POROČILO Inovacije in diverzifikacija malega priobalnega ribolova v regijah, odvisnih od ribolova

26.2.2016 - (2015/2090(INI))

Odbor za ribištvo
Poročevalka: Ruža Tomašić

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Inovacije in diverzifikacija malega priobalnega ribolova v regijah, odvisnih od ribolova

(2015/2090(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES,

  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta,

-ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o ukrepih, pri katerih je treba upoštevati posebnosti in omejitve najbolj oddaljenih regij,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike[1],

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o znanju o morju 2020: kartiranje morskega dna za spodbujanje trajnostnega ribištva[2],

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2014 z naslovom Inovacije v modrem gospodarstvu: izkoriščanje potenciala naših morij in oceanov za delovna mesta in rast (COM(2014)0254),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 o vodilni pobudi strategije Evropa 2020: „Unija inovacij“ (COM(2010)0546),

  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES,

  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014 v zvezi s sporočilom o inovacijah v modrem gospodarstvu: izkoriščanje potenciala naših morij in oceanov za delovna mesta in rast (2015/C 012/15),

  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 21. januarja 2015 v zvezi s sporočilom o inovacijah v modrem gospodarstvu: izkoriščanje potenciala naših morij in oceanov za delovna mesta in rast (2015/C 019/15),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2012 z naslovom Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju (COM(2012)0494),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

-ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o izkoriščanju potenciala raziskav in inovacij v modrem gospodarstvu za ustvarjanje delovnih mest in rasti[3],

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2013 z naslovom Akcijski načrt za pomorsko strategijo na atlantskem območju: doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti (COM(2013)0279),

  ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 29. avgusta 2012 o znanju o morju 2020: od kartiranja do oceanskega napovedovanja (COM(2012)0473)

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o modri rasti: krepitev trajnostnega razvoja v morskem sektorju, sektorju pomorskega prometa in turističnem sektorju EU[4],

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2014 z naslovom „Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu (COM(2014)0086),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0044/2016),

A. ker priobalni ribolov obsega 80 % evropskega ladjevja in s školjkarstvom zagotavlja visoko stopnjo zaposlenosti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah ter je na splošno socialno in okoljsko trajnostna oblika ribolova, ki ima velik potencial; ker ta oblika ribolova izjemno in vsestransko vpliva na socialno dediščino in kulturne posebnosti obalnih in otoških regij;

B. ker je priobalni ribolov za večino obalnih in otoških regij tradicionalna oblika gospodarskega ribolova oziroma način življenja, bistven vir preživetja in neposrednega ali posrednega ustvarjanja delovnih mest, zlasti na območjih, ki so odvisna od priobalnega ribolova in za katera so potrebni posebni ukrepi in podpora, ki jim bodo omogočili rast in razvoj;

C. ker se priobalni ribolov v posameznih državah članicah, pa tudi med različnimi obalnimi regijami znotraj posamezne države članice močno razlikuje z vidika osnovne opredelitve in posebnosti, je treba to v okviru skupne ribiške politike (SRP) v prihodnosti spremeniti in harmonizirati, in ker obstajajo velike razlike med državami članicami glede na geografske, podnebne, ekosistemske in socialno-ekonomske dejavnike;

D. ker se priobalni ribolov v morjih, kot sta Jadransko morje in Sredozemsko morje kot celota, razlikuje od tovrstnega ribolova v odprtih morjih Atlantskega oceana, vključno ob obali Francoske Gvajane in na območju Indijskega oceana;

E. ker Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) opredeljuje mali priobalni ribolov kot ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega ribolovnega orodja, in ker je to edina opredelitev priobalnega ribolova v zakonodaji EU;

F. ker je regionalizacija temelj reformirane SRP, saj centralizirano upravljanje ni ustrezno zaradi velikih razlik v evropskem ribištvu; ker sta zaradi narave priobalnega in otoškega ribolova regionalizacija in necentraliziran pristop izrednega pomena za sektor in zadevne skupnosti;

G. ker se za dejavnosti, ki jih financira ESPR, lahko izkoristi povečanje pomoči za 30 točk, ko gre za mali priobalni ribolov;

H. ker Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo določa, da je treba v državah članicah z več kot 1000 plovili, ki jih je mogoče šteti za plovila za mali priobalni ribolov, izdelati akcijski načrt za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova;

I. ker bi treba priobalni ribolov upravljati v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju raznolikosti ladjevja, ribolovnega orodja, geografskih in podnebnih omejitev, tehnik ter ribjih staležev v posameznih državah članicah in ribolovnih območjih, ter tako prispevati k ohranjanju lokalne tradicije in dejavnosti, povezanih z ribolovom;

J. ker ima vsako ribolovno območje svoje posebne značilnosti, bi lahko izmenjava informacij in dobre prakse med različnimi območji pomagala k znatnemu izboljšanju učinka ribolovnih dejavnosti na okolje in morske ekosisteme ter omogočila boljše medsebojno delovanje vseh človeških in ekonomskih dejavnosti na obalnih območjih;

K. ker so prihodki od malega ribolova znatno upadli zaradi velikega povečanja operativnih stroškov, zlasti zvišanja cen goriva in znižanja vrednosti rib pri prvi prodaji, kar pogosto zahteva povečanje ribolovnega napora;

L. ker je upravljanje različnih staležev številnih vrhunskih ciljnih vrst v mnogih regijah resno omejilo ribolov in delovanje malih ribolovnih skupnosti;

M. ker se v priobalnem ribolovu večinoma uporabljajo tradicionalno ribolovno orodje in tehnike, kot so ribolovne pasti almadraba, ki zaradi svojih posebnosti ustvarjajo identiteto in način življenja v obalnih regijah, in ker je bistvenega pomena, da se njihova raba ohrani in da se jih zaščiti kot del kulturne, zgodovinske in tradicionalne dediščine;

N. ker obrtni ribolov prispeva k vzdržnosti obalnih in otoških skupnosti, saj omogoča nadzor nad vse večjim izseljevanjem, boj proti staranju v ribiškem sektorju ter brezposelnosti; ker imajo lahko razvoj in inovacije temeljno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v teh skupnostih; ker poleg tega obrtni ribolov na nekaterih območjih še vedno uporablja stara ribolovna orodja in tehnike, ki so prijaznejši do okolja in imajo manjši učinek na stanje ogroženih staležev;

O. ker je obrtniški, priobalni in tradicionalni ribolov okolju prijazen in temeljni ekonomski gradnik vzdrževanja, razvoja in zaposlovanja v obalnih in otoških skupnostih;

P. ker v skupino vlečnega orodja v skladu z uredbo o Sredozemskem morju spadajo tudi vlečne mreže in potegalke, čeprav druge klasifikacije, denimo po FAO, potegalke opredeljujejo kot ločeno skupino ribolovnega orodja; ker se določbe o vlečnem orodju ne bi smele uporabljati za tradicionalne obalne potegalke, s katerimi se lovijo vrste, ki niso ogrožene;

Q. ker je kljub govoru o inovacijah in diverzifikaciji ribiškega sektorja treba upoštevati dejstvo, da je veliko ribiških skupnosti še zelo odvisnih od tradicionalnih in starih oblik ribolova;

R. ker nova skupna ribiška politika priznava pomen obalnih in otoških regij, odvisnih od ribolova, in ker mora biti vloga držav članic tudi ta, da zagotovijo ustrezen življenjski standard za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, prispevajo k uresničitvi tega standarda v okviru priobalnega ribolova in podpirajo trajnostni priobalni ribolov in diverzifikacijo ribiških dejavnosti, zagotavljajo prihodek na obalnih območjih, ob tem pa upoštevajo njihov družbeno-ekonomskih položaj in okoljske dejavnike, ter poudarjajo pomen usposabljanja, zdravja in varnosti na morju za ribiče, v skladu s členom 174 PDEU, ki določa visoko stopnjo varstva;

S. ker nova uredba o skupni ribiški politiki daje prednost dostopu za ribiče malega, priobalnega in tradicionalnega ribolova na območju znotraj 12 morskih milj, kar je najbolj občutljivi del voda Unije, in ker se je z oceno Komisije stare uredbe o skupni ribiški politiki ugotovilo, da je bilo območje 12 milj eno od redkih uspehov stare ureditve upravljanja, ki je bila vir mnogih sporov zaradi uporabe prostora in virov in prekrivanja z drugimi človeškimi dejavnostmi na obali;

T. ker člen 349 PDEU določa, da je treba ob sprejemanju ukrepov, zlasti v ribiškem sektorju, upoštevati posebne značilnosti in omejitve najbolj oddaljenih regij, kot so geografska izoliranost, oddaljenost in oceanske razmere ter pogosto zelo posebne regionalne okoliščine, ki narekujejo samozadostnost pri pridelavi hrane;

U. ker je treba opozoriti, da je zaradi posebnih geografskih značilnosti najbolj oddaljenih regij in njihove odmaknjenosti od Evrope priobalni ribolov sestavni del gospodarskega razvoja teh regij;

V. ker se tudi priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah sooča s konkurenco ladjevja, ki pluje pod zastavami držav zunaj EU, a lovi na istem ribolovnem območju in iste vrste rib, ki se potem prodajajo na istih trgih, ter s konkurenco uvoza iz držav zunaj EU, ki ima popolnoma drugačne operativne stroške ter ureditvene, higienske in okoljske omejitve; ker vsako prizadevanje za pomoč notranjemu razvoju in samozadostnosti pri pridelavi hrani ne bi obrodilo sadov, če ga ne bi podprle posebne politike EU za te regije;

W. ker v najbolj oddaljenih regijah tudi morsko ribogojstvo, poleg priobalnega ribolova, prispeva h gospodarskemu razvoju in preskrbi s svežimi proizvodi na lokalnem območju;

X. ker se večina obalnih regij, zlasti tistih v državah južne Evrope, in otoških regij sooča z velikim upadom gospodarske dejavnosti, ki povzroča upadanje števila prebivalstva in izseljevanje iz teh regij, saj se njihovi prebivalci selijo na območja, ki ponujajo boljše možnosti zaposlovanja in izobraževanja;

Y. ker je evropska kriza pokazala potrebo, da Evropa diverzificira svojo gospodarsko dejavnost, ter pomen analiziranja novih modelov za inovacije in znanje, ki lahko ustvarijo nova delovna mesta na lokalni ravni;

Z. ker se nekatere obalne ribiške regije nahajajo v bližini gospodarsko razvitih regij in turističnih destinacij, vendar kljub temu ne zmorejo doseči ustrezne stopnje gospodarske rasti; ker pritisk na uporabo morskih virov v teh regijah že narašča, pri čemer ribiški sektor postaja marginalen v primerjavi s turizmom, čeprav sta sektorja združljiva in se dopolnjujeta;

AA. ker je vodenje ladijskega dnevnika pogosto upravno breme za mala podjetja, ki se ukvarjajo s priobalnim ribolovom, in bi bila zato priporočljiva večja fleksibilnost;

AB. ker pritisk turističnega sektorja na obalna območja nastaja zlasti zaradi nekaterih posebnih dejavnosti, kot je nenadzorovan rekreacijski ribolov, ki na nekaterih območjih obremenjuje morske vire in ogroža poslovne možnosti tistih, ki živijo na tradicionalno ribolovnih območjih;

AC. ker je ustanovitev lokalnih akcijskih skupin za ribištvo na območjih, ki živijo od ribolova, bistvenega pomena, saj se priznava njihova vloga pri zagotavljanju priložnosti in možnosti za diverzifikacijo ribiške dejavnosti, ki navsezadnje prispeva k splošnemu razvoju obalnih in otoških regij ter k socialni koheziji v teh regijah, in ker je treba zato nadalje okrepiti ekonomske vire, da se takšne skupine oblikujejo in delujejo na zadevnih območjih;

AD. ker so nabiralke školjk nevidne, na splošno pa so ženske slabo zastopane v ribiškem sektorju;

AE. ker ostajajo ženske, ki delajo v pomorskem sektorju kot izdelovalke mrež, dobaviteljice, razkladalke in delavke v pakirnicah, nevidne kot skupina;

AF. ker se vsesplošna gospodarska kriza čuti tudi v ribiškem sektorju, zlasti jo čutijo tiste skupine ljudi, ki jih je najbolj prizadela brezposelnost, kot so mladi in ženske, zato so diverzifikacija in inovacije nujne za povečanje stopnje zaposlenosti, izrabo novih možnosti, denimo v sklopu modrega in zelenega razvoja, in za preprečevanje marginalizacije ribištva v regijah v razvoju in v obrobnih regijah; ker je treba posebno pozornost nameniti strokovnemu usposabljanju;

AG. ker lahko diverzifikacija v obalnih in otoških regijah poteka v okviru trženja in promoviranja ribjih izdelkov, turistične, kulturne, zgodovinske in tradicionalne dediščine ter dejavnosti v sklopu okoljskega in zelenega razvoja;

AH. ker se razvija pojem modrega gospodarstva, ki lahko močno spodbudi rast in gospodarski razvoj ter ustvari nova delovna mesta, zlasti v obalnih in otoških deželah in regijah ter v najbolj oddaljenih regijah;

AI. ker imajo obalne in otoške skupnosti velik interes, da se konkretizira pojem modrega gospodarstva;

AJ. ker so bile v okviru pobude Unija inovacij priznane in opredeljene pomanjkljivosti, ki omejujejo in onemogočajo razvoj raziskav in inovacij, denimo nezadostno vlaganje v znanost, pomanjkanje ustreznih podatkov o morjih in oceanih, nezadostna finančna sredstva in pomanjkljivo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja;

AK. ker bi razvoj modrega gospodarstva prispeval k splošni gospodarski rasti, zlasti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah, in ker imajo prav regije, ki so odvisne od ribolova, ključno vlogo pri razvoju inovacij in morajo biti vključene v vse razvojne faze modrega gospodarstva;

AL. ker sta v ribiškem sektorju kot tudi v drugih sektorjih okolje in gospodarstvo tesno povezana; ker mora biti razvoj modrega gospodarstva usmerjen v socialno gospodarstvo in v trajnostne in okoljsko prijazne projekte in dejavnosti, katerih namen je razvoj priobalnih dejavnosti in varstvo morskega okolja ter biotske raznovrstnosti kot celote, posebno pomoč pa je treba nameniti okolju prijaznemu obrtnemu ribolovu, ki spodbuja biotsko raznovrstnost; ker morajo biti ti projekti in dejavnosti trajnostni s socialnega in ekonomskega stališča, da zagotovijo, da ostaja obrtni ribolov vzdržen;

AM. ker modro gospodarstvo lahko prispeva k razvijanju varnosti na ribiških plovilih, k izboljšanju delovnih pogojev ribičev in k njihovemu vsakodnevnemu dobremu počutju;

AN. ker okoljski cilji in cilji glede selektivnosti veljajo enako za vse, a bodo majhna plovila zelo težko izpolnila obvezo iztovarjanja zavržkov;

AO. ker v okviru varstva okolja ni ustreznega upoštevanja antropogenega vpliva oziroma človeških dejavnosti, ki potekajo v obalnih regijah; ker kumulativni učinki različnih dejavnosti v obalnih regijah niso bili ustrezno priznani ali ocenjeni; ker na ribiški sektor zlasti vplivajo dejavnosti, ki potekajo na nekaterih območjih, kot so pomorski promet, turizem, nenadzorovani in intenzivni rekreacijski ribolov na nekaterih območjih, trgovanje z vrstami, pridobljenimi s takšno dejavnostjo, divji ribolov, mestne in industrijske odpadne vode s celine itd.;

AP. ker je poznavanje morskega okolja oziroma stanja morskega ekosistema bistveno za oceno učinka različnih dejavnosti na okolje, kot je tudi sprejetje ustreznih varstvenih ukrepov in programov spremljanja, da bi se spodbujala obnovitev ribjih staležev, trajnostna raba virov in razvoj inovacij; ker so podatki o morskem okolju pomanjkljivi, nedostopni in neustrezno sistematizirani;

AQ. ker v nekaterih regijah nezakoniti ribolov ogroža obstoj obrtnega priobalnega ribolova ter ohranjanje ribolovnih virov in biotske raznovrstnosti;

AR. ker je namen celostne pomorske politike, da se v Evropi spopademo z novimi izzivi, s katerimi se soočajo morja, industrija in ribiči, od varstva okolja do razvoja obalnih območij, s pomočjo ribogojstva, navtičnega turizma ali drugih gospodarskih dejavnosti, povezanih z modrim gospodarstvom;

1. poziva Komisijo, naj prilagodi opredelitev priobalnega in malega priobalnega in tradicionalnega ribolova, ki bo temeljila bolj na družbeno-gospodarskih značilnostih in posebnostih različnih regij kot pa na velikosti in moči ribiških plovil, saj sedanja ureditev EU ni zadovoljiva; predlaga, naj se uporabi regionalizacija za prilagoditev opredelitve priobalnega ribolova na podlagi posameznih primerov in v skladu s posebnostmi določenega ribištva; predlaga, naj se upoštevajo okvirna merila, kot je velikost plovila, ribolovno orodje, ki se uporablja, selektivnost ribolovnih tehnik, trajanje ribolovnih poti, ali je lastnik plovila na krovu ali ne, tradicionalne oblike podjetništva, lastniške in poslovne strukture, ki so tradicionalno prisotne na določenem območju, vključenost ekstraktivnega sektorja v predelovalno in trgovinsko dejavnost, prava narava in obseg ekstraktivnih dejavnosti in drugi dejavniki, ki so povezani s tradicionalnimi dejavnostmi, podpora poslovnega sveta ali vpliv na lokalne skupnosti;

2. poziva Komisijo, naj preuči možnosti za mali priobalni ribolov v otoških skupnostih, ki so tradicionalno odvisne od ribolova za svoje lastno preživetje in izvajajo ribolovne dejavnosti skozi vse leto;

3. poziva Komisijo in države članice, naj postopoma povečujejo kvote za obrtni ribolov, da se spodbudi ta socialno in ekološko trajnostna oblika ribolova;

4. poziva Komisijo, naj podpre inovativne projekte in zakonske določbe, ki omogočajo razvoj obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij, ter naj upošteva različne družbeno-ekonomske dejavnosti, da se spodbujajo pozitivni zunanji dejavniki obrtnega ribolova zaradi socialne in ekonomske kohezije ter varstva okolja, s pomočjo novih oblik pomoči v okviru obstoječega evropskega financiranja; poudarja, da je treba dati prednost projektom, ki se osredotočajo na ohranjanje in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, večjo vključenost ekstraktivnega sektorja v predelavo in trgovanje, spodbujanje podjetniških oblik, povezanih s socialnim gospodarstvom, spodbujanje kratkih tržnih verig, uvajanje novih tehnologij za promocijo in prodajo ribolovnih dobrin in storitev, inovacije na področju razvijanja novih dobrin in storitev ter na ohranjanje in zaščito tradicionalnih vlog;

5. meni, da mora revizija okvira tehničnih ukrepov upoštevati posebnosti priobalnega ribolova in v okviru regionalizacije omogočiti odstopanja, če so upravičena;

6. poziva Komisijo, naj vodi usklajeno preiskavo na evropski ravni, da se ugotovijo posledice rekreacijskega priobalnega ribolova na tradicionalne ribolovne dejavnosti ter da se določijo merila za zmanjšanje rekreacijskega priobalnega ribolova na nekaterih območjih; poziva k večjemu nadzoru nad to dejavnostjo, da se prepreči vsako prepletanje ekstraktivnega sektorja in teh dejavnosti, ki so že vir skrbi v najbolj oddaljenih regijah z zelo razvitim turizmom;

7. poziva države članice, naj pri dodeljevanju finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo dajo prednost malemu priobalnemu ribolovu ter naj poenostavijo postopke za izvajalce tovrstne ribolovne dejavnosti;

8. spodbuja organe, vključene v promocijo teh dejavnosti, naj zagotovijo, da vsi lokalni deležniki, podjetniška združenja, ribolovni in oceanografski raziskovalni instituti, univerze, tehnološki centri ter lokalne in regionalne institucije sodelujejo v inovativnem procesu, da se pomaga projektom pri uvajanju celovitih ukrepov, da se izboljšajo njihove finančne možnosti ter da se jim zagotovi zadostna pomoč pri izpolnjevanju pogojev, določenih v evropskem ribiškem skladu;

9. poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu poroča v zvezi z akcijskim načrtom za razvoj, konkurenčnost in trajnost malega priobalnega ribolova, ki so ga za potrebe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo izdelale države članice;

10. poziva Komisijo, naj izvaja ustrezne ukrepe za pomoč različnim skupinam žensk v pomorskem sektorju, da se spodbudi njihovo sodelovanje in zagotovi, da so zastopane na vseh področjih, tako pri odločanju kot pri ribolovnih dejavnostih;

11. poziva Komisijo, naj uvede posebne ukrepe, da se ugotovijo in izboljšajo delovni pogoji za ženske, ki delajo kot izdelovalke mrež, dobaviteljice, razkladalke in v pakirnicah;

12. poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami okrepi vlogo Omrežja evropskih ribolovnih območij (FARNET), ki znatno pomaga lokalnim akcijskim skupinam za ribištvo;

13. poziva Komisijo, naj s povečanjem ekonomskih virov promovira in spodbuja delo lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, saj te skupine stalno pomagajo in neposredno svetujejo ribiškemu sektorju in tako spodbujajo model za socialno vključujoč trajnostni razvoj na ribolovnih območjih, spodbujajo mlade in ženske, naj se vključijo v nove poslovne projekte, prispevajo k inovacijam, prenovi infrastrukture, gospodarskim naložbam in diverzifikaciji ter k načrtom za lokalno upravljanje ribolovnih dejavnosti; poziva Komisijo, naj okrepi vlogo in funkcije pristojnih organov za razvoj novih inovativnih dejavnosti ter naj tesno sodeluje z različnimi sektorskimi izvajalci;

14. poziva Komisijo, naj pomaga okrepiti vlogo ribiških skupnosti pri lokalnem razvoju ter upravljanju lokalnih ribolovnih virov in pomorskih dejavnosti;

15. poziva Komisijo, naj preuči posebno vlogo žensk v gospodarstvu obalnih območij ter naj ustrezno ukrepa, kot je to že storila v kmetijskem sektorju; poziva k priznavanju višine BDP, ki ga prispevajo ženske v pomožnih vlogah, ter njihovega posebnega prispevka v gospodinjstvih, saj tradicionalna delitev dela pomeni, da je ekstraktivna dejavnost izključno moška dejavnost; poziva k poklicnemu priznavanju tradicionalnih ženskih vlog na vseh ravneh v sektorju ter k oblikovanju posebnih programov za pomoč ženskemu podjetništvu na teh območjih;

16. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira naložbe v diverzifikacijo ribiškega sektorja z razvijanjem dopolnilnih dejavnosti in vsestranskosti poklicev v ribištvu, vključno z naložbami v plovila, varno opremo, usposabljanje, okoljske storitve v ribiškem sektorju ter kulturne in izobraževalne dejavnosti na področju ribištva, s posebnim poudarkom na varstvu okolja in spodbujanju trajnostne rasti; poudarja, da mora biti ključni cilj financiranje dejavnosti, ki so socialno, okoljsko in ekonomsko vzdržne in sposobne ustvarjati delovna mesta, zlasti za mlade in ženske; poudarja, da je v najbolj oddaljenih regijah ribogojstvo združljivo in se dopolnjuje s priobalnim ribolovom, ter poziva Komisijo, naj podpira razvoj vzreje in tehnik za selekcijo vrst v toplih vodah tropskih ali subtropskih območij; poziva Komisijo, naj izpostavi vlogo, ki jo imajo ženske v obrtnem priobalnem ribolovu in vseh povezanih dejavnostih;

17. poziva Komisijo, naj spodbuja nastanek in razvoj ribolovnega turizma, da se uporabijo različne poslovne strategije, ki ustrezajo potencialu tega turističnega segmenta, ter da se učinkovitejše izpolnijo njegove potrebe, s prizadevanjem za novo obliko turizma, ki skrbi za kakovost, fleksibilnost, inovacije in ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine ribolovnih območij, ter med drugim tudi za okolje in zdravje; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira naložbe v ribištvo na področju turizma, da se ustvarijo različne turistične zmogljivosti s promocijo gastronomije na podlagi proizvodov iz obrtnega ribolova, ribolovnega turizma, podvodnega in potapljaškega turizma itd., da se izkoristi ribolovna dediščina in prepoznavnost določene ribolovne regije;

18. poudarja vse večji pomen dejavnosti navtičnega turizma pri krepitvi lokalnih skupnosti, zlasti zunaj sezone, s pomočjo podvodnega, potapljaškega ali drugih navtičnih športov, kot sta deskanje na vodi in vožnja na deski (bodyboarding);

19. poziva Komisijo, naj za nastanek in razvoj ribolovnega turizma spodbuja in podpira naložbe v diverzifikacijo ribištva na področju kulture in umetnosti kot dela tradicionalne dediščine (obrt, glasba, ples) ter naj z odpiranjem muzejev in organiziranjem razstav, ki so tesno povezane s priobalnim ribolovom, spodbuja naložbe v promocijo tradicije, zgodovine in ribolovne dediščine na splošno (ribolovno orodje, tehnike, zgodovinski dokumenti idr.);

20. poziva Komisijo, naj preuči možnosti za omogočanje mešane uporabe plovil za ekstraktivne dejavnosti, tako da lahko poleg osnovne dejavnosti opravljajo tudi druge, ki so povezane z rekreacijo in turizmom, na primer izvajanje navtičnih informativnih dnevov, ali dejavnosti, vezane na predelavo, učenje, gastronomijo itd., po zgledu sistema, ki že deluje v podeželskem sektorju in ki vključuje didaktične kmetije ali kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom;

21. poziva Komisijo in države članice prek njihovih upravnih agencij, naj zagotovijo, da mali priobalni ribolov dobi ustrezen delež sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, zlasti zaradi upravnih omejitev, ki jih mora upoštevati;

22. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje in podpiranje mobilnosti med poklici, povezanimi z morjem;

23. poziva, naj bodo rezultati raziskav in projektov, ki se financirajo iz sredstev javnega proračuna, pod določenimi pogoji dostopni javnosti, da se zagotovi učinkovitejše razkritje obstoječih podatkov o morjih in oceanih in dostop do njih ter da se odstranijo sedanje upravne ovire, ki otežujejo rast in razvoj inovacij;

24. spodbuja Komisijo, naj izboljša predpise z uvedbo nadzornih mehanizmov za pravično dodeljevanje kvot za mali priobalni ribolov glede na medsebojno delitev vrst;

25. poudarja, da je glavni ribolovni proizvod riba ter da je bistvenega pomena, da se okrepijo različni načini uporabe rib, zlasti konzerviranje in uporaba stranskih ribjih proizvodov; poziva Komisijo, naj aktivno spodbuja in podpira naložbe v diverzifikacijo v ribištvu, da se lahko lokalni ribji proizvodi tržijo in predelujejo, ter naj spodbuja razvoj lokalnih distribucijskih kanalov, promocijo proizvodov z oblikovanjem lokalnih prepoznavnih znakov in/ali blagovnih znamk za sveže proizvode ter s podporo lokalnim poslovnim projektom za izvajanje teh dejavnosti; poudarja, da mora takšno spodbujanje inovacij zlasti vključevati razvoj oznak in žigov, ki zagotavljajo kakovost lokalnih ribjih proizvodov;

26. poziva k večji fleksibilnosti glede ladijskih dnevnikov na plovilih, ki so manjša od 12 metrov, zlasti v zvezi z zahtevo, da morajo biti ti dokumenti poslani v roku 48 ur, saj je to veliko upravno breme; v zvezi s tem predlaga, naj se plovila, ki vse svoje ribe prodajo na dražbah, oprostijo teh obveznosti, kar bi omogočilo pridobitev zahtevanih informacij brez nepotrebnih upravnih bremen;

27. spodbuja vzpostavitev morskih zaščitenih območij, kar bi omogočilo nastanek trajnostnih ribolovnih virov in nadzor nad nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom ter boj proti njemu; poudarja, da mora EU državam članicam v zvezi s tem zagotoviti ustrezne smernice, usklajevanje in podporo;

28. poziva k odločni podpori ženskemu delu, saj imajo ženske bistveno vlogo pri obrtnem ribolovu; zlasti poudarja ključne naloge, ki jih opravljajo ženske v predelovalni verigi, in njihovo bistveno vlogo pri nabiranju školjk;

29. ugotavlja, da je priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah zaradi njegovih velikih dodatnih stroškov upravičen do nadomestnih shem v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; poziva Komisijo, naj razširi shemo in ji doda poseben mehanizem za najbolj oddaljene regije, ki je podoben shemi POSEI v kmetijskem sektorju;

30. poziva Komisijo, naj podpira uporabo svežih proizvodov iz obrtnega ribolova, školjkarstva in malega, trajnostnega, ekstenzivnega ribogojstva v obratih javne prehrane (izobraževalni zavodi, bolnice, restavracije itd.);

31. poudarja, da imajo najbolj oddaljene regije posebne značilnosti zaradi njihove odmaknjenosti in otoškosti; poudarja, da te posebne značilnosti povzročajo dodatne stroške priobalnemu ribolovu v teh regijah in da bi treba te dodatne stroške v celoti nadomestiti iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

32. poudarja, da so plovila za priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah stara, kar predstavlja določeno tveganje glede varnosti; poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, da bi omogočila pomoč pri prenovi plovil za mali priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah, pod pogojem, da to ne bi pomenilo povečanja njihovih zmogljivosti;

33. poziva Komisijo, naj omogoči dostop do podatkov o morjih in ekološkem stanju, da se spodbujajo preglednost, inovacije in razvoj, ter naj vsem zainteresiranim stranem zagotovi dostop do znanstvenih informacij, pridobljenih s pomočjo javnega sofinanciranja;

34. poudarja, da imajo oceani ter območja ob obalah in blizu njih potencial, ki je še zelo neizkoriščen glede razvoja, zaposlovanja, energetske neodvisnosti, inovacij in trajnostnega razvoja; meni, da bi priznanje potenciala in vloge teh območij s strani EU pripomoglo k razvoju obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij ter k njihovi večji privlačnosti;

35. izraža zaskrbljenost v zvezi z izvajanjem programa Obzorje 2020 na območjih modrega gospodarstva, saj je osnovni program za raziskave in razvoj inovacij na evropski ravni; podpira vzpostavitev bodoče skupnosti znanja in inovacij za modro gospodarstvo v okviru Obzorja 2020, ki prek čeznacionalnih javno-zasebnih partnerstev prispeva h krepitvi dejavnosti na obalnih območjih;

36. podpira uporabo sredstev, namenjenih inovacijam in modremu gospodarstvu, za financiranje raziskav in razvoja, usposabljanja, ustanavljanja družb, varstva okolja in dajanja na trg inovativnih proizvodov in postopkov;

37. poziva Komisijo, naj podpre pobude za neposredno upravljanje financiranja projektov, kjer je poudarek na priobalnem ribolovu in razvoju obalnih področij;

38. poudarja pomen instrumentov za varovanje okolja, kot sta presoja vpliva na okolje za posamezne projekte in strateška presoja vpliva na okolje za strategije, načrte in programe, ki prispevajo k trajnostnemu ribolovu;

39. poudarja pomen, ki ga ima celostna pomorska politika za prihodnost regij, ki so odvisne od ribolova, ker meni, da je treba okrepiti zavezanost strategiji za modro rast. Namen tega je dolgoročna pomoč trajnostni rasti v vseh morskih in pomorskih sektorjih, ob upoštevanju pomena morij in oceanov kot generatorjev novih delovnih mest in zaposlovanja v obalnih regijah;

40. poudarja, da so obalna in otoška območja ter najbolj oddaljene regije glavni dejavniki pri razvoju inovacij ter da jih je treba vključiti v vse faze modrega gospodarstva;

41. poudarja pomen Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki posebno pozornost namenja diverzifikaciji in inovacijam na področju ribištva, da se tako podpira ribištvo, ki je družbeno-ekonomsko in okoljsko trajnostno, inovativno, konkurenčno, učinkovito in ki temelji na znanju; podpira okrepitev financiranja 4. osi evropskega sklada za ribištvo, da se pomaga članom ribiških skupnosti in z razvijanjem novih dejavnosti izboljša njihov življenjski standard; poziva Komisijo, naj čim prej potrdi regionalne različice Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

42. poudarja, da je treba okrepiti odnose med lokalnimi skupnostmi in univerzami/tehnološkimi centri, ki bodo odločilno vplivali na ustanovitev novih poslovnih inkubatorjev, kjer se bodo porajale nove poslovne ideje za pomorski sektor;

43. poziva Komisijo, naj dejansko podpira projekte, ki pomagajo krepiti inovacije in tehnološki razvoj, katerega cilj je izdelava ali uvajanje novih proizvodov in opreme, tehnik ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacije; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira izmenjavo informacij in dobrih praks med različnimi ribolovnimi območji, da se spodbudi razvoj inovativnih in trajnostnih ribolovnih metod; meni, da je v zvezi s tem zelo pomembno vključiti module za usposabljanje podjetnikov in za diverzifikacijo poklicnih pomorskih in ribiških šol;

44. poziva Komisijo, naj spodbuja ustanovitev novih, inovativnih podjetij v regijah, ki so odvisne od ribolova, ter naj zagotovi spodbude za podjetništvo in ustanavljanje novih podjetij z dobrimi možnostmi za uspešno poslovanje v pomorskem sektorju, kar bo prispevalo k diverzifikaciji dejavnosti tradicionalnega priobalnega ribolova, ustvarilo nova delovna mesta in pritegnilo ali zadržalo prebivalstvo;

45. poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnih predlogov o uporabi ribolovnih orodij in tehnik uporabi selektivni pristop, da se upošteva sedanji vpliv teh orodij in tehnik na obrtne ribolovne vire na zadevnih območjih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse zakonodajne pobude prestale temeljito oceno vpliva in upoštevale posebne dejavnike, ki veljajo za določeno ribolovno območje; meni, da ima neselektivni pristop pri uporabi ribolovnega orodja in tehnik velik vpliv na vzdržnost obalnih in otoških skupnosti, ki so tako ali tako že marginalizirane, kar povzroča nadaljnje izseljevanje prebivalstva ter preprečuje razvoj in inovacije; meni, da bi treba pri obrtnem priobalnem ribolovu izvajati pozitivno diskriminacijo; meni, da ta pristop (kot v primeru predloga za prepoved uporabe visečih mrež) kaže, da se Komisija še vedno prilagaja decentralizirani reformirani skupni ribiški politiki, za katero sta se določila sozakonodajalca; opozarja Komisijo na njeno dolžnost, da deluje znotraj okvira regionalizacije, kot je določeno v novi uredbi o skupni ribiški politiki;

46. ugotavlja, da so obalni morski ekosistemi občutljivi, ter poziva države članice in Komisijo, naj v skladu s previdnostnim načelom ocenijo okoljski vpliv vseh dejavnosti, ki bi lahko ogrozile trajnost ribjih staležev, kot so pomorski promet, odpadki, prevoz, onesnaževanje voda, vrtanje ali izgradnja novih turističnih objektov na obali;

47. svetuje Komisiji, naj največjo pozornost nameni družbeno-ekonomskemu pomenu obrtnega priobalnega ribolova in malega ribolova v EU, sprejemanju alternativnih metod za opredelitev segmentov flote ter pomenu diverzifikacije dejavnosti v regijah, ki so zelo odvisne od ribolova; ugotavlja, da je pomembno zbiranje znanstvenih informacij, ki omogočajo boljše upravljanje obrtnega ribolova z biološkega, socialnega, ekonomskega in okoljskega vidika;

48. poziva Komisijo, naj pospeši postopek prenosa sporazuma socialnih partnerjev o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 v ustrezen zakonodajni instrument EU;

49. poziva Komisijo, naj v skladu s strokovno klasifikacijo ribolovnega orodja, ki jo določa uredba o Sredozemlju, upošteva razliko med vlečnimi mrežami in potegalkami, da se ob upoštevanju najsodobnejših znanstvenih priporočil sprejmejo najboljše določbe za bolj trajnostno rabo obeh vrst mrež;

50. poziva Komisijo, naj zagotovi pregled stanja ribjih staležev za priobalni ribolov, ter poudarja, da je potrebna analiza vpliva malega ribolova na ribje staleže, pri tem pa ne gre pozabiti tudi na zajetne tehnike za lov tuna, saj imajo vrste, ki se lovijo v okviru priobalnega ribolova, visoko družbeno-ekonomsko vrednost, čeprav predstavljajo le majhen delež vsega ulova, so pa zelo pomembne za preživetje ribičev, ki so odvisni od njih za njihov vsakodnevni zaslužek;

51. izraža zaskrbljenost zaradi izgube tradicionalnih ribolovnih tehnik in znanja zaradi neugodnih predpisov, ki zadevajo obalne skupnosti;

52. poziva Komisijo, naj spremeni določbe o tehničnih specifikacijah za ribiške mreže, kot je najmanjša velikost mrežnega očesa, višina mreže, razdalja od obale in globina, pri kateri se lahko uporabljajo mreže, da se zagotovi bolj uravnotežen ulov ribjih staležev in ohrani biotska raznovrstnost;

53. poziva Komisijo, naj spremeni določbe sedanje uredbe, ki določajo razdaljo od obale in globino, pri kateri se lahko uporablja ribolovno orodje, ter naj se upoštevajo geografske posebnosti obmejnih območij držav članic;

54. poudarja, da je treba spremeniti uredbo o ukrepih za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemlju, tako imenovano uredbo o Sredozemskem morju, ki je bila sprejeta leta 2006 in v kateri so določena pravila o tehničnih značilnostih ribolovnega orodja in njegovi uporabi; meni, da je treba uredbo uskladiti z novo skupno ribiško politiko ter upoštevati, da se Sredozemsko morje upravlja skupaj z državami, ki niso članice EU, ter zlasti ne gre spregledati cilja o največjem trajnostnem donosu;

55. poudarja potrebo po učinkovitem usklajevanju med državami članicami, da se ribičem posredujejo pravočasne in celovite informacije o izvajanju sedanje ureditve in o predlogih za njene spremembe;

56. poziva Komisijo, naj v okviru kohezijske politike spodbuja projekte, ki bodo prispevali k zaščiti obalnih in otoških območij kot območij ribolovne in pomorske tradicije ter kulturne in zgodovinske dediščine;

57. poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo evropska sredstva za kritje stroškov za trajnostne certifikate za pasti almadraba, da se spodbudi priznavanje in prispevek te ribolovne metode;

58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Priobalni ribolov je izjemno pomembna oblika ribolova v državah EU. Pomemben je predvsem zato, ker zagotavlja visoko stopnjo zaposlenosti in je družbeno in okoljsko trajnostna oblika ribolova.

Posamezna država članica različno razvršča in opredeljuje priobalni ribolov (priobalni, tradicionalni ali obrtni ribolov itd.). Priobalni ribolov je za večino obalnih območij in otokov tradicionalna oblika ribolova, ki pogojuje življenje in je pomemben vir preživetja. Območja, ki so odvisna od priobalnega ribolova, potrebujejo posebne ukrepe in podporo, da bi lahko rastla in se razvijala.

Uredba o skupni ribiški politiki (SRP) iz leta 2013 poudarja gospodarski razvoj obalnih območij. Potrjuje pomen otočij na odprtem morju, ki so odvisna od ribolova in ki jih je potrebno podpirati, da bi preživela in imela možnost za razvoj. Malemu in tradicionalnemu ribolovu daje prednostni pristop znotraj 12 morskih milj, kar je najbolj občutljivi del voda EU.

Uredba o evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo iz leta 2014 prav tako posebej izpostavlja mali priobalni ribolov. Določbe te uredbe še posebej poudarjajo pomen diverzifikacije in inovacij v ribiškem sektorju. Poleg tega lahko uredba podpira vlaganja v diverzifikacijo in prispeva k prihodkom ribičev z razvojem dopolnilnih dejavnosti, vključno z vlaganji v plovila, restavracije, okoljske storitve v ribiškem sektorju, kulturne in izobraževalne dejavnosti v ribiškem sektorju, turistično trnkarjenje itd.

Vodilna pobuda EU „Unija inovacij“ je bistvenega pomena za razvoj modrega gospodarstva. Program Obzorje 2020, katerega vrednost je približno 79 milijarde EUR, je največji program za raziskave in inovacije. Prav tako je inovacijam namenjen del sredstev iz investicijskih in strukturnih skladov EU.

Da bi olajšali razvoj inovacij, je potrebno rešiti ugotovljene pomanjkljivosti, kot so: premalo vlaganj v znanost, pomanjkanje podatkov o morjih in oceanih, nezadostna finančna sredstva, pomanjkanje sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem itd.

V zadnjih letih se je povečalo vlaganje v sisteme za spremljanje morij in oceanov, vendar so še vedno nezadostna. Poleg tega je osnovni problem nedostopnost obstoječih podatkov. Sam postopek iskanja in pridobivanja potrebnih dovoljenj za uporabo podatkov je potraten in zahteva dodatna finančna sredstva. Navedeno omejuje razvoj inovacij in izkoriščanje zgoraj omenjenih virov.

Glavni razlogi, zaradi katerih je potrebna diverzifikacija v ribiškem sektorju, so sledeči: nižja stopnja zaposlenosti in donosnosti v sektorju, nasprotovanje marginalizaciji ribiškega sektorja v regijah v razvoju in priložnosti za izkoriščanje novih možnosti, kot so na primer „zeleni“ razvoj itd.

Nekatera obalna območja in otoki se soočajo z znatnim gospodarskim upadom, ki se odraža upadanju in izseljevanju prebivalstva, ki išče priložnosti na območjih, ki ponujajo boljše možnosti zaposlovanja in izobraževanja. Prav tako se nekatera obalna ribiška območja nahajajo blizu gospodarsko razvitih območij (na primer v bližini privlačnih mest ali turističnih destinacij), vendar so vseeno neuspešna v doseganju ustrezne gospodarske rasti. Pravzaprav se na teh območjih povečuje pritisk na morske vire, ribiški sektor pa se marginalizira v korist turizma.

Turizem je rastoča veja gospodarstva in predstavlja velik potencial, ko govorimo o diverzifikaciji ribiškega sektorja. Turistični sektor bi lahko izkoristil ribiški sektor (ribji izdelki, restavracije, namestitve, turistično trnkarjenje) s predstavitvijo ribiških izdelkov kot del tradicionalnega jedilnika, kar prispeva h kapitalizaciji ribiške dediščine in prepoznavnosti določene ribiške regije. Pomembno vlogo v diverzifikaciji ribiškega sektorja bi poleg turizma lahko odigrale kulturne in umetniške dejavnosti. Kulturne vrednosti so prav tako del tradicionalne dediščine (obrt, glasba in ples) in se lahko izkoristijo pri diverzifikaciji ribiškega sektorja. Tradicija, zgodovina in ribiška dediščina na sploh (ribiški pripomočki, plovila, tehnike, zgodovinski dokumenti itd.) se lahko na določenem območju promovirajo z odprtjem muzejev in organizacijo razstav, tesno povezanih s sektorjem. Prav tako se lahko določeno območje promovira s podvodnim ali potapljaškim turizmom.

Bolj kot v drugih sektorjih gresta v ribištvu okolje in gospodarstvo z roko v roki. V zvezi z možnostjo diverzifikacije ribiškega sektorja na področju okolja in „zelene“ ekonomije je potrebno izpostaviti dejavnosti, ki so povezane z obnovljivimi viri energije, varstvom okolja itd.

Zavedati se moramo vseh težav, s katerimi se sooča priobalni ribolov, predvsem v zvezi s predpisanim naborom orodij in tehnik (na primer uporaba zabodnih mrež zunaj gospodarskega ribolova), ki so del tradicije in načina življenja lokalnega prebivalstva. Če želimo zaščititi priobalni ribolov, moramo začeti postopek za spremembo obstoječe zakonodaje.

Glede na to, da imamo novo skupno ribiško politiko, je potrebno predlagati nove okvire in začeti postopek za spremembo uredbe o ukrepih za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, tako imenovano „Sredozemsko uredbo“, ki je bila sprejeta leta 2006. S to uredbo se urejajo vprašanja tehničnih lastnosti orodij in njihov način uporabe ter jo je potrebno uskladiti z novo skupno ribiško politiko in potrebami priobalnega ribolova.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	17.2.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, David Coburn, Richard Corbett, Diane Dodds, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	José Blanco López, Anja Hazekamp, Francisco José Millán Mon
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Liliana Rodrigues

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0460.
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0438.
• [3]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0291.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0300.