroških in prihodkih na podlagi gospodinjstev kot sestavnih enot predpostavlja enakost in enakomerno porazdelitev sredstev med člani gospodinjstva; ker so v praksi gospodinjstva različna, porazdelitev pa je lahko neenakomerna in temelječa na spolu, zaradi česar je treba pristop pri oblikovanju politik utemeljiti na individualnih stroških in prihodkih;

H.  ker so stroški za osnovno in nujno blago in storitve v številnih državah članicah EU v zadnjih letih hitro naraščali, kar je privedlo do povišanja splošnih stroškov gospodinjstev;

I.  ker v 17% enostarševskih gospodinjstev, ki jih pretežno vodijo ženske, ne zmorejo stroškov za ogrevanje, medtem ko je med splošnim prebivalstvom takih 10 % gospodinjstev; ker so se veleprodajne cene energije znižale, maloprodajne pa zvišale, kaj je povzročilo dvig stroškov; ker opredelitve za energijsko revščino, ki bi veljala za vso EU, žal nimamo, in ker gre za pojav, ki nesorazmerno prizadene ženske;

J.  ker je brezposelnost pri mladih ženskah višja kot pri drugih starostnih skupinah, zaradi česar mlade ženske tvegajo, da bodo potisnjene v revščino že v zgodnji mladosti;

K.  ker so vse višji gospodinjski stroški in preobremenjenost s stroški stanovanja sicer eden od glavnih vzrokov za brezdomstvo žensk, vendar bi bilo treba bolje raziskati, koliko žensk in zakaj izgubi ali zapusti svoj dom; ker sta zadolženost gospodinjstev in individualna zadolženost neposredno povezani z gospodinjskimi stroški in sta ključni vzrok za revščino in socialno izključenost;

L.  ker glede na sklepne ugotovitve Odbora Združenih narodov za pravice otrok poročila o nekaterih evropskih državah kažejo na povezavo med naraščanjem stopnje revščine in/ali tveganjem revščine pri otrocih zaradi gospodarske krize in zmanjševanja socialnih prejemkov, s čimer je prizadeta pravica otrok do izobrazbe, zdravja in socialne zaščite;

M.  ker revščine in socialne izključenosti, tudi izključenosti, vezane na spol, ne bi smeli opredeljevati le na podlagi prihodkov, materialnega pomanjkanja in intenzivnosti dela, temveč tudi na podlagi tega, kaj posameznik potrebuje za dostojno življenje in za aktivno udeležbo v kulturnem, družbenem in političnem življenju;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ocene Komisije, da se zdi cilj strategije Evropa 2020 na področju boja proti revščini nedosegljiv, in vztraja, da so potrebne sveže politične spodbude za odločno, zavezujoče in konkretno ukrepanje Komisije za obravnavanje revščine v EU, v tesnem sodelovanju s Svetom za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) in Svetom za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO), te spodbude pa zahtevajo celostno strategijo za boj proti revščini za vso EU, s poudarkom na vidikih spola pri revščini, in strategije, ki bodo še zlasti upoštevale potrebe družin, ki se soočajo z revščino, ter položaj enostarševskih družin; opaža nekoliko večjo, vendar še vedno nezadostno udeležbo žensk na trgu dela v zadnjih letih, ki zahteva dodatne ukrepe; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalne strategije za odpravo revščine vključevale načelo enakosti spolov in obravnavale neenakost spolov;

2.  poudarja vse večji razkorak med državami članicami v Uniji na področju revščine ter povečanje skrajne revščine, še posebej revščine žensk, in sicer največ v državah in regijah, ki jih je prizadela kriza;

3.  poziva države članice, naj svoje nacionalne strategije za odpravo revščine usklajeno popravijo, da bo mogoče doseči evropski cilj; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalne strategije za odpravo revščine vključevale načelo enakosti spolov in obravnavale neenakost spolov; zahteva, naj vsaka država članica natančno opiše potek svojega načrta za zmanjšanje revščine in način, kako bo v okviru strategije obravnavala vidike revščine in socialne izključenosti, ki so vezani na spol;

4.  poziva k priporočilu Sveta o reševanju revščine, ki naj vključuje odločno izražen vidik spola;

5.  poudarja, da je revščina generacijska in samogenerirajoča, zato zahteva celostni medsektorski in dolgoročni pristop k oblikovanju politik, ki naj upošteva stroške in prihodke, pa tudi zagotavljanje javnih storitev; vztraja, da je treba revščino in socialno izključenost ocenjevati in obravnavati v vsem življenjskem ciklu, od otroštva do starosti;

6.  meni, da je treba upoštevati tudi daljšo pričakovano življenjsko dobo žensk kot potencialni dejavnik ranljivosti in izključenosti;

7.  ugotavlja, da razlika v plačah med spoloma in razlika v pokojninah med spoloma ključno prispevata k revščini žensk; je seznanjen z dolgoročnim vplivom na revščino žensk, ki ga imata izključenost žensk iz gospodarskih sektorjev, v katerih tradicionalno prevladujejo moški, recimo v tehnologiji, znanosti, na vodstvenih delovnih mestih in pri odločanju, in čezmerna zastopanost žensk v sektorjih s primerjalno slabšimi plačami, kot so dejavnosti oskrbe, javne storitve, delo s skrajšanim delovnim časom in slabo plačano prekarno delo; izraža zaskrbljenost, ker feminizacijo revščine delno spodbujajo že dolgo obstoječa pravila, ki niso enaka za oba spola in ki vodijo k temu, da se v industrijski politiki in v sporazumih za določanje plač daje prednost sektorjem, v katerih prevladujejo moški, npr. finančnemu sektorju;

8.  ponavlja, da otroci zaradi revščine žensk bolj tvegajo revščino in socialno izključenost, zlasti v enostarševskih družinah, kar dolgoročno vodi v večjo družbeno-ekonomsko neenakost;

9.  poziva Komisijo, naj v evropski semester vključi robustnejšo socialno razsežnost in steber za obravnavo enakosti spolov, k temu pa naj doda še priporočila za posamezne države o tem, kako obravnavati vidik spola pri revščini; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost politike, da se bodo socialne in gospodarske politike dopolnjevale, namesto da bi se izničevale, ter opredeli kazalnike glede na spol na področju izkoreninjenja revščine;

10.  poziva Komisijo, naj poda jasno in ambiciozno opredelitev ocene AAA na socialnem področju za Evropo, ki naj vključuje jasno strategijo za boj proti vidikom socialne izključenosti, ki so vezani na spol;

11.  ponovno poudarja pomen krepitve moči žensk in deklet z izobraževanjem, tako formalnim kot neformalnim, in vlogo izobrazbe pri preprečevanju spolnih stereotipov in stigmatizacije revščine ter pri povečanju prihodkov z vključevanjem žensk v sektorje, v katerih so bile premalo zastopane, npr. v znanost, tehnologijo, inženirstvo in podjetništvo, ter poziva Komisijo, naj cilje poklicnega usposabljanja za ženske vključi v priporočila za posamezne države;

12.  je seznanjen z nekaterimi raziskavami, ki kažejo, da ekonomsko in finančno izobraževanje v otroštvu omogoča boljše ekonomske odločitve pozneje v življenju, vključno z upravljanjem stroškov in prihodkov; priporoča izmenjavo najboljših praks in promocijo izobraževalnih programov, namenjenih ženskam in dekletom v ranljivih skupinah in marginaliziranih skupnostih, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo;

13.  poudarja, da je treba v boju proti revščini in socialni izključenosti izvajati ciljne politike za obravnavanje posebnih okoliščin ranljivih skupin in marginaliziranih skupnosti, ki se soočajo s posebnimi oblikami neenakosti spolov in večplastne diskriminacije; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej oblikujejo politike za obravnavanje revščine in socialne izključenosti, s katero se soočajo invalidke, starejše ženske, begunke in migrantke, Rominje in pripadnice etničnih manjšin, ženske iz podeželskih območij in prikrajšanih sosesk, matere samohranilke, pa tudi srednješolke in študentke;

14.  poziva države članice naj izvedejo ocene o učinkih recesije na enakost spolov, da bi lahko kasneje sledili naknadnim spremembam, saj obstaja verjetnost, da bodo ženske v prihodnosti nesorazmerno prizadete zaradi zmanjševanja javne porabe in storitev;

15.  poziva k bolj ambicioznemu ukrepanju za reševanje energijske revščine, zaradi katere so nesorazmerno prizadeti samske ženske, enostarševska gospodinjstva in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj določijo opredelitev energijske revščine, ki bo upoštevala s spolom zaznamovane vidike tega pojava, ter jo vključijo v prihodnjo prenovitev direktive o energetski učinkovitosti stavb;

17.  ugotavlja, da so za reševanje problema energijske revščine ključni energijska učinkovitost, obnova in viri obnovljive energije; izraža zaskrbljenost, ker politike obnove stanovanj pogosto niso namenjene najbolj ranljivim posameznikom; vztraja, da morajo biti politike obnove stanovanj namenjene zlasti revnim, ekonomsko izključenim in ranljivim gospodinjstvom, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti ljudem, ki se soočajo z oblikami neenakosti spolov in večplastno diskriminacijo;

18.  poudarja vlogo lokalnih oblasti pri reševanju problema energijske revščine ter potenciala alternativnih mehanizmov za financiranje, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri blaženju stiske ranljivih potrošnikov;

19.  meni, da si morajo politike o energijski revščini na ravni EU, nacionalni in lokalni ravni prizadevati za krepitev vloge potrošnikov, zlasti tistih, ki se soočajo z neenakostjo spolov in večplastno diskriminacijo, ter povsod zagotoviti pravično oblikovanje cen; poziva Komisijo, naj da na voljo kohezijske in strukturne sklade, tudi Evropski socialni sklad, za reševanje problema energijske revščine; poziva Komisijo, naj podaljša delovanje Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim po letu 2020 in oceni, v kolikšni meri so najbolj prikrajšane in ranljive skupine, kot so mlajše ženske, enostarševske družine, invalidke in starejše ženske izkoristile ugodnosti tega programa;

20.  poudarja, da zmanjševanje javnih storitev povečuje neenakost spolov, naložbe v kakovostne storitve pa bi neenakosti lahko zmanjšale; poudarja, da mora biti makroekonomska politika združljiva s politiko socialne enakosti in da mora odločno vključevati vidik spola;

21.  poudarja pomen dostopa do finančnih storitev in informacij za krepitev gospodarske vloge žensk in socialno vključenost; poudarja, da je treba olajšati dostop žensk do finančnih storitev v obliki ugodnih obrestnih mer in poenostavljenih postopkov ter informacij za ženske v ranljivih skupinah in marginaliziranih skupnostih;

22.  poziva finančne institucije, kot so Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, naj pri oblikovanju in sprejemanju odločitev glede makroekonomskih monetarnih politik upoštevajo družbene učinke, tudi učinke na neenakost spolov;

23.  poziva k premiku k individualizaciji pravic v politiki socialne enakosti, da se bodo stroški in prihodki izračunavali, relevantni podatki pa zbirali na individualni podlagi, ne na gospodinjstvo;

24.  ponovno poudarja, da so potrebne naložbe v trajnostno in vključujočo rast na nacionalni in evropski ravni, medtem ko je treba v vse proračune na področjih javne politike in socialnih naložb vključiti vidik spola;

25.  poziva Komisijo, Evropski inštitut za enakost spolov in države članice, naj se lotijo raziskav o brezdomnosti žensk, njenih vzrokov in ključnih dejavnikov, saj ta pojav v tekočih podatkih ni ustrezno zajet; ugotavlja, da po spolu ločeni elementi, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključujejo s spolom povezano ekonomsko odvisnost, začasno stanovanje ali izogibanje socialnim službam;

26.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za obravnavanje prezadolženosti, s katero se soočajo ženske iz revnih in izključenih gospodinjstev, in sicer s preprečevanjem oderuštva in posojil, ki temeljijo na pričakovanem dohodku, oderuških in pretiranih obrestnih mer in drugih zlorab, ter z omogočanjem dobrega finančnega svetovanja in socialnega prestrukturiranja dolga;

27.  opozarja na pomembno vlogo socialnih podjetij in alternativnih poslovnih modelov, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri omogočanju socialne vključenosti in krepitvi gospodarskega položaja žensk, zlasti v marginaliziranih skupnostih, ter na njihovo vse večjo ekonomsko neodvisnost;

28.  podpira pobudo o referenčnem proračunu, ki bi imel vlogo smernice, in poziva Komisijo, naj pri njegovem oblikovanju vključi po spolu ločene preudarke, vključno z neenakostjo spolov, ki obstaja znotraj gospodinjstev;

29.  poziva države članice, naj obravnavajo revščino in socialno izključenost žensk s pobudami za zagotavljanje visokokakovostnih zaposlitev z zajamčeno plačo v sektorjih, kjer prevladujejo ženske; poudarja vlogo, ki jo lahko imajo sindikati pri zastopanju in krepitvi vloge žensk na delovnem mestu in v boju proti izključevanju; poziva države članice, naj predlagajo in izvajajo preglede plač, ločene po delodajalcih in sektorjih, da bi s predložitvijo dokazov o neenakih plačnih sistemih, ki veljajo za ženske in moške na istem delovnem mestu, pospešili napredek v smeri enakih plač;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo vključevanje deležnikov in uvedejo posvetovanja, s katerimi spodbujali in omogočali neposredno udeležbo oseb, ki tvegajo revščino ali socialno izključenost, zlasti žensk in deklet, pri odločanju o socialni izključenosti na vseh ravneh.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Malin Björk, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Vicky Maeijer, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Ernest Urtasun, Beatrix von Storch, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Stefan Eck, Eleonora Forenza, Ildikó Gáll-Pelcz, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Clare Moody, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pedro Silva Pereira, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Kristina Winberg

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

17.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Thomas Händel, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Miapetra Kumpula-Natri, António Marinho e Pinto, Tamás Meszerics, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

44

+

ALDE

 

EFDD

GUE/NGL

PPE

 

 

S&D

 

 

VERTS/ALE

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, António Marinho e Pinto, Ivo Vajgl, Renate Weber

Laura Agea

Thomas Händel, Kostadinka Kuneva, Patrick Le Hyaric, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

David Casa, Danuta Jazłowiecka, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc

Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Miapetra Kumpula-Natri, Javi López, Emilian Pavel, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog

Jean Lambert, Tamás Meszerics, Terry Reintke

9

-

ECR

EFDD

ENl

NI

Amjad Bashir, Arne Gericke, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská

Jane Collins

Mara Bizzotto, Dominique Martin, Joëlle Mélin

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

1

0

ECR

Czesław Hoc

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(2)

UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(6)

UL L 315, 14.11.2012, str. 1

(7)

UL C 169 E, 15.6.2012, str. 66.

(8)

UL L 153, 18.6.2010, str. 13

(9)

UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57.

(10)

UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.

(11)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/64/292&Lang=E

(12)

http://www.unicef-irc.org/publications/pdf/rc10_eng.pdf

(13)

https://www.unicef.fr/sites/default/files/userfiles/2014_Bilan12_Innocenti.pdf

(14)

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=2345&furtherNews=yes

(15)

UL C 248, 25.8.2011, str.130

(16)

CESE 2013, TEN/516

(17)

UL C 170, 05.06.2014, str. 23

(18)

CdR 402/2010_ECOS_V_012

(19)

Skupno mnenje Odbora za socialno zaščito in Odbora za zaposlovanje za Svet, Svet EU, 3809/14 SOC 662 EMPL 120 EDUC 297 ECOFIN 876, 3. oktober 2014.

(20)

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=7744&visible=0

(21)

Center for responsible lending (Center za odgovorno posojanje), Durham, http://www.responsiblelending.org/state-of-lending/cumulative/ , http://www.uvcw.be/no_index/cpas/panier-etude-qualitative.pdf

(22)

Ricardo Cherenti, belgijsko združenje javnih centrov za socialne ukrepe, http://www.uvcw.be/no_index/cpas/panier-etude-quantitative.pdf

(23)

Mnenje Odbora za socialno zaščito za Svet, Svet Evropske unije, 6491/11, SOC 124, 15. februar 2011.

(24)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0294.

(25)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.

(26)

Sklep Sveta (EU) 2015/... z dne ... o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za leto 2015, 11360/15 SOC 479 EMPL 316 ECOFIN 642 EDUC 236 JEUN 62, 21. september 2015.

(27)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2015)0261.

(28)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0070.

(29)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246.

(30)

UL C 349 E, 29.11.2013, str. 74.

(31)

UL C 70 E, 8.3.2012, str. 8

(32)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/64/292&Lang=E

(33)

Sporočilo za javnost Evropske komisije z dne 6. oktobra 2015, IP-15-5763

(34)

Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanje Evropske unije 2012/C 326/01

(35)

Evropa 2020 http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov