Postopek : 2015/2127(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0050/2016

Predložena besedila :

A8-0050/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 16
CRE 27/04/2016 - 16

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.64
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0200

POROČILO     
PDF 704kWORD 241k
8.3.2016
PE 565.145v02-00 A8-0050/2016

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014

(2015/2127(INI))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Georgi Pirinski

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014

(2015/2127(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2014,

–  ob upoštevanju finančnega poročila EIB za leto 2014 in statističnega poročila EIB za leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila o vzdržnosti za leto 2014, poročila o oceni na podlagi treh stebrov za operacije EIB znotraj EU za leto 2014 in poročila o rezultatih EIB zunaj EU za leto 2014,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora EIB za leto 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2014,

–  ob upoštevanju operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2014–2016 (17. december 2013), poslovnega načrta Evropskega investicijskega sklada (EIF) za obdobje 2014–2016 (december 2013) in operativnega načrta skupine EIB za obdobje 2015–2017 (21. april 2015),

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2014,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2014;

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in njenega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2012(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva(3) in sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva (COM(2014)0168),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zunanjem mandatu EIB 2007–2013 in Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije,

–  ob upoštevanju Uredbe št. 670/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (glede pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz oktobra 2014, ki se izrecno sklicujejo na sodelovanje EIB pri novem skladu za naložbe, ki so namenjene izboljšanju energetske učinkovitosti in posodobitvi energetskih sistemov v državah članicah z nižjimi dohodki,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 o skupnih prizadevanjih za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo (COM(2015)0361/2),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0050/2016),

A.  ker je glavna naloga EIB kot banke EU zagotavljanje finančne podpore za projekte v interesu Unije, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju notranjega trga ter socialni, ekonomski in teritorialni koheziji ter tako poleg zaposlovanja krepijo evropsko integracijo, kar je izjemno pomembno za spodbujanje konkurenčnosti Unije;

B.  ker morajo biti vse dejavnosti, ki jih financira EIB, v skladu s pogodbami EU ter splošnimi cilji in prednostnimi področji EU, kot je določeno v strategiji Evropa 2020 in programu za rast in zaposlovanje;

C.  ker EIB za izpolnjevanje svojih nalog odobrava posojila in zagotavlja jamstva, ki olajšujejo financiranje projektov v vseh gospodarskih sektorjih, pri čemer deluje na neprofitni osnovi;

D.  ker je finančna, gospodarska in socialna kriza iz leta 2008 povzročila hudo naložbeno vrzel in zelo visoko brezposelnost, zlasti med mladimi, pričakuje pa se tudi dolgotrajna stagnacija evropskega gospodarstva;

E.  ker je od leta 2008 delovanje EU kot „konvergenčnega mehanizma“ v zastoju in celo nazaduje, zaradi česar so se znatno povečale obstoječe razlike med regijami in državami članicami ter poglobile socialne in gospodarske neenakosti po vsej Uniji, ki ovirajo gospodarsko okrevanje in vedno bolj onemogočajo socialno kohezijo;

F.  ker se sedaj tako posamezne države članice kot EU v celoti soočajo z ogromnim izzivom, ki v vsej zgodovini EU nima primere, saj morajo upravljati množični pritok migrantov iz različnih regij sveta;

G.  ker je v sedanjih okoliščinah osrednja vloga EIB povezana s kvalitativno novo stopnjo nujnosti pri učinkovitem izvajanju naložbenega načrta za Evropo ter pri učinkovitem delovanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) kot poglavitnega instrumenta za krepitev rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest ter premostitev socialnih in teritorialnih razdelitev znotraj Unije;

H.  ker ima Evropski investicijski sklad (EIF) pomembno vlogo pri odzivanju skupine EIB v okviru obravnavanja dolgoročnih posledic krize ter s podporo malim in srednjim podjetjem tudi prispeva k okrevanju evropskega gospodarstva;

I.  ker bi EIB morala biti ne samo finančna institucija, ampak tudi banka znanja in dobre prakse, ki bi državam članicam in gospodarskim deležnikom svetovala in pomagala, da bi se dodana vrednost sredstev EU čim bolj povečala;

J.  ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU podpirala cilje zunanjega delovanja EU v skladu z vrednotami Unije in na podlagi spoštovanja trajnostnih socialnih in okoljskih standardov;

K.  ker se mora EIB zaradi obsega in zapletenost nalog, ki jih trenutno opravlja, ponovno zavezati doslednemu izogibanju financiranja projektov, ki kršijo osnovne standarde dobrega finančnega poslovodenja in tako škodijo verodostojnosti EIB kot javne finančne institucije z bonitetno oceno AAA in utrjenim ugledom;

Naložbeni program EIB, ki podpira cilje politike EU

Dajanje prednosti naložbam, ki so namenjene pospeševanju okrevanja in povečanju produktivnosti

1.  pozdravlja letno poročilo EIB za leto 2014 in v njem predstavljene dosežke ter odločno spodbuja EIB, naj nadaljuje svoja prizadevanja in poveča nizko raven naložb v EU;

2.  pozdravlja zlasti dejstvo, da je EIB leta 2014 financirala 285 000 malih in srednjih podjetij, s čimer je zaščitila 3,6 milijona delovnih mest, ter podpisala pogodbe za skupno 413 projektov znotraj EU, ki so vredne 69 milijard EUR, in 92 novih projektov izven EU za skupno 7,98 milijarde EUR; prav tako pozdravlja, da je istega leta EIF prek svojih lastniških in jamstvenih dejavnosti namenil 3,3 milijarde EUR za manjša podjetja, s čimer je uspešno izvedel enega od najbolj ambicioznih poslovnih načrtov EIB v skupni vrednosti 80,3 milijarde EUR sredstev skupine EIB; pozdravlja dejstvo, da je obseg sklenjenih operacij, ki ga je EIB dosegala v letu 2014, največji po letu 2009, vendar poudarja, da ga je mogoče še povečati; podpira povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR, o katerem so se leta 2012 dogovorile vse države članice;

3.  poziva EIB, naj za države članice, ki imajo nižjo stopnjo uspešnosti pri odobritvah projektov, zagotovi večjo tehnično podporo v fazi pred odobritvijo, in jo spodbuja, naj olajša izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami v zvezi z uspešno pripravo projektov;

4.  poziva EIB, naj se osredotoči na naložbe v realno gospodarstvo, da bi spodbudila ustvarjanje delovnih mest in rast v EU;

5.  opozarja na izjemno visoko stopnjo brezposelnosti v številnih državah članicah, zlasti med mladimi, in poziva EIB, naj te razmere upošteva pri izvajanju svojih politik;

6.  poudarja, da je treba ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev operacije usmeriti v ustvarjanje naložb, ki bodo spodbujale gospodarsko okrevanje in ustvarjale delovna mesta, ob tem pa je treba državam članicam zagotoviti trdno podporo, ki bo namenjena povečanju absorpcijskih zmogljivosti tam, kjer je potrebno, in si stalno prizadevati za izogibanje nevarnosti teritorialne razdrobljenosti;

7.  ugotavlja, da nezadostna zmogljivost za ustvarjanje projektov v javnem in zasebnem sektorju ter nizke ravni kreditne sposobnosti v nekaterih državah članicah skupaj z veljavnimi tržnimi pogoji pomenijo velik izziv za posojilni program EIB; zato poziva EIB, naj močno okrepi svojo tehnično pomoč in finančno svetovanje na vseh ključnih področjih delovanja, da bodo lahko dostopni in na voljo za vse države članice, s čimer bo dosežena dosti večja zmogljivost za ustvarjanje rasti;

8.  pozdravlja, da EIB uporablja tristebrni okvir za oceno in okvir za merjenje rezultatov za predhodno oceno pričakovanih rezultatov naložbenih projektov, tako znotraj kot zunaj EU;

9.  poziva EIB, naj pri ocenjevanju in bonitetnem ocenjevanju projektov nameni odločilno prednost dolgoročnim učinkom naložb, pri čemer naj ne upošteva samo finančnih kazalnikov, ampak tudi in predvsem prispevek k trajnostnemu razvoju in višji kakovosti življenja, in sicer z nadaljnjimi izboljšavami na področjih zaposlovanja, socialnih standardov in okolja;

10.  poudarja, da bi morala odobritev financiranja projektov temeljiti na ustrezni finančni analizi in analizi tveganj, finančni vzdržnosti in dobrem upravljanju proračuna; meni, da bi morali projekti, odobreni za financiranje EIB, prinašati jasno dodano vrednost evropskemu gospodarstvu;

11.  obžaluje, da v poročilu o oceni na podlagi treh stebrov ni informacij – niti na osnovi ocene na podlagi treh stebrov niti na podlagi drugih ustreznih orodij– o dejanskih rezultatih, doseženih pri operacijah, ki so bile izvedene znotraj EU leta 2014 (v nasprotju z rezultati, doseženimi izven EU), kljub temu, da je bila ocena na podlagi treh stebrov zasnovana s specifičnim namenom povečanja sposobnosti EIB za spremljanje izvajanja s sledenjem učinkov v vsem ciklu projekta; pričakuje, da bo kot rezultat potekajoče harmonizacije med oceno na podlagi treh stebrov in merjenem rezultatov na začetku leta 2016 vzpostavljen nov harmoniziran okvir, ki bo primernejši za naknadne ocene in poročanje o rezultatih projekta tako znotraj kot zunaj EU in popolnoma v skladu s pregledom operacij Evropskega sklada za strateške naložbe ter se bo uporabljal za poročanje EIB leta 2015; poziva, naj se ocene posameznih projektov sistematično objavljajo;

12.  je seznanjen z operativnim načrtom EIB za obdobje 2015–2017; pozdravlja, da EIB v načrtu priznava, da države članice okrevajo različno hitro, in da ekonomsko in socialno kohezijo obravnava kot medsektorski politični cilj;

13.  upošteva dejstvo, da je EIB prestrukturirala razvrstitev glavnih ciljev javne politike za skupino EIB za obdobje 2015–2017 (inovacije in človeški kapital, financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, dobro delujoča infrastruktura in okolje), tako da se razlikuje od navedenih glavnih ciljev javne politike za obdobje 2014–2016 (povečati potencial za rast in zaposlovanje, okoljska trajnost, gospodarska in socialna kohezija ter konvergenca, podnebni ukrepi); ugotavlja, da so bili cilji javne politike usklajeni s spremenjenimi gospodarskimi razmerami, in v zvezi s tem poziva EIB, naj zagotovi dodatno okrepitev medsektoskih ciljev v zvezi z ekonomsko in socialno kohezijo v EU ter podnebnimi ukrepi, pa tudi predvidenega deleža podpisov, ki k tem ciljem prispeva;

14.  vendar meni, da predstavitev dejavnosti EIB v poročilu o dejavnostih za leto 2014 ni v celoti skladna s cilji javne politike za leto 2014; poleg tega obžaluje pomanjkanje informacij o rezultatih, ki so bili doseženi z različnimi finančnimi instrumenti in pobudami EIB leta 2014; priporoča EIB, naj se pri obveščanju o svojih dejavnostih prvenstveno ne osredotoča na obseg naložb, temveč zlasti na njihov učinek;

15.  pričakuje, da bo EIB prispevala k vmesnemu pregledu strategije Evropa 2020 s predložitvijo informacij o svojih dejavnostih in njihovem prispevku k doseganju ciljev strategije;

16.  poziva EIB, naj razmisli o tem, da bi leta 2015 oblikovala bolj izčrpno in analitično poročilo o svojih letnih dejavnostih, ki bi primerno povzelo informacije iz tematskih poročil in bi bolj upoštevalo zahteve iz člena 9 statuta EIB;

17.  pozdravlja nove informacije iz delovnega dokumenta o finančnih instrumentih, ki je bil priložen predlogu proračuna; vendar obžaluje odsotnost splošnega pregleda letnih obveznosti in plačil EIB ter pričakuje dodatne podrobnosti;

18.  poudarja, da morajo biti naložbe, strukturne reforme in preudarne proračunske politike del splošne strategije;

Spodbujanje zaposlovanja mladih, inovacij ter malih in srednjih podjetij

19.  pozdravlja izvajanje pobude EIB „Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade“ iz leta 2014 in spodbuja EIB, naj še naprej vlaga v izobraževanje, razvoj znanja in spretnosti ter delovna mesta za mlade; poziva EIB, naj celovito poroča o rezultatih, doseženih s to pobudo, med drugim z uporabo kazalnikov, npr. trajnostnega zaposlovanja kot rezultata posebnih operacij;

20.  pozdravlja, da se je leta 2014 začela izvajati nova vrsta produktov v okviru InnovFin – financiranje EU za inovatorje, ki so na voljo za inovatorje vseh velikosti, pa tudi tudi svetovalne storitve InnovFin za velike projekte na področju raziskav in razvoja; prav tako ugotavlja, da se je leta 2014 začel izvajati nov mandat skupine EIB za izboljšanje upravljanja tveganj;

21.  je seznanjen, da je EIB leta 2014 podpisala skupaj 225 operacij znotraj EU za spodbujanje inovacij ter znanja in spretnosti (62 operacij na področju inovacij, raziskav in razvoja v vrednosti 9,6 milijarde EUR ter 25 operacij na področju izobraževanja ter znanja in spretnosti v vrednosti 4,4 milijarde EUR) ter za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (138 operacij v vrednosti 22,2 milijarde EUR);

22.  je seznanjen, da se je leta 2014 kapital EIF povečal za 1,5 milijarde EUR ter da je EIF izvedel rekordne naložbe za financiranje tveganja v višini 3,3 milijarde EUR za mala in srednja podjetja in z učinkom vzvoda mobiliziral 14 milijard EUR naložb kapitala; poziva, naj se v letno poročilo EIB vključi celovit in pregleden pregled operacij EIF;

23.  ugotavlja, da skupina EIB usmerja sredstva za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo prek številnih finančnih posrednikov, da bi izboljšala pogoje za dostop do sredstev in ga olajšala; v skladu s tem poziva EIB, naj tesneje sodeluje s svojimi finančnimi posredniki v državah članicah in naj jih pozove k ustreznemu obveščanju potencialnih upravičencev, da bi ustvarili podjetnikom prijazno okolje, ki bi malim in srednjim podjetjem omogočilo lažji dostop do financiranja;

24.  ugotavlja, da se mala in srednja podjetja v številnih delih Evrope soočajo z ogromnimi težavami pri dostopu do potrebnih finančnih sredstev; v zvezi s tem pozdravlja, da EIB namenja večji poudarek podpiranju malih in srednjih podjetij; poudarja, da EIB pomembno prispeva k oblikovanju partnerstev in krepi podporne instrumente za financiranje dejavnosti mikro, malih in srednjih podjetij ter novoustanovljenih inovativnih podjetij; poziva EIB, naj tesneje sodeluje z regionalnimi javnimi institucijami, da bi optimizirala možnosti financiranja za mala in srednja podjetja;

25.  pozdravlja programe EIB za olajševanje trgovine, zlasti mehanizem za financiranje trgovine za mala in srednja podjetij, ki ponuja jamstvo tujim bankam, ki financirajo trgovino teh podjetij in tako prispevajo k ponovni vzpostavitvi trgovinskih tokov ter blažijo omejitve v zvezi z gotovinskim zavarovanjem, pa tudi druge nove projekte za financiranje trgovine v državah, ki jih je močno prizadela gospodarska kriza, in prilagojene finančne rešitve, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, namenjen finančnemu vključevanju;

26.  poziva EIB, naj v okviru svoje svetovalne vloge razvije učinkovito komunikacijsko politiko, usmerjeno v potencialne zasebne upravičence; spodbuja EIB, naj okrepi in razširi svojo mrežo pisarn znotraj EU;

27.  obžaluje, da v poročilu o dejavnostih za leto 2014 ni informacij o izvajanju sporazuma iz julija 2014 med Komisijo in EIF v okviru programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME);

Izboljšanje okoljske trajnosti in podnebnih ukrepov

28.  je seznanjen, da so od 84 okoljskih projektov, podpisanih leta 2014 znotraj EU v skupni vrednosti 12,6 milijarde EUR, projekti za trajnostni promet predstavljali 5,1 milijarde EUR, projekti za obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost 3,7 milijarde EUR, projekti za varstvo okolja pa 3,8 milijarde EUR; seznanjen je tudi, da so podpisane operacije za medsektorski cilj podnebnih ukrepov znašale 16,8 milijarde EUR oziroma 24 % vsega financiranja EIB znotraj EU;

29.  ugotavlja, da je bila podpora EIB za razvoj zmogljivosti proizvodnje obnovljive energije v letu 2014 osredotočena predvsem na pet največjih gospodarstev v EU, pri čemer je bilo 42 milijonov EUR od 4,5 milijarde EUR namenjenih za projekte obnovljive energije v EU-28, ki so potekali v 13 novih državah članicah; dodaja, da je bila ugotovljena podobna koncentracija v sektorju energetske učinkovitosti, kjer je bilo od 2 milijard EUR samo 148 milijonov EUR dodeljenih 13 novim državam članicam; poziva, naj se delež naložb v razvoj zmogljivosti obnovljive energije in v sektor energetske učinkovitosti v novih državah članicah v prihodnosti postopoma poveča, da bi do leta 2020 dosegel 30 % vseh naložb na teh področjih; poziva k večjim prizadevanjem za zagotovitev dodatne tehnične pomoči za nacionalne in regionalne organe, da bi povečali njihovo zmogljivost za pripravo izvedljivih projektov, ki bodo omogočili več naložb v energetski sektor;

30.  pozdravlja, da so se leta 2014 začeli izvajati novi inovativni instrumenti v podporo podnebnim ukrepom, kot sta instrument zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost in mehanizem financiranja za naravni kapital, in pričakuje, da bo EIB v svojih prihodnjih poročilih o dejavnostih poročala o njihovem izvajanju;

31.  spodbuja zavezo EIB, da bo podpirala pobude, ki pomagajo EU pri ohranjanju vodilne vloge in izpolnjevanju svojih dolgoročnih ambicij na trgu ogljika v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, nizkoogljične strategije do leta 2050 in pogajanj o podnebju na ravni OZN za določitev novega globalnega sporazuma; poziva k pregledu deleža naložb EIB v podnebne ukrepe, saj je bil delež 25 % že dosežen;

32.  opaža zagon pri razvoju trga zelenih obveznic in vodilno vlogo EIB s svojimi lastnimi zelenimi obveznicami in ƒ„obveznicami podnebne ozaveščenosti“, kar kaže, da so vlagatelji zainteresirani za finančne produkte, namenjene trajnostni in nizkoogljični rasti, ki bo odporna na podnebne spremembe; poziva EIB, naj leta 2016 v luči nizkoogljične strategije EU do leta 2050 pregleda svoj emisijski standard;

33.  pozdravlja, da sta bila septembra 2015 objavljena podnebna strategija EIB – mobilizacija sredstev za prehod na nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo ter zbirno poročilo o oceni operacij EIB za financiranje podnebnih ukrepov (blaženje) v EU v obdobju 2010–2014; poziva, naj se do leta 2017 v specifičnih akcijskih načrtih, sprejetih na podlagi podnebne strategije EIB, uporabi pristop SMART (specifičen, merljiv, dosegljiv, realističen in pravočasen);

Spodbujanje ekonomske in socialne kohezije ter konvergence

34.  ugotavlja, da je bilo 19,9 milijarde EUR oziroma 29 % vsega financiranja EIB znotraj EU v letu 2014 namenjenih za operacije, ki podpirajo kohezijo; vendar obžaluje, da ni informacij o številu projektov, ki jih je skupina EIB podprla v zadevnih sektorjih, oziroma o finančnih instrumentih ali izvedenih pobudah, povezanih s tem medsektorskim političnim ciljem;

35.  poudarja odločilno vlogo kohezijske politike pri zmanjševanju neravnovesij med evropskimi regijami in pri krepitvi evropskega vključevanja ter v zvezi s tem poudarja ključen pomen pristopa na podlagi rezultatov; odločno poziva EIB, naj v prihodnja letna poročila vključi podrobne informacije o prispevku in rezultatih, ki so bili doseženi pri izvajanju ciljev kohezijske politike v okviru dejavnosti EIB;

36.  pozdravlja večjo vlogo, ki jo bo imela skupina EIB pri izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020; meni, da je to korak v pravo smer, ki bo izboljšal sinergije med EIB ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva k izboljšanju dejavnosti v skladu s Protokolom št. 29 PDEU o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; meni, da je treba okrepiti sodelovanje med Komisijo, EIB ter lokalnimi in regionalnimi organi, da se zagotovi učinkovita uporaba finančnih instrumentov za spodbuditev teritorialnega razvoja in kohezije; pozdravlja partnerstvo med Komisijo in EIB pri vzpostavitvi svetovalne platforme fi-compass; je trdno prepričan, da je treba poenostaviti pravila glede podpore, ki jo evropski strukturni in investicijski skladi v okviru EIB nudijo finančnim instrumentom;

37.  pozdravlja zlasti dejavnosti financiranja EIB v podporo projektov na področju infrastrukture in prometa v evropskih regijah; poudarja, da tovrstna finančna podpora veliko prispeva k razvojnemu potencialu trgovine, saj spodbuja rast in konkurenčnost, zlasti na območjih, ki imajo zaradi naravnih geografskih značilnosti omejene možnosti;

38.  ugotavlja, da je EIB leta 2014 znotraj EU odobrila 104 projekte za razvoj socialne in gospodarske infrastrukture v skupni vrednosti 20,2 milijarde EUR, pri čemer so bili strateški projekti v prometu (vključno s TEN-T) vredni 8,2 milijarde EUR, projekti za konkurenčno in zanesljivo oskrbo z energijo 7,5 milijarde EUR ter projekti za prenovo mest (vključno z zdravjem) 4,5 milijarde EUR;

39.  poudarja, da so naložbe v trajnostne infrastrukturne projekte ključne za izboljšanje konkurenčnosti in ponovno rast ter ustvarjanje delovnih mest v Evropi; zato poziva, naj EIB financiranje nameni za območja, ki jih je najbolj prizadela visoka stopnja brezposelnosti, in za večje število projektov na področju socialne infrastrukture; poudarja, da bi morala EIB financiranje usmeriti zlasti v tiste države, ki zaostajajo z vidika kakovosti in razvoja infrastrukture, pri čemer pa je treba upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja in izvedljivost projektov;

40.  obžaluje, da je EIB do sedaj v številnih primerih uporabila sredstva za podporo infrastrukturnih projektov, ki so bili finančno nevzdržni tako z vidika javnega interesa kot v smislu okoljskih ukrepov; z zaskrbljenostjo opaža pogosto financiranje infrastruktur, kot so avtoceste, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, kar je v nasprotju z dolgoročnimi cilji Unije, da bi se približali gospodarstvu brez ogljika; poziva EIB, naj v postopek izbiranja projektov, ki bodo prejeli sredstva znotraj in zunaj Unije, vključi obvezno predhodno oceno okoljske, ekonomske in socialne dodane vrednosti, ter naj vse predhodne in naknadne ocene izvede ob aktivnem sodelovanju deležnikov, lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov ter predstavnikov civilne družbe; poleg tega poziva, naj se rezultati teh ocen in informacije o uporabljenih kazalnikih dajo v celoti na voljo javnosti;

41.  poudarja, da financiranje velikih projektov pogosto omogoča infiltracijo podjetij, povezanih z organiziranim kriminalom; obžaluje, da je EIB financirala avtocestni odsek Passante di Mestre, v zvezi s katerim poteka preiskava o morebitni davčni goljufiji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da EIB v zvezi s tem ni odgovorila na zahteve iz poročila o letnem poročilu 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam; ponovno poziva EIB, naj ukine vse oblike financiranja za ta projekt;

42.  poudarja, kako pomemben je regionalni razvoj, in poziva EIB, naj okrepi dialog in sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi, bankami in agencijami; meni, da bi bilo treba v tem okviru podpirati tudi čezmejno sodelovanje;

43.  poziva EIB, naj okrepi podporo za projekte, zajete v makroregionalnih strategijah EU; poudarja, kako pomembno je v EU še naprej podpirati trajnostne inovativne gospodarske sektorje, pa tudi tradicionalne; poudarja, da je treba Evropo medsebojno povezati z intermodalnim prometom, pa tudi lokalno usmerjenimi naložbami; prav tako poziva k vzpostavitvi finančnih in naložbenih platform, s katerimi bi omogočili združevanje sredstev iz različnih virov in mobilizacijo naložb, potrebnih za tovrstne makroregionalne projekte;

Upravljanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)

44.  pozdravlja novi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); poudarja, da mora EFSI delovati na učinkovit, povsem pregleden in pošten način v skladu z merili svojega mandata in uredbe, in priporoča, naj operacije EFSI v tesnem sodelovanju pregledujeta Parlament in Evropsko računsko sodišče; poudarja, da bi bilo treba pri sredstvih tega sklada zagotavljati dodatnost glede na običajne operacije, ki jih financira EIB; opozarja, da mora tudi EFSI prispevati h koheziji, ter poziva EIB, naj zagotovi usklajenost in dopolnjevanje ukrepov z naložbami iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih javnih sredstev; poziva EIB, naj v tesnem sodelovanju s sozakonodajalcema izvaja in dodatno razvija dejavnosti EFSI, tudi s pravočasno in obvezno sklenitvijo še nesklenjenega sporazuma med Parlamentom in EIB;

45.  pričakuje, da bodo cilji EFSI v skladu s cilji javne politike EIB in da bodo ravni naložb EIB za leto 2016 prilagojene tako, da bodo odražale tudi operacije EFSI;

46.  poudarja, da bi moral biti EFSI v korist vsem državam članicam brez vnaprejšnjega razporejanja po sektorjih ali regijah, poleg tega pa bi moral biti usklajen tudi s potekajočimi regionalnimi oziroma lokalnimi naložbenimi pobudami; poudarja, da bi morala biti sredstva EFSI namenjena tudi malim projektom;

47.  se zaveda izzivov, povezanih z vzpostavljanjem in čimprejšnjim začetkom uporabe seznama strateških projektov v okviru EFSI; pozdravlja, da je EIB vzpostavila Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, katerega namen je zagotavljanje tehnične pomoči in strokovnega znanja potencialnim nosilcem projektov; pričakuje, da bo mehanizem tehnične pomoči učinkovito deloval na lokalni in regionalni ravni;

48.  priporoča, naj države članice določijo nacionalne spodbujevalne banke, EIB pa naj tesneje sodeluje z njimi, finančnimi institucijami ter naložbenimi platformami, da bi združili in delili strokovno znanje in izkušnje ter bolje uskladili ukrepe EIB s političnimi prednostnimi nalogami držav članic; želi spomniti, da sta pri udeležbi teh bank in institucij v projektih EFSI potrebni popolna preglednost in osredotočenost na rezultate;

49.  poziva EIB, naj zagotovi, da sklada EFSI ne bo posredno uporabljala kot sredstva za povečanje svojega kapitala; zato poziva EIB, naj redno pregleduje svojo udeležbo v skladu EFSI in dokaže, da so izpolnjeni pogoji glede dodatnosti iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2015/1017 in zlasti da ni prišlo do izpodrivanja zasebnih virov financiranja;

50.  je zaskrbljen, da bi lahko številni projekti, izbrani med fazo skladiščenja, pridobili dostop do sredstev pod običajnimi pogoji in ne izpolnjujejo zahtev glede dodatnosti; želi spomniti, da je bilo jamstvo EFSI zasnovano tako, da bi EIB omogočilo sprejeti večje tveganje in vseeno ohraniti bonitetno oceno AAA; poudarja, da bo zelo pozoren pri spremljanju skladnosti s tem merilom;

51.  pričakuje, da bo skupina EIB še zlasti pozorna na skladnost s členom 140(6) finančne uredbe, ki določa, naj finančni instrumenti „ne ustvarijo neupravičenih prednosti, zlasti v obliki neupravičenih dividend ali dobička za tretje osebe“, saj zaradi izkušenj s financiranjem projektov, kot sta španski Castor in italijanski avtocestni odsek Passante di Mestre, obstaja bojazen, da bi lahko EFSI povzročil „podružbljenje tveganj in privatizacijo dobičkov“;

Obravnava pobude za projektne obveznice

52.  meni, da je treba skrbno oceniti finančni, socialni in okoljski učinek pobude za projektne obveznice; poziva Komisijo, naj vzpostavi vključujoč in odprt postopek posvetovanja na ravni EU – in sicer z dejavno udeležbo predstavnikov Evropskega parlamenta – glede prihodnosti projektnih obveznic za obdobje 2016–2020 pred popolnim zaključkom sedanje pilotne faze pobude za projektne obveznice;

Posodobitev zunanje razsežnosti ukrepov EIB

53.  pozdravlja podaljšani mandat EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, ki zagotavlja jamstvo EU za zunanje operacije EIB do 30 milijard EUR, pa tudi njegove ključne cilje, namreč razvoj lokalnega zasebnega sektorja, razvoj socialne in gospodarske infrastrukture, prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blaženje;

54.  poziva EIB, naj posveti pozornost tretjim države in regijam zunaj EU, ki so prizadete zaradi konflikta in skrajne revščine, pri čemer naj bo glavni cilj zmanjšati razvojni razkorak med EU in temi regijami ter prispevati k programom podpore za mala in srednja podjetja v državah trgovinskih partnericah, tudi v obliki zadostnega financiranja za vzpostavitev poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA) za mala in srednja podjetja, s posebnim poudarkom na južnih sredozemskih in vzhodnoevropskih sosednjih državah; poziva EIB, naj sodeluje z Afriško razvojno banko pri financiranju dolgoročnih naložb v gospodarskem razvoju; pozdravlja, da so subvencije EU vse bolj povezane s posojili EIB, da bi dosegli boljše rezultate projektov v partnerskih državah EU;

55.  poziva EIB, naj še naprej dejavno spodbuja trajnostno rast v razvitih državah in v državah v razvoju, da bi prispevala k trajnostnemu razvoju po svetu; poudarja, da mora EIB kot finančna veja Unije odigrati svojo vlogo pri uresničevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj; poziva, naj se pri pregledu srednjeročnega mandata EIB za zunanja posojila v letu 2016 nameni posebna pozornost razvojnemu programu po letu 2015;

56.  spodbuja EIB, naj razvije in uporabi celovit pristop, potreben za odziv na številne resne izzive, ki jih je povzročil dotok migrantov v Evropo, vključno z okrepljenimi operacijami v državah izvora teh tokov kot tudi v državah, ki neposredno mejijo nanje;

57.  poziva jo, naj se v zvezi s tem osredotoči na potrebne naložbe v mestno, zdravstveno, izobraževalno in socialno infrastrukturo, da bo spodbudila gospodarske dejavnosti in prek tega ustvarjanje novih delovnih mest ter čezmejno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami;

58.  poudarja, da je EIB pomemben akter pri spodbujanju prednostnih nalog in ciljev zunanje politike EU; priporoča boljše usklajevanje in sodelovanje med EIB ter službami in instrumenti zunanje politike EU; poziva k nadaljevanju in izboljšanju sistematičnega predhodnega in naknadnega ocenjevanja gospodarskega, družbenega in okoljskega vpliva projektov, ki jih je podprla EIB, glede na cilje Evropske službe za zunanje delovanje in splošna načela zunanjega delovanja Unije, kot je navedeno v členu 21 PEU ter strateškem okviru in akcijskem načrtu EU za človekove pravice; v zvezi z naložbami zunaj EU poziva k poglobljenemu poročilu o morebitnih izgubah in o tem, v katerih primerih in kako je bil uporabljen jamstveni instrument; pozdravlja dejstvo, da je EIB organizirala vrsto seminarjev o podjetništvu in človekovih pravicah;

59.  poziva EIB, naj Parlamentu in javnosti predstavi podrobne informacije o svojem financiranju varuha pravic podjetij v Ukrajini in o njegovem delovanju;

60.  pozdravlja rešitev, ki je bila najdena skupaj s Svetovno banko in na podlagi katere bo EIB lahko prispevala k lažjemu ukrajinskemu nakupu plina;

61.  izraža namero, da bo pozorno spremljal izvajanje zunanjega mandata EIB pred vmesnim pregledom, pri čemer bo upošteval tudi morebitno sprostitev dodatnih 3 milijard EUR; se ponovno zavezuje, da bo pozorno preučil prva poročila o zaključku projektov, ki bodo objavljena v okviru mandata EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU;

Okrepitev okvira EIB za upravljanje, preglednost in nadzor

62.  pozdravlja visoko kakovost sredstev EIB, saj je delež oslabljenih posojil v njenem celotnem portfelju posojil blizu 0 % (0,2 %), in njeno preudarno upravljanje likvidnosti; meni, da mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bo ohranila dostop do mednarodnih kapitalskih trgov po najboljših pogojih financiranja;

63.  predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za sektorske analize in objavi skupne statistične podatke ter informacije o podprojektih ter tako spodbuja ciljno usmerjeni pristop k nekaterim sektorjem ali vrstam malih in srednjih podjetij; poudarja, da je treba v letna poročila EIB vključiti popolnejšo in podrobnejšo analizo naložbenih potreb po sektorjih v EU, da bi odkrili morebitna področja, na katerih naložb primanjkuje glede na potrebe za izvajanje prednostnih nalog EU; meni, da bi morala EIB oceniti, ali s svojimi naložbenimi instrumenti lahko ta primanjkljaj odpravi;

64.  poudarja, da EIB velik pomen namenja svoji politiki nične tolerance do goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja ter da je zavezana močni integriteti in etičnim pravilom; v zvezi s tem pozdravlja, da je svet EIB odobril posodobljeno politiko boja proti goljufijam, in letno poročilo skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2014; pričakuje, da bo EIB ustavila izplačila v okviru posojil projektom, ki so predmet nacionalnih ali evropskih preiskav v zvezi s korupcijo;

65.  pozdravlja, da je skupina EIB julija 2014 sprejela spremenjeni okvir za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma; spodbuja EIB, naj nadaljuje dialog s civilno družbo o izboljšavah svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij; poziva EIB, naj oblikuje novo politiko odgovorne obdavčitve, začne pa naj s pregledom svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij leta 2016; poziva EIB, naj zagotovi, da bo neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov odvisno od razkritja podatkov, povezanih z davki, po posameznih državah v skladu z določbami CRD IV za kreditne institucije ter razkritja informacij o dejanskem lastništvu;

66.  poziva EIB, naj v zvezi s predhodno oceno podjetij, ki so predmet sodne preiskave, posodobi svoje politike o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

67.  je seznanjen s poročilom o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2014; vztraja, da je treba doseči najvišjo stopnjo preglednosti in institucionalne odgovornosti z zagotavljanjem proaktivnega javnega razkritja izčrpnih in zanesljivih proračunskih informacij ter dostopa do finančnih podatkov o projektih, ki jih financira EIB;

68.  poziva, naj se zagotovita največja možna preglednost in dostop javnosti do informacij v zvezi s sistemi oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, Parlamentu pa naj se dostop do informacij in finančne dokumentacije zagotovi v vsakem primeru;

69.  spodbuja EIB, naj dosledno spoštuje zahteve, povezane z javnim registrom okoljskih dokumentov v okviru Aarhuške uredbe (Uredba (ES) št. 1367/2006), in naj še naprej redno poroča o svojih posojilnih dejavnostih zunaj EU v skladu s standardi mednarodne pobude za preglednost pomoči (IATI);

70.  ponavlja, da bi morala EIB okrepiti svoje dejavnosti potrebne skrbnosti, da bi izboljšala kakovost informacij o končnih upravičencih in učinkoviteje preprečevala transakcije s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufij, korupcije, organiziranega kriminala, pranja umazanega denarja, socialnih učinkov ali vplivov na okolje oziroma s tistimi, ki so registrirani v off-shore finančnih centrih ali davčnih oazah in uporabljajo agresivno davčno načrtovanje; poziva EIB, naj pobude za projektne obveznice ne uporabi za financiranje dejavnosti, povezanih z organiziranim kriminalom; ponovno poudarja, da mora EIB v sodelovanju s Komisijo pripraviti strog javni seznam meril za izbor finančnih posrednikov;

71.  poziva EIB, naj oblikuje strožja pravila glede navzkrižja interesov ter jasna, stroga in pregledna merila za javno-zasebna partnerstva, ki prejemajo sredstva, s čimer bi zagotovili, da med javne in zasebne partnerje ne bo pravično porazdeljen le naložbeni del projektov, ampak tudi tveganja, prisotna pri naložbah, da bi zaščitili javni interes; poziva EIB, naj okrepi strokovno znanje za sodelovanje vlad, regij in občin v javno-zasebnih partnerstvih, med drugim s pripravo smernic zanje;

72.  poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva spoštovanje načela enakega plačila in preglednosti plač ter načela enakosti spolov, kot določa Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; poudarja tudi, da bi morala EIB pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upoštevati ukrepe za družbeno odgovornost v podjetjih, ki kandidirajo za sredstva;

73.  meni, da bi bilo koristno redno obveščanje o stroških upravljanja in provizijah, ki jih je izplačala EIB, in o učinku financiranih projektov na zaposlovanje in dodano gospodarsko vrednost;

74.  priporoča, naj EIB na svojem spletišču objavi dokumente, ki niso zaupni, kot so korporativni operativni načrti za prejšnja leta, medinstitucionalni sporazumi in memorandumi ter drugi ustrezni sporazumi, poleg tega pa naj redno objavlja zapisnike sej vodstvenih organov EIB redno, začenši z januarjem 2016; meni, da je večji javni dostop do dokumentov ključen za preglednost, odgovornost in verodostojnost institucije;

75.  pozdravlja proces pregleda politike EIB glede mehanizma za pritožbe, ki se je začel septembra 2015, in javno posvetovanje, odprto za ustrezne deležnike; pričakuje, da bo potekajoči pregled mehanizma za pritožbe izboljšal njegovo neodvisnost in učinkovitost ter prispeval tudi k večji učinkovitosti in uspešnosti urada za pritožbe; poziva upravni odbor EIB, naj upošteva priporočila tega urada in mnenja evropske varuhinje človekovih pravic; poziva k stalnemu pretoku informacij med uradom EIB za pritožbe ter svetom direktorjev EIB; meni, da je treba memorandum o soglasju med EIB in evropskim varuhom človekovih pravic posodobiti, da bi lahko varuh človekovih pravic bolj dejavno izvajal zunanji nadzor nad EIB ter izboljšal postopke spremljanja in prevzemanje odgovornost EIB;

76.  pozdravlja letna poročila revizijskega odbora EIB za proračunsko leto 2014 in poziva pristojne organe EIB, naj zagotovijo popolno spoštovanje najboljših bonitetnih bančnih praks na področjih, kjer leta 2014 ni bilo doseženo; je seznanjen, da namerava vodstvo EIB reorganizirati nadzorne funkcije banke; podpira zahtevo revizijskega odbora za ustrezen izvedbeni načrt, pa tudi njegovo namero, da bo pozorno spremljal nadaljnji razvoj v zvezi s tem; odobrava, da je revizijski odbor upravo EIB in njene službe opozoril, da bi morala banka ohraniti svojo zmogljivost, hkrati pa ne oslabiti sedanjega okvira notranjega nadzora;

77.  meni, da bi se morala EIB v letnih poročilih bolj osredotočiti na rezultate zaključenih projektov; v zvezi s tem poziva EIB, naj v sodelovanju s projektnimi partnerji pripravi nabor rezultatov vsakega zaključenega projekta, v katerem bo ocenjena učinkovitost financiranja EIB;

78.  je seznanjen, da bo 27. oktobra 2015 potekel tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, na katere Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB v okviru upravljanja sredstev Unije in držav članic; vse tri institucije poziva k sodelovanju v procesu prenove in posodobitve tega sporazuma; poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bo prenovljeni sporazum pokril vse obstoječe in nove instrumente oziroma pobude EIB, ki zadevajo javna sredstva iz EU ali Evropskega razvojnega sklada; v zvezi s tem poziva k podelitvi večjih pristojnosti Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko temeljiteje ocenjevalo in poročalo o posojilnih dejavnostih, instrumentih in pobudah EIB, ko so te neposredno povezane z uporabo proračunskih sredstev EU;

Na poti k popolni odgovornosti Parlamentu

79.  meni, da je zaradi vedno večje zahtevnosti in obsega dejavnosti EIB, skupaj s stalnimi negotovostmi na finančnih trgih, še toliko bolj nujno najti rešitve za vzpostavitev učinkovitega bonitetnega nadzora EIB; zato obžaluje, da niti Komisija niti EIB nista upoštevali predlogov, ki jih je v preteklosti predstavil Parlament, za uvedbo regulativnega zunanjega bonitetnega nadzora;

80.  spodbuja prizadevanja strani, ki sodelujejo pri pripravi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in EIB, ki bo zagotovil okrepljeno sodelovanje med institucijama; prav tako poziva k rednemu strukturiranemu dialogu med predsednikom EIB in Evropskim parlamentom, da bi zagotovili večji parlamentarni nadzor nad dejavnostmi EIB; poleg tega poziva EIB, naj v okviru tega medinstitucionalnega sporazuma podpiše sporazum s Parlamentom, na podlagi katerega bodo lahko poslanci Evropskega parlamenta naslavljali vprašanja neposredno na njenega predsednika, pri čemer bo rok za odgovor dogovorjen, kar se že izvaja s predsednikom ECB;

°

°  °

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic.

20.11.2015

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014

(2015/2127(INI))

Pripravljavec mnenja: Yannick Jadot

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje vzpostavi okvir, v katerem bo lahko EIB vsako leto poročala o skladnosti svojih operacij zunaj EU s splošnimi načeli iz člena 21 PEU, ki usmerjajo zunanje delovanje Unije, strateškim okvirom EU ter akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politikami EU in da bodo upoštevali evropske interese, ter priporoča izboljšave naknadnih kontrol za ocenjevanje gospodarskega, socialnega in okoljskega učinka projektov, ki jih podpira EIB, glede na cilje Evropske službe za zunanje delovanje; v zvezi z naložbami zunaj EU poziva k poglobljenemu poročilu o morebitnih izgubah in o tem, v katerih primerih in kako je bil uporabljen jamstveni instrument;

2.  poziva EIB, naj posveti večjo pozornost posledicam svojih operacij za človekove pravice in pravice delavcev ter naj svojo politiko socialnih standardov preoblikuje v politiko človekovih pravic na področju bančništva; predlaga, naj v ta namen v ocene projektov vključi kazalnike za človekove pravice;

3.  pozdravlja pobudo EIB za večjo preglednost in pogostejše posvetovanje z deležniki, zlasti javno posvetovanje EIB o podnebnih ukrepih; izreka priznanje za dosedanje delo EIB v zvezi z dejavno podnebno politiko, vključno z 19,1 milijarde EUR za projekte podnebnih ukrepov; je prepričan, da lahko EIB še utrdi svoj položaj kot vodilna na tem področju; pričakuje posodobitev podnebne strategije za delovanje EIB zunaj EU, pa tudi akcijski načrt za povečanje števila podnebnih projektov v njenem portfelju; poziva EIB, naj vsako leto poroča o izvajanju svoje podnebne politike;

4.  poziva EIB, naj še naprej dejavno spodbuja trajnostno rast v razvitih državah in v državah v razvoju, da bi prispevala k trajnostnemu razvoju po svetu; poudarja, da mora EIB kot finančna veja Unije odigrati svojo vlogo pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov; poziva, da se razvojnemu programu po letu 2015 pri pregledu srednjeročnega mandata EIB za zunanja posojila v letu 2016 nameni posebna pozornost;

5.  poziva EIB, naj v letu 2016 pregleda standard emisijskih vrednosti in prag za izpuste zmanjša na 350 g CO2/kWh, da bodo podporo prejemale samo najučinkovitejše termoelektrarne;

6.  priporoča, da se pozornost posveti manjšim posojilom, decentraliziranim sistemom energije iz obnovljivih virov, ločenim od električnega omrežja, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti, ter vključitvi načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ v vse politike in operacije EIB;

7.  pozdravlja dejstvo, da je EIB organizirala vrsto seminarjev o podjetjih in človekovih pravicah;

8.  poziva EIB, naj bolj izkoristi dejstvo, da mora spoštovati pravila EU o človekovih pravicah, socialna in okoljska pravila ter pravosodne mehanizme EU, saj ji bo to omogočilo povečati svojo vsebinsko in postopkovno odgovornost do zunanjih deležnikov;

9.  EIB čestita za visoko raven preglednosti, ki jo je dosegla; predlaga nadaljnje izboljšave preglednosti v zvezi z oceno gospodarskega in socialnega učinka posredniških posojil EIB;

10.  opominja, da so mala in srednja podjetja temelj gospodarstva EU; poudarja, da več kot šeststo tisoč malih in srednjih podjetij, ki zaposluje več kot šest milijonov ljudi, ustvari eno tretjino vsega izvoza EU; poudarja, da je dostop do financiranja eno od najnujnejših vprašanj za mala in srednja podjetja EU, zato poziva EIB, naj poskrbi, da bodo mala in srednja podjetja eden od glavnih prejemnikov financiranja EIB;

11.  priporoča, da bi moral oddelek za pritožbeni mehanizem pri EIB sprožiti preiskavo o preglednosti, učinkovitosti in razvojnih učinkih posredniških posojil EIB, EIB pa bi morala ukrepati na osnovi ugotovitev in sestaviti seznam meril za izbiro finančnih posrednikov;

12.  poziva EIB, naj Parlamentu in javnosti predstavi podrobne informacije o svojem financiranju in delovanju varuha pravic podjetij v Ukrajini;

13.  poziva EIB, naj ne sodeluje s finančnimi posredniki, ki imajo negativne reference glede preglednosti, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja, uporabljajo druge škodljive davčne prakse, kot so vnaprejšnja davčna stališča, nepošteno oblikovanje transfernih cen, goljufije in korupcija, povzročajo škodljive okoljske in socialne učinke ali ne čutijo prave lokalne odgovornosti;

14.  izreka pohvalo EIB za njeno zavzetost za mala in srednja podjetja in proti diskriminaciji manjših gospodarskih subjektov, ter poziva EIB, naj izboljša dejanski dostop malih in srednjih podjetij do financiranja iz Evropskega investicijskega sklada in zmogljivosti EIB za zunanja posojila; predlaga uvedbo proaktivnih zahtev za mikro-, mala in srednja podjetja v politikah za posredniške banke, ki izplačujejo finančna sredstva EIB prek globalnih posojil, da se zagotovi skladnost z razvojnimi politikami EU, namenjenimi formalizaciji sive ekonomije; pozdravlja programe EIB za olajševanje trgovine, zlasti mehanizem za financiranje trgovine za mala in srednja podjetja, ki ponuja jamstvo tujim bankam, ki financirajo trgovino z malimi in srednjimi podjetji in tako prispevajo k ponovni vzpostavitvi trgovinskih tokov ter blažijo težave z gotovinskim zavarovanjem, pa tudi druge nove projekte za financiranje trgovine v državah, ki jih je prizadela gospodarska kriza, oziroma finančne rešitve po meri, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress;

15.  pozdravlja zlasti dejavnosti financiranja EIB v podporo infrastrukturnih in prometnih projektov v evropskih regijah; poudarja, da finančna podpora te vrste veliko prispeva k razvojnemu potencialu trgovine, saj spodbuja rast in konkurenčnost, zlasti na območjih, ki so prikrajšana zaradi naravnih geografskih značilnosti;

16.  poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva spoštovanje načela enakega plačila in preglednosti plač ter načela enakosti spolov, kot določa Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; poudarja tudi, da bi morala EIB pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upoštevati ukrepe za družbeno odgovornost, ki so jih uvedla podjetja kandidati;

17.  meni, da instrument poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA) za mala in srednja podjetja ne prejema dovolj finančnih sredstev, čeprav ima pomemben cilj spodbujanja kakovostnih služb in trajnostnega razvoja, in sicer naj bi tri države vzhodnega partnerstva v obdobju desetih let prek Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in EIB prejele le 200 milijonov EUR;

18.  poziva EIB, naj finančna sredstva za države v razvoju nameni predvsem za razvoj infrastrukture in naj v sodelovanju z Afriško razvojno banko (AfDB) financira dolgoročne naložbe, ki bodo prispevale h gospodarskemu razvoju;

19.  pozdravlja rešitev, ki je bila najdena skupaj s Svetovno banko in ki bo EIB omogočila, da bo s prispevki olajšala ukrajinski nakup plina;

20.  poziva EIB, naj zagotovi vzvod za finančne vire s sklepanjem partnerstev z drugimi ter kombiniranjem nepovratnih sredstev EU in svojih posojil;

21.  meni, da bi bilo treba prispevek EIB v programe podpore za mala in srednja podjetja v državah vzhodne in južne soseščine, ki so trgovinske partnerice, porabiti predvsem za to, da se tem podjetjem olajša sodelovanje v evropskih vrednostnih verigah; poudarja, da je lahko zanašanje na partnerske banke na finančnih trgih problematično v smislu dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja tam, kjer so lokalne obrestne mere zelo visoke, na primer v Ukrajini;

22.  poziva EIB, naj v kontekstu vnaprejšnjih ocen podjetij, ki so predmet pravosodne preiskave, posodobi svojo politiko boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, vključno z uvedbo nove, odgovorne politike obdavčenja, v letu 2016 pa naj najprej pregleda svojo politiko o nekooperativnih jurisdikcijah;

23.  poziva EIB, naj ohrani potrebno prožnost v okviru svojega mandata, da se bo lahko odzivala na razdiralne dogodke v tujini, in po možnosti poveča zunanje financiranje za vzhodne in južnosredozemske sosede EU;

24.  priporoča EIB, naj bo neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov odvisno od razkritja podatkov, povezanih z davki, po posameznih državah v skladu z določbami direktive o kapitalskih zahtevah CRD 4 za kreditne institucije;

25.  poziva EIB, naj zbira podrobne podatke o plačilih davkov, ki izhajajo iz njenih naložb in posojil, zlasti o obdavčenju podjetniških dobičkov in zlasti v državah v razvoju, ter naj te podatke letno analizira in objavlja;

26.  meni, da je treba vsakršno nadaljnje širjenje poslanstva in odgovornosti EIB pospremiti z ustreznim povečanjem njenega kapitala.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Gabrielius Landsbergis, David Martin, Emmanuel Maurel, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Nicola Danti, Edouard Ferrand, Agnes Jongerius, Seán Kelly, Fernando Ruas, Marita Ulvskog

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Edward Czesak, Rosa D’Amato, Dario Tamburrano, Janusz Wojciechowski

10.12.2015

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014

(2015/2127(INI))

Pripravljavka mnenja: Eider Gardiazabal Rubial

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja začetek delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in poziva EIB, naj zagotovi, da bodo njegove operacije financiranja dodatne k potekajočim programom EU in tradicionalnim dejavnostim EIB; je zaskrbljen, da bi lahko številni projekti, izbrani med fazo skladiščenja, pridobili dostop do sredstev pod običajnimi pogoji in ne bi izpolnjevali zahteve glede dodatnosti; želi spomniti, da je bilo jamstvo EFSI načrtovano tako, da bi EIB omogočilo sprejeti večje tveganje in vseeno ohraniti bonitetno oceno AAA; poudarja, da bo zelo pozoren pri spremljanju skladnosti s tem merilom; poudarja, da je potrebna večja preglednost, ki pa zahteva boljše prakse poročanja; poleg tega poziva EIB, naj nabor kazalnikov uporablja pregledno in preudarno;

2.  pozdravlja sodelovanje med EIB ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami (NPBI), zlasti v okviru EFSI, in sicer ob upoštevanju njihovih posebnih veščin in znanja na področju financiranja mikro, malih in srednjih podjetij ter inovativnih zagonskih podjetij; opominja, da je pri udeležbi teh bank in institucij v projektih EFSI potrebna popolna preglednost, pri čemer se je treba osredotočiti na rezultate;

3.  poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva in bi morala ostati glavni upravičenec posojilnih dejavnosti EIB, in sicer z uporabo instrumentov, kot je mehanizem za financiranje trgovine za mala in srednja podjetja, ali finančnih rešitev po meri, kot je jamstveni sklad za mala in srednja podjetja InnovFin;

4.  pozdravlja nove informacije iz delovnega dokumenta o finančnih instrumentih, ki je bil priložen predlogu proračuna; vendar obžaluje odsotnost splošnega pregleda letnih obveznosti in plačil EIB ter pričakuje dodatne podrobnosti;

5.  poudarja, da je pomembno preprečiti geografska neravnovesja pri posojilnih dejavnostih EIB, da bo zagotovljena širša geografska in sektorska porazdelitev;

6.  pričakuje, da bo skupina EIB še zlasti pozorna na skladnost s členom 140(6) finančne uredbe, ki določa, naj finančni instrumenti „ne ustvarijo neupravičenih prednosti, zlasti v obliki neupravičenih dividend ali dobička za tretje osebe“, saj zaradi izkušenj s financiranjem projektov, kot sta španski Castor in italijanski avtocestni odsek Passante di Mestre, obstaja bojazen, da bi lahko EFSI povzročil „podružbljenje tveganj in privatizacijo dobičkov“;

7.  meni, da je poleg EIB in nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij potrebna udeležba vseh pomembnih akterjev, da bo mogoče zadostiti različnim potrebam in tržnim razmeram v državah članicah ter doseči resnično dodatnost;

8.  odločno spodbuja EIB, naj uporabi vsa sredstva, tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, da bi aktivno spodbujala udeležbo nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij v finančnih instrumentih, ki naj bi jih izvajala; pričakuje zlasti, da bodo nacionalne spodbujevalne banke in institucije oziroma njihova združenja prispevali številne projekte, ne pa samo finančna sredstva;

9.  izraža namero pozornega nadzora nad izvajanjem zunanjega mandata EIB pred vmesnim pregledom, pri čemer bo upošteval tudi morebitno sprostitev dodatnih 3 milijard EUR; se znova zavezuje, da bo pozorno preučil prva poročila o zaključku projektov, ki bodo objavljena v okviru mandata EIB za zunanja posojila za obdobje 2014–2020;

10.  v zvezi s tem poziva k razširitvi zunanjega mandata EIB, da se bo lahko odzvala na trenutne izzive, s katerimi se sooča EU; poudarja pomen dejavnosti financiranja EIB v državah vzhodne in južne soseščine; spominja, da bi se morali z glavnimi dejavnostmi financiranja odzivati tako na nujne potrebe kot na dolgoročne izzive, kot so obnova infrastrukture, zagotavljanje ustreznih stanovanj, infrastruktura za ukrepanje v izrednih razmerah in boj proti brezposelnosti mladih;

11.  spodbuja EIB, naj razširi svoje dejavnosti, da bo lahko obravnavala zunanjo razsežnost in glavne vzroke sedanje begunske in priseljenske krize; poziva jo, naj se v zvezi s tem osredotoči na potrebne naložbe v mestno, zdravstveno, izobraževalno in socialno infrastrukturo, da bo spodbudila gospodarske dejavnosti in prek tega zaposlovanje ter čezmejno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami;

12.  v celoti podpira učinkovito preverjanje vseh projektov, da se že v najzgodnejših fazah izbirnega procesa EIB ugotovi, ali so usklajeni s cilji in politikami EU, tako da bodo vključeni le projekti, ki te cilje in politike v celoti upoštevajo; poziva EIB, naj dodatno okrepi preglednost in dostop do informacij, tako navznoter kot za javnost, zlasti kar zadeva izbor, spremljanje in ocenjevanje dejavnosti in programov; poleg tega poziva, naj se objavi čim več informacij o sistemu oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem ter naj se Evropskemu parlamentu v vsakem primeru zagotovi dostop do finančnih informacij in dokumentacije o tem sistemu;

13.  opozarja na izjemno visoko stopnjo brezposelnosti v številnih državah članicah, zlasti med mladimi, in poziva EIB, naj te razmere upošteva pri izvajanju svojih politik;

14.  poudarja, da je treba v letna poročila EIB vključiti popolnejšo in podrobnejšo analizo naložbenih zahtev po sektorjih v Uniji, da se opredelijo slabosti naložb glede izvajanja prednostnih nalog EU; meni, da mora EIB imeti možnost, da oceni zmogljivost svojih naložbenih instrumentov za odpravo tovrstnih pomanjkljivosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Marco Zanni, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Anneli Jäätteenmäki, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Marco Valli

8.12.2015

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014

(2015/2127(INI))

Pripravljavec mnenja: Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z letnim poročilom Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2014 in pozdravlja povečanje posojil bančne skupine EIB za 6,92 % na 80,3 milijarde EUR, v gospodarskem okolju, za katerega so značilni omejena in krhka gospodarska rast, v nekaterih primerih pa tudi recesija; je zelo zaskrbljen zaradi še zmeraj visokih, v nekaterih državah članicah pa tudi rastočih stopenj brezposelnosti, neenakosti in revščine, pa tudi zaradi skromnih naložb v Evropi; opozarja na negotovost na finančnih trgih; poudarja, da v teh gospodarskih in socialnih razmerah številne države članice zelo zaostajajo pri doseganju gospodarskih ciljev in ciljev strategije Evropa 2020.

2.  ugotavlja, da se je kapital EIB leta 2012 povečal za 10 milijard EUR, in poziva države članice, naj ponovno razmislijo o povečanju kapitala te evropske institucije;

3.  obžaluje, da so se v letu 2013 v primerjavi z obdobjem pred krizo skupne naložbe v EU zmanjšale za 13 %, pri čemer so se naložbe v enih državah članicah zmanjšale za 25 %, v drugih pa celo za 60 %, kar je v EU povzročilo nevarno neravnotežje z vidika naložb; meni, da bodo naložbe za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest tudi v naslednjih letih velik izziv za EIB, vključno z učinkovitejšim dodeljevanjem sredstev EU in držav članic; meni, da ima EIB pomembno vlogo pri podpiranju naložb za trajnostno, usklajeno in vključujočo rast v okviru skupnih prizadevanj EU v zvezi s tem;

4.  poziva k večji naložbeni dejavnosti EIB, pri čemer naj se posebna pozornost tehtno in preudarno nameni strateški infrastrukturi, raziskavam, inovacijam, malim in srednjim podjetjem, raziskavam in razvoju ter inovativnim zagonskim podjetjem, da bi izpolnili potrebe realnega gospodarstva in obravnavali precejšnjo naložbeno vrzel, s katero se soočajo evropska gospodarstva; poziva k izboljšanju dejavnosti v skladu s Protokolom (št. 29) o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji; poudarja, kako pomembno je oblikovati nova naložbena orodja, s katerimi bi povečali zmogljivost za prevzemanje tveganj EIB ter spodbujali učinkovite naložbe, po možnosti brez izrinjanja zasebnih naložb; pozdravlja povečanje obsega podpisanih posojil od leta 2009, vendar poudarja, da bi bilo mogoče to število še povečati; ugotavlja, da je nujno potreben dostop do financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja;

5.  poziva EIB, naj v skladu s svojim mandatom ponovno preuči program strateškega načrtovanja; poziva EIB, naj financira naložbene projekte z največjim gospodarskim in družbenim vplivom;

6.  poudarja, da bo lahko EIB podpirala zastavljene gospodarske cilje le, če bo zagotovljeno zaupanje v stabilnost finančnega položaja institucije same in projektov, ki jih podpira; zato poudarja, da morajo biti dejavnosti zagotavljanja bančnih posojil izjemno kakovostne;

7.  poudarja, da razširitev dejavnosti financiranja EIB ni nadomestilo za konsolidirane proračune in strukturne reforme v državah članicah;

8.  poudarja, da morajo biti naložbe, strukturne reforme in preudarne proračunske politike del splošne strategije;

9.  meni, da EIB ne bi smela biti le finančna institucija, ampak tudi banka znanja in dobre prakse;

10.  predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za sektorske analize;

11.  poziva EIB in druge naložbene organe EU, naj okrepijo sodelovanje, da bi preprečili prekrivanje naložb;

12.  spominja, da je Parlament pozdravil ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); poudarja, da mora EFSI delovati učinkovito, pregledno in pravično ter v skladu z merili iz mandata in uredbe; poziva EIB, naj v tesnem sodelovanju s sozakonodajalci izvaja in dodatno razvija EFSI, tudi s pravočasno in obvezno sklenitvijo še odprtega sporazuma med Parlamentom in EIB;

13.  pozdravlja izboljšanje svetovalnih služb EIB, ki bo prispevalo k učinkovitejši uporabi sredstev EU ter boljši pripravi in izvajanju projektov;

14.  poudarja, da bi morala EIB kot ključno merilo za izdajo posojil upoštevati izvedljivost projektov; poziva EIB, naj se osredotoči na naložbe v realno gospodarstvo, da bi spodbudila delovna mesta in rast v EU;

15.  poziva EIB, naj sprejme učinkovito in posodobljeno politiko odgovorne obdavčitve, ki jo mora spremljati davčna enota in ki mora biti natančno opredeljena v letnem davčnem poročilu EIB; poziva EIB, naj v okviru te politike aktivno uporablja klavzulo o premestitvi in sistematično objavlja sedeže skladov, ki so deležni podpore EIB; poziva EIB, naj se vzdrži financiranja upravičencev ali finančnih posrednikov ter sodelovanja s finančnimi partnerji, s katerimi ima dokazano slabe izkušnje, in naj izvaja redne davčne ocene jurisdikcij, ki ne sodelujejo na davčnem področju in jih je Komisija uradno uvrstila na seznam davčnih oaz, ter uveljavlja ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij in davčnih utaj, pa tudi agresivnega izogibanja plačilu davkov; poziva EIB, naj učinkoviteje obravnava tveganje korupcije in vdiranja kriminalnih združb v projekte EIB; poziva EIB, naj izterja posojila, ki niso bila porabljena v skladu s pravili, in zahteva seznam neizvršenih transakcij EIB, predvsem tistih, v katere je vključenih 30 največjih svetovnih davčnih oaz s seznama Komisije;

16.  poziva EIB, naj varčno in učinkovito oceni javno-zasebna partnerstva z vidika njihovega učinka na zadevna gospodarstva, družbe in javne proračune v smislu rasti, delovnih mest in storilnosti, zlasti glede na trenutne napovedi glede nizkih dolgoročnih obrestnih mer; poziva EIB, naj okrepi bazo strokovnega znanja za sodelovanje vlad, regij in občin v strukturah javno-zasebnih partnerstev;

17.  v zvezi s tem poudarja, da bi lahko države članice, v katerih so javno-zasebna partnerstva manj razvita, razmislile o oblikovanju smernic za spodbujanje učinkovitejše uporabe tovrstnih pogodb;

18.  ugotavlja, da so obveznice EIB edini primer izdajanja dolžniških instrumentov Unije;

19.  pozdravlja politiko EIB za povečanje financiranja malih in srednjih podjetij ter vlaganja v mladino, vendar je zaskrbljen, saj so rezultati na področju realnega gospodarstva in zaposlovanja trenutno še vedno omejeni; pozdravlja povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada s 3 milijard EUR na 4,5 milijarde EUR in poziva Evropski investicijski sklad, naj predloži analitično poročilo o svojih dosežkih na podlagi tega precejšnjega povečanja; podobno poziva EIB, naj poroča o rezultatih mandata skupine EIB za izboljšanje upravljanja tveganja v korist inovativnih malih in srednjih podjetij z visokim tveganjem;

20.  pozdravlja, da je bila EIB leta 2014 z izdajo obveznic v višini 4,3 milijarde EUR največja izdajateljica na trgu zelenih obveznic, katerega rast je bila precejšnja, saj je izdaja teh obveznic dosegla 28 milijard EUR, in poziva EIB, naj dodatno okrepi politiko okolju prijazne energije iz obnovljivih virov; je prav tako zadovoljen, da bo EIB opravila oceno vpliva na podnebje in zahtevala njeno objavo, in poziva EIB, naj upošteva priporočila Komisije in okvirne direktive o odpadkih ter nameni prednost naložbam v projekte na vrhu hierarhije ravnanja z odpadki in vse druge oblike pridobivanja energije iz odpadkov;

21.  poudarja, kako pomemben je regionalni razvoj, in poziva EIB, naj okrepi dialog in sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi, bankami in agencijami; meni, da bi bilo treba v tem okviru podpirati tudi čezmejno sodelovanje;

22.  poziva EIB, naj nameni pozornost tretjim državam in regijam zunaj EU, ki trpijo zaradi konfliktov in skrajne revščine, pri čemer mora biti glavni cilj zmanjšati razkorak v razvoju med EU in temi regijami, s posebnim poudarkom na državah južnega Sredozemlja in vzhodnega evropskega sosedstva; poziva k doslednemu spoštovanju zakonodaje držav upravičenk; poziva EIB, naj dodatno poveča učinkovitost okvira za merjenje rezultatov za dejavnosti zunaj EU; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU; pozdravlja, da so subvencije EU vse bolj povezane s posojili EIB, da bi dosegli boljše rezultate projektov v partnerskih državah EU;

23.  poziva EIB, naj dodatno poveča preglednost in izboljša dostop do informacij, tako za Evropski parlament in druge institucije kot za javnost, zlasti kar zadeva sistem oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, rezultate notranjih preiskav ter izbor, spremljanje in ocenjevanje dejavnosti in programov na podlagi jasnih in merljivih kazalnikov, pa tudi metodologijo in rezultate predhodnih ocen vpliva in naknadnega poročanja za financirane projekte, v kolikor niso vključene občutljive poslovne informacije poziva EIB, naj zagotovi neodvisnost in učinkovitost službe za mehanizem pritožb ter sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bi zmanjšala birokracijo, povečala zmogljivost za makroekonomsko analizo in izboljšala zastopanost obeh spolov na vodilnih položajih; obžaluje premajhno raznovrstnost v upravnem odboru, svetu guvernerjev in svetu direktorjev EIB, zlasti kar zadeva enakost med spoloma;

24.  poziva EIB, naj izboljša poročanje Parlamentu in drugim deležnikom o svojih odločitvah, doseženem napredku in vplivu posojilnih dejavnosti v EU in zunaj nje z rednim strukturiranim dialogom, s katerim bi povečali parlamentarni nadzor, vključno z izvajanjem politike glede jurisdikcij, ki ne izpolnjujejo standardov, prav tako pa naj v celoti upošteva uredbo o EFSI, predvsem na področju medinstitucionalnega sodelovanja s Parlamentom; poziva EIB, naj tudi pri rednih dejavnostih upošteva določbe o poročanju in odgovornosti, navedene v uredbi o EFSI; v tem duhu poziva EIB, naj podpiše sporazum s Parlamentom, ki bo omogoča neposredno postavljanje vprašanj predsedniku, kakor je že ustaljena praksa s predsednikom ECB, in naj izboljša izbirni postopek za mesti izvršnega direktorja in njegovega namestnika;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Philippe De Backer, Ildikó Gáll-Pelcz, Marian Harkin, Sophia in ‘t Veld, Barbara Kappel, Verónica Lope Fontagné, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Alessia Maria Mosca, Michel Reimon, Maria João Rodrigues

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnes Jongerius, Anneleen Van Bossuyt, Igor Šoltes

13.11.2015

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014

(2015/2127(INI))

Pripravljavec mnenja: Ivan Jakovčić

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja povečanje skupnih dejavnosti financiranja skupine EIB v letu 2014, vključno z več kot 50 milijard EUR dodatnih posojil in več kot 150 milijard EUR naložb, kar je izjemno pomembno za dopolnjevanje kohezijske politike in Evropskih strukturnih in naložbenih skladov (skladi ESI);

2.  priznava, da je zaradi gospodarske in finančne krize ter njenega vpliva na tradicionalne kreditne sisteme kot tudi zaradi obstoječih finančnih in nefinančnih ovir prišlo do pomanjkanja naložb, kar ovira celotni potencial za rast evropskega gospodarstva in ogroža potencialni razvoj mikro, malih in srednjih podjetij; v zvezi s tem pozdravlja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in njegov potencial za okrepitev zasebnih naložb;

3.  opozarja, da mora EFSI prispevati tudi h koheziji, in poudarja, da je treba zagotoviti skladnost in dodatnost med EFSI in drugimi politikami in instrumenti EU, zlasti skladi ESI, kar lahko vodi k oblikovanju stabilnega in prijaznega naložbenega in poslovnega okolja; priporoča državam članicam, naj imenujejo nacionalne promocijske banke;

4.  meni, da je treba razviti politiko obveščanja o dejavnostih EIB, da bodo vse ravni vlade obveščene o teh programih; je trdno prepričan, da potrebujemo poenostavitev pravil, ki urejajo podporo, ki jo finančnim instrumentom v okviru EIB nudijo skladi ESI; poziva EIB, naj bolje spodbuja svoje dejavnosti posvetovanja pri načrtovanju in pomaga organom, ki upravljajo sklade ESI, da bi na najboljši način porabili razpoložljiva sredstva v korist vseh evropskih državljanov;

5.  pozdravlja začetek uporabe novih orodij in storitev v okviru pobude InnovFin, ki spodbuja raziskave in inovacije;

6.  je seznanjen z operativnim načrtom EIB za obdobje 2015–2017; pozdravlja, da načrt priznava, da države članice okrevajo z različno hitrostjo, in da je ekonomsko in socialno kohezijo opredelil kot medsektorski cilj politike;

7.  je prepričan, da bi se morala lastna pravila in postopki EIB, med drugim za horizontalne in sektorske politike, uporabljati tudi za vse ukrepe, ki se financirajo iz proračuna EU, vključno z EFSI; meni, da bi moral biti izbor operacij financiranja EIB/Evropskega investicijskega sklada (EIF) pregleden, odgovoren in bi moral temeljiti na merilih kakovosti; opozarja na potrebo po redni presoji delovanja tovrstnih instrumentov in tudi učinkovitosti izvajanja primerne skrbnosti;

8.  pozdravlja večjo vlogo, ki jo bo imela skupina EIB pri izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020; meni, da je to korak v pravo smer, ki bo izboljšal sinergije med EIB ter skladi ESI; meni, da je nujno, da se pri uporabi finančnih instrumentov upoštevajo teritorialni vidiki in razlike, ki obstajajo v mestih in na podeželju, tudi zaradi izboljšanja kohezije znotraj regij; poudarja pomen ohranjanja stalnega dialoga z organi, ki upravljajo operativne programe, da se ustvarijo sinergije za doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020, med drugim pri podpori za mikro, mala in srednja podjetja in zagotavljanju njihovega dostopa do finančnih instrumentov; vendar je zaskrbljen zaradi nizke stopnje izplačil iz finančnih instrumentov kohezijske politike končnim upravičencem v programskem obdobju 2007–2013;

9.  poudarja vlogo EIB pri financiranju dejavnosti za zagotavljanje osnovnih potreb prebivalcev tretjih držav;

10.  poziva EIB, naj od svojih finančnih posrednikov zahteva večjo preglednost pri dodeljevanju posojil za prijavljene projekte;

11.  meni, da sta upravno breme in pomanjkanje upravnih zmogljivosti resni oviri za uspešno uresničevanje ciljev kohezijske politike; meni, da je treba pregledati upravne postopke in zmanjšati taka bremena; poudarja pomen svetovalne vloge EIB in priznava prizadevanja v zvezi s tem; pozdravlja partnerstvo med Komisijo in EIB pri vzpostavitvi svetovalne platforme fi-compass; poziva EIB, naj Komisiji in državam članicam predloži predloge glede upravne racionalizacije in gradnje zmogljivosti, glede na to, da je pridobila izkušnje z javnim financiranjem;

12.  prav tako meni, da je treba okrepiti sodelovanje med Komisijo, EIB ter lokalnimi in regionalnimi organi, da se zagotovi uspešna uporaba finančnih instrumentov za spodbuditev ozemeljskega razvoja in kohezijske politike;

13.  poziva EIB, naj okrepi podporo za projekte, zajete v makroregionalnih strategijah EU; poudarja, kako pomembno je še naprej podpirati trajne inovativne in tudi tradicionalne gospodarske sektorje v EU; poudarja, da je treba Evropo medsebojno povezati z intermodalnim prevozom in lokalno usmerjenimi naložbami; prav tako poziva k vzpostavitvi finančnih in naložbenih platform, s katerimi bi omogočili vezavo sredstev iz različnih virov in mobilizacijo naložb, potrebnih za takšne makroregionalne projekte;

14.  poudarja v rezultate usmerjen pristop kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020; poziva EIB, naj v okviru letnega poročanja posreduje več informacij o rezultatih in prispevku svojih dejavnosti k ciljem kohezijske politike; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Uredba (EU) št. 1303/2013, ter po možnosti povečajo uporabo finančnih instrumentov v obdobju do leta 2020, in poziva EIB, naj dodatno promovira svoje instrumente in dobro prakso upravičencev, da bi povečala privlačnost teh instrumentov;

15.  opozarja na pomen večstranskega sodelovanja med EIB in nacionalnimi promocijskimi bankami za krepitev sinergij, delitev tveganj in stroškov ter zagotavljanje primernih posojil projektom EU s pozitivnim učinkom na produktivnost, ustvarjanje delovnih mest, varstvo okolja ter kakovost življenja;

16.  opozarja, da mora Parlament igrati ključno vlogo pri spremljanju učinka teh strategij in projektov na zaposlovanje in gospodarsko rast; poziva k okrepitvi dialoga in stalni izmenjavi informacij med EIB in Parlamentom z rednimi sestanki o dejavnostih EIB, ki vplivajo na ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo v EU; meni, da bi bilo koristno redno obveščanje o stroških upravljanja in provizijah, ki jih nosi EIB, in o učinku financiranih projektov na zaposlovanje in dodano gospodarsko vrednost.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andor Deli, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Jan Olbrycht, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Claudia Schmidt, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Dan Nica, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Michael Theurer, Marco Valli, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cătălin Sorin Ivan, Benedek Jávor, Markus Pieper, Julia Pitera, Marco Zanni

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0183.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.

(4)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov