POROČILO     
PDF 683kWORD 167k
17.3.2016
PE 577.063v02-00 A8-0058/2016

o imenovanju Anthonyja Abele za člana Računskega sodišča

(C8-0024/2016 – 2016/0803(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Igor Šoltes

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Anthonyja Abele za člana Računskega sodišča

(C8-0024/2016 – 2016/0803(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0024/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0058/2016),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 15. marca 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Anthonyja Abelo imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizijskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS ANTHONYJA ABELE

Politična kariera

2008-2016:

 

Namestnik vodje laburistične stranke (za strankarske zadeve)

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

Namestnik vodje laburistične stranke (za strankarske zadeve). Poleg opravljanja splošnih pristojnosti vodenja in upravljanja notranjih strankarskih zadev je spremljal tudi 65 podružnic laburistične stranke. Določil je standarde dobrega upravljanja za 39 laburističnih občinskih svetov in skrbel za njihovo uveljavljanje. Laburistična stranka se je med njegovim mandatom korenito spremenila na vseh organizacijskih ravneh.

 

Po letu 2013 je bil svetovalec predsednika vlade za politične, socialne in pravne zadeve. Pravno pomoč je nudil tudi ministrstvu za družino in socialne zadeve. Odigral je ključno vlogo pri sprejetju zakona o zaščiti ranljivih oseb pred zlorabami. Sodeloval je pri pripravi zakona o prijaviteljih nepravilnosti, odpravi zastaranja v primerih zlorabe oblasti in korupcije javnih uslužbencev ter pripravi zakona o financiranju političnih strank.

1996-1998

 

Član odbora o odnosih na področju zaposlovanja

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

Odbor o odnosih na področju zaposlovanja je neodvisen sodni organ, ustanovljen na podlagi ustave, ki odloča o zadevah, povezanih s politično diskriminacijo na področju odnosov med delodajalci in delojemalci.

1993-1997

 

Podžupan mesta Hamrun

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

Kot izvoljeni podžupan Hamruna, ki je večje mesto na Malti, pristojen za kazenski pregon in za upravljanje urada za pritožbe meščanov. Uvedel prve lokalne akte in ustanovil prvo lokalno sodišče.

1989

 

Soustanovitelj stranke Alternattiva Demokratika – Green Party

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

Soustanovitelj stranke Alternattiva Demokratika – Green Party, ki se zavzema za okoljska vprašanja, enakost med spoloma, politično transparentnost in pravičnejši volilni sistem z uvedbo nacionalnih kvot, ki bi manjšim političnim strankam omogočale zastopanost v parlamentu, podobno kot v Nemčiji. Zavzemal se je za sprejetje zakona o prijaviteljih nepravilnosti, zakona o svobodi informiranja, odpravi zastaranja v primerih zlorabe oblasti in korupcije javnih uslužbencev ter zagovarjal potrebo po zakonu o financiranju političnih strank.

1988-1989

 

Izvoljen za predsednika laburistične stranke.

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

Dr. Abela je bil predsednik laburistične stranke v letih 1988–1989.

1987

 

Kot kandidat laburistične stranke nastopil na državnih volitvah.

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

Anthony Abela je na splošnih volitvah na Malti prvič kandidiral leta 1987.

1981-1989

 

Član državnega izvršnega organa laburistične stranke

Glavne dejavnosti in pristojnosti

 

V tem obdobju se je zavzemal za več državljanskih pravic, tudi za pravico do razveze, politično samokritiko in politično transparentnost.

Druge delovne izkušnje

Po letu 1984

 

Odvetnik

Naziv in naslov delodajalca

 

Samozaposlen

Glavne naloge

 

Od leta 1984 je neprekinjeno delal kot odvetnik in bil član odvetniške zbornice. Dejaven je bil na več pravnih področjih, zlasti na področju družinskega prava, ustavnih vprašanj, upravnega prava, predpisov o javnih naročilih ter v civilnih in trgovinskih tožbah. Sodeloval je pri prelomnih odločitvah o varstvu manjšinskih delničarjev v tožbah o prevzemih, ustavnih zadevah, povezanih s spremembami zakonov o najemninah, zakonski zvezi (razmerjih med zakoncema), državljanskih pravicah in volilnih zakonov.

Po letu 1983

 

Kolumnist

Naziv in naslov delodajalca

 

L-Orizzont in tednik il- Kullhadd

Glavne naloge

 

Od leta 1983 je redni kolumnist v dnevniku in tedniku, ki izhajata v malteščini. Piše predvsem o socialnih in političnih vprašanjih. Trenutno je tudi urednik tednika.

Izobraževanje in usposabljanje

Datumi (od -– do)

 

1979-1984

Ustanova

 

Univerza na Malti

Pridobljen naziv

 

Doktor pravnih znanosti

Doktorska disertacija

 

Filozofija prava

Datumi (od – do)

 

1979 – 1983

Ustanova

 

Univerza na Malti

Pridobljeni naziv

 

Notar

Jeziki

Materni jezik

 

malteščina

Drugi jeziki

 

angleščina

italijanščina

francoščina

Branje

 

odlično

odlično

dobro

Pisanje

 

odlično

odlično

dobro

Govor

 

odlično

odlično

dobro

PRILOGA 2: ODGOVORI ANTHONYJA ABELE NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna ali proračunskega nadzora ali revizije.

Kot odvetnik sem se osredotočal na zagovarjanje pravic državljanov Malte v vseh zakonskih vidikih in na vseh ravneh državljanskih pravic. Tako se na svoji poklicni poti nisem mogel izogniti številnim priložnostim, ko sem se moral pogosto srečati in ukvarjati z različnimi vidiki javnih financ v povezavi z dobrim poslovodenjem, zlasti s stališča varovanja interesov državljanov. Pri tem je šlo, denimo, za napačno odmerjene davke ali vračila presežkov plačanih davkov ali pa za kršenje predpisov o javnih naročilih, pomanjkljivo zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri sklepanju javnih pogodb, terjanje odgovornosti javnih organov zaradi kršenja finančnih predpisov ali delovno etiko in dobra načela poslovodenja v zakonih o gospodarskih družbah pri poslovanju, prisilnih poravnavah ali stečajih podjetij.

Med letoma 1993 in 1997 sem bil tudi podžupan v mestni upravi Hamruna, ki je večje mesto na Malti; med drugim sem bil odgovoren za spremljanje spoštovanja in izpolnjevanja predpisov o javnih naročilih. Pripravil sem osnutke prvih lokalnih predpisov ter upravljal in organiziral prve postopke lokalnega sodišča. Od leta 2008 sem namestnik vodje laburistične stranke, ki je trenutno v vladi, moja naloga pa je spremljati prihodke in odhodke strankine centrale in več kot 60 njenih lokalnih političnih odborov. Laburistična stranka je edina večja stranka, ki objavlja svoje računovodske izkaze, enkrat letno pa lahko njeni člani preverijo izkaze in poizvedujejo o finančnem položaju stranke. Odgovoren sem tudi za dobro upravljanje 39 laburističnih občinskih svetov, spremljam pa tudi spoštovanje in izvajanje načela dobrega poslovodenja ter finančnih predpisov in pravil o javnih naročilih.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

V 33 letih odvetniške poklicne poti sem bil neprekinjeno član odvetniške zbornice malteških sodišč. Specializiral sem se v sodnih sporih na vseh področjih prava. V številnih primerih sem nudil pravno svetovanje pri prelomnih odločitvah.

Zastopal sem več manjšinskih delničarjev banke Mid-Med Bank Plc in dosegel sodno prepoved zoper vlado in banko HSBC Plc, ki je slednji prepovedovala prevzem banke, zaradi katerega bi se občutno zmanjšala vrednost lastniških deležev manjšinskih delničarjev. Dosegel sem, da je vlada morala imenovati člane borznega razsodišča in pridobiti izjavo o tem, da je prekinitev trgovanja z delnicami na borzi nerazumna in omejevalna ter krši preglednost lastniških pravic manjšinskih delničarjev. Člani razsodišča so bili imenovani in pridobljena je bila izjava v korist malih delničarjev.

Druga tožba je zadevala uveljavljanje ustavnega ukrepa „actio popolaris“, kar je bilo sploh prvič na sodiščih na Malti. Ob tej priložnosti sem sprožil postopek za razveljavitev zakona, ki zunajparlamentarnim političnim strankam ni zagotavljal terminov na državni televiziji. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon v nasprotju z ustavo in diskriminatoren ter je državni televiziji naložilo, da mora vsem političnim strankam priznavati pravico dostopa do ustreznih programskih terminov, zlasti v času volilnih kampanj.

Spet v tretji zadevi je sodišče razsodilo, da je načelnik policije presegel svoja pooblastila in kršil finančne predpise, ko je za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev prevozov z osebnimi avtomobili zahteval bančno garancijo. Od te sodbe so imeli koristi številni in spremenjena je bila zakonodaja, s čimer je bil celoten postopek poenostavljen in je zagotovil večjo enakopravnost.

Poleg teh treh zadev sem kot odvetnik sodeloval pri sodbah, zaradi katerih je bilo več zakonov spremenjenih z vidika pravic državljanov – od zakonov o najemnini do družinskih pravic in dolžnega pravnega postopanja na kazenskopravnem področju.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Med opravljanjem odvetniškega poklica sem bil pravni svetovalec pri več zadevah, ki so vključevale državljane tretjih držav. Številne med njimi so zadevale imigrante, ki so prosili za azil ali za vizum za prebivanje tako pred rednimi sodišči kot pred odborom za pregled pogojev za državljanstvo. Druge so zadevale podjetja, ki so bila v skupni lasti in/ali upravljanju državljanov Malte in državljanov tretjih držav.

Leta 1982 sem preživel več mesecev v Kalkuti v Indiji, kjer sem skrbel za revne in obubožane. V tem času sem tudi delal v bolnišnici, ki je zagotavljala nego za obolele za gobavostjo. Leta 1983 sem več mesecev skrbel za pravno pomoč na misiji Malte v New Yorku, in sicer med 38. zasedanjem Generalne skupščine OZN. Med prebivanjem v New Yorku sem obiskal več forumov in zasedanj, povezanih z bojem proti rasnemu sovraštvu ter integracijo v večkulturno družbo in preseljevanjem ljudi. Obiskoval sem tudi seminarje v tujini, med drugim o razhajanjih v konceptih prava na univerzi Magill v Kanadi. Ob tej priložnosti sem lahko posredoval med študenti običajnega prava in študenti civilnega prava, saj je malteški pravni sistem mešanica obeh. Lani sem se skupaj s pravnimi izvedenci z vsega sveta udeležil niza delavnic, ki jih je organizirala odvetniška pisarna Eversheds, na njih pa smo obravnavali problematiko meja. V zadnjih treh letih sem bil tudi član delegacije za spodbujanje dialoga med Italijo in Malto o zadevah v skupnem interesu na področju naravnih virov v vodah obeh držav.

Kot soustanovitelj stranke Alternattiva Demokratika (Green Party) in kot namestnik vodje laburistične stranke sem sodeloval ne več evropskih konferencah in seminarjih. Kot namestnik vodje laburistične stranke sem bil redno pristojen za sprejemanje predstavnikov in delegacij drugih evropskih strank in za sodelovanje z njimi. Vodil sem tudi strankarske delegacije v države, ki niso članice EU. V tem času sem bil navzoč tudi na generalnih skupščinah laburističnih in socialističnih strank v tujini.

Zdi se mi skoraj odveč navajati, da govorim svoj materni jezik – malteško, ki je semitski jezik in kot tak zelo blizu arabščini. Poleg tega tekoče govorim in se brez težav pisno izražam v angleščini in italijanščini, govorim pa tudi francosko.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Kot samozaposleni odvetnik nisem bil nikoli vključen v postopek podelitve razrešnice. Za vse javne dejavnosti sem vedno dobil razrešnico brez kakršnih koli pripomb ali pridržkov.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Od leta 1996 do leta 1999 sem bil član malteškega odbora o odnosih na področju zaposlovanja, ki je neodvisno ustavno sodno telo. Sestavlja ga pet članov. Tri imenuje predsednik republike na predlog predsednika vlade. Sam sem bil imenovan kot eden od teh treh članov. Trenutno sem tudi svetovalec predsednika vlade za socialne zadeve.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Prva pomembna odločitev je nastopila, ko sem leta 1984 začel delati kot odvetnik. Dobil sem ponudbo za zaposlitev v zasebnem sektorju, kar je bilo za mladega pravnika, ki je ravno začel s poklicno potjo, zelo privlačno. Takrat sem se odločil, da grem svojo pot. Tako sem se odločil zaradi strahu, da ne bi izgubil svoje poklicne in osebne neodvisnosti. Odprl sem torej svojo odvetniško pisarno, ki ni velika, a je uspešna na področju sodnih sporov.

Druga je bila odločitev leta 1989, da zapustim laburistično stranko. Zaradi neželenega razvoja dogodkov v stranki sem bil mnenja, da bi – če bi bil ostal – utegnila biti ogrožena moja integriteta in politična načela. Po tem, ko je moj poziv k reformi stranke naletel na gluha ušesa, sem odstopil z mesta predsednika stranke in prenehal biti vodja poslanske skupine. S to odločitvijo sem na kocko postavil svojo poklicno pot.

Tretja pomembna odločitev je bila kandidatura in izvolitev za namestnika vodje laburistične stranke leta 2008. Ta položaj zahteva veliko dela in povzroča veliko stresa, zlasti ko se bližajo volitve. Volitve na Malti so oster boj med strankami. Naloge, ki jih zahteva ta položaj, mi je uspelo opraviti v celoti, obenem pa sem nadaljeval svojo poklicno pot. Vedno sem se lahko preživljal z opravljanjem odvetniškega poklica, za delo na položaju namestnika vodje stranke pa nisem nikoli prejemal plačila.

Neodvisnost

7.  V skladu s Pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Deloval bom z največjo nepristranskostjo, objektivnostjo in integriteto. Usposabljal sem se v duhu celovitega spoštovanja in upoštevanja pravne države. Naučil pa sem se tudi slediti načelu kolegialnosti pri odločanju in se izogibati morebitnim navzkrižjem interesov oziroma te razkriti.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne, nobenih.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da, brez kakršnih koli zadržkov.

10.  Ali ste udeleženi v katerem koli sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Da. V vlogi urednika sem vključen v več civilnopravnih postopkov. Pojasniti velja, da ti postopki niso naperjeni zoper mene kot fizično osebo, temveč kot urednika in pravnega zastopnika tedenskega časopisa, ki je v lasti laburistične stranke. Zaradi pravne ureditve se na Malti, podobno kot v številnih drugih državah, tožbe zaradi obrekovanja sprožijo proti uredniku. Glede na to, da sem v registru medijev zabeležen kot urednik časopisa, se v teh postopkih neizbežno pojavljam kot toženi. Gre izključno za civilne tožbe civilnopravnega značaja. Bil sem torej tožena stranka zgolj v svoji vlogi pravno registriranega urednika tednika Kulhadd, ki je uradno glasilo laburistične stranke.

11.  Ali imate katero koli dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Da. Doslej sem bil namestnik vodje laburistične stranke (za strankarske zadeve). Za to funkcijo nisem prejemal plačila. V času mojega mandata sem prvič v zgodovini laburistične stranke uvedel statutarno prepoved za osebo, ki zaseda to funkcijo, da bi sodelovala na lokalnih ali evropskih volitvah. V večini pomembnih vlog in funkcij sem bil odgovoren za delovanje stranke, denimo za izbiranje kandidatov na volitvah, zagotavljanje dobrega upravljanja lokalnih svetov, političnih sekcij na ravni državne strukture stranke, nacionalne prireditve in za nadzor splošnega delovanja stranke.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Da. O tej odločitvi sem stranko že obvestil in ta je že začela s postopkom izvolitve mojega naslednika.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Goljufije, korupcija in večje nepravilnosti se ne ozirajo niti na meje niti na državljanstvo. Če bodo v tovrstna dejanja vpletene osebe iz države članice mojega porekla, jih bom obravnaval povsem brezkompromisno in o zadevi obvestil pristojne organe v skladu z mojimi obveznostmi člana Računskega sodišča.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Temelj je preprosto kultura dobrega poslovodenja, ki pa je v resničnem svetu ni tako enostavno uresničiti. Tri temeljna načela te kulture so preglednost, odgovornost in globok občutek odgovornost v odnosu do javnosti. Da bi to dosegli, je treba vzpostaviti pravilno in dobro javno–finančno poslovodenje, ki ga javnost lahko nadzira. Poleg tega mora temeljiti na stalnih in občutnih izboljšavah kakovosti izdelkov in storitev, ki jih državljani upravičeno pričakujejo od javnih služb, saj zanje plačujejo kot davkoplačevalci.

Jasen regulativni režim finančnih predpisov je ravno tako bistven za zagotavljanje, da javne službe delujejo v skladu z načeli dobrega poslovodenja, da upravičenci ustrezno uporabljajo njihove izdelke in storitve in da se uresničujejo dogovorjeni politični cilji. Odgovornosti in preglednosti ni moč uporabljati izmenično, saj brez preglednosti ni odgovornosti. Ko se od oblasti terja odgovornost, je treba na vseh ravneh in v vseh fazah postopkov ohranjati odprtost in preglednost. Motiti se je človeško. Seznanjati druge z našimi napakami pa vliva zaupanje. Gre za dosti boljše ravnanje, kot če bi javnost izvedela – denimo prek medijev – da smo naše napake poskušali prikriti. 

Nadalje je treba financiranje usmerjati v doseganje resničnih prednostnih nalog v vnaprej določenih finančnih okvirih. Kratkovidne odločitve za pridobivanje kratkoročnih političnih koristi so se izkazale za glavni razlog izpodbojnosti javne porabe ter so na dolgi rok škodile tistim, ki so jih sprejemali. Zato je močen zunanji akter, ki pravočasno razkriva tovrstne odločitve, bistvenega pomena za kulturo dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah. Vzporedno s tem sta gospodarnost in učinkovita uporaba najboljših človeških virov bistveni za dobro finančno poslovodenje vsakega sistema odhodkov. V svetu, v katerem se je povečalo nezaupanje javnosti v finančne ustanove zaradi vrste globalnih finančnih kriz, je postala ponovna vzpostavitev zaupanja v javni sektor nujni pogoj za dobro delovanje institucij, ki vladajo ljudem. Evropsko računsko sodišče je prava institucija za uresničitev te naloge v okviru večnivojske strukture EU in njenih odnosov z državami članicami.

Zadeva pa ima tudi politično razsežnost, ki je bistvena za celotno ekonomsko stabilnost, in sicer gre za demokratično legitimnost. Odsotnost dobrega finančnega poslovodenja je lahko podlaga za vtis, da demokratične institucije ne delujejo, bodisi da gre za neposredno izvoljene, kot je Evropski parlament, (bodisi da gre) ali pa za posredno zastopane, kot v primerih Komisije ali Sveta. Splošni občutek nezadovoljstva s položajem gospodarstva spodbuja nastanek nedemokratičnih političnih skupin in gibanj. Slabo upravljanje z denarjem davkoplačevalcev zaseje dvome o celotnem demokratičnem sistemu. Če se s financami ne upravlja ustrezno, nastopi nekritično vsesplošno negativno dojemanje vseh institucij. Ljudje ne ločujejo med institucijami, ki ne delujejo dobro, in ostalimi. Državljani vse pospravijo v isti predal, najsi gre za države članice ali za Evropsko unijo, četudi ostale institucije nemara delujejo dobro.

V tem kontekstu je vloga Evropskega računskega sodišča enkratna. Kot zunanji revizijski organ krepi zaupanje v demokratične institucije Evropske unije. Temu primerno se ga opisuje kot „vest, ki skrbi za integriteto“ Evropske unije. Evropsko računsko sodišče že ustrezno odgovarja na vprašanje „Qui custodiet ipsos custodet?“(Kdo pazi na paznike?), in sicer z neprecenljivim delom, ki ga opravlja od svoje ustanovitve leta 1977. S svojimi letnimi poročili, specifičnimi poročili, posebnimi poročili, mnenji in izkušnjami, ki jih je nabralo v štiridesetih letih obstoja, lahko svetuje, usmerja in s kritičnim pogledom usmerja vse, ki so odgovorni za izvrševanje proračuna EU. Če bi Evropsko računsko sodišče upoštevali vsi akterji in deležniki, bi se nedvomno izboljšala kompleksna sled proračunskih odhodkov od začetka do konca.

15.  V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Računsko sodišče predstavi Parlamentu letno revizijsko poročilo o izvrševanju proračuna in težko pričakovano izjavo o zanesljivost, ki ostajata temelj, na katerega se Parlament opira pri nadzorovanju uspešnosti Komisije z vidika proračunskih odhodkov, preden tej podeli razrešnico. Parlament ima tako ustrezna orodja za preverjanje zanesljivosti računovodskih izkazov in stopnje spoštovanja regulativne ureditve, zlasti finančne uredbe.

Osnovni namen izjave Računskega sodišča o zanesljivosti (DAS) je ponuditi deležnikom, zlasti Evropskemu parlamentu in Svetu ministrov, a tudi državljanom na splošno, oceno in mnenje o načinu porabe denarja EU. Ugotovitve Računskega sodišča o zakonitosti transakcij v danem proračunskem letu služijo kot ustrezno sredstvo za preprečevanje napak v prihodnosti. S tega vidika ima Parlament v ugotovitvah Računskega sodišča primerno orodje za izvajanje pritiska na Komisijo, da bi bila ta bolj previdna in bi se v prihodnosti izogibala napakam.

Nobena druga institucija ni bolje opremljena za to, da Parlamentu in zlasti njegovemu Odboru za proračunski nadzor zagotavlja neprecenljive informacije in mnenja o rezultatih, ki so jih dosegle politike Unije. Na ta način bo Parlament v boljšem položaju, ko si bo prizadeval za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti dejavnosti, ki jih financira Unija, za krepitev procesa določanja meril in za ocenjevanje učinka politik Unije na države članice. Sedaj, ko je član Računskega sodišča, Ville Itala, pristojen za institucije, bo v večji meri omogočeno tesnejše sodelovanje med Računskim sodiščem ter Parlamentom in njegovim Odborom za proračunski nadzor. Stalni stiki med tema institucijama bi koristili in okrepili obe.

Omenil bi Poročilo o mednarodnem medsebojnem pregledu Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v katerem je bilo podanih več razumnih predlogov za krepitev sodelovanja med Računskim sodiščem in Parlamentom (Odborom za proračunski nadzor). Podan je predlog, da bi poročevalci Računskega sodišča, pristojni za pripravo posamičnih posebnih poročil, sledili razpravam o posebnih poročilih v odboru CONT. Med ostalimi je tudi predlog, da bi moralo Računsko sodišče razmisliti o tem, da bi izvajanje svojih poročil vključilo v parlamentarne razprave tudi onkraj postopka podelitve razrešnic.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju? Številni državljani EU imajo vtis, da ne dobijo dovolj za denar, ki ga z davki plačujejo EU.

Ocenjuje se, da vsak državljan EU letno v proračun EU prispeva med 280 in 300 EUR. Neki avtor je to opisal z besedami, da je splošen vtis na eni strani ta, da evropska sredstva rastejo na drevesih in torej predstavljajo nekakšno „mano“, ki jo je treba izkoristiti. Na drugi strani pa prevladuje mnenje, da je bruseljski birokratski aparat brezno brez dna, v katerem se nenadzorovano izgublja denar. Četudi vse tri faze dobre revizije – finance, skladnost in uspešnost – lahko prispevajo k boljšemu splošnemu razumevanju delovanja Evropske unije pri proračunski porabi, je revizija uspešnosti veliko pridobila na pomenu, ko gre za izpodbijanje negativnih vtisov o EU.

Revizija uspešnosti dejavno prispeva k ugotavljanju, če se izvajajo prave politike za doseganje pravih ciljev. V tem kontekstu se velja osredotočiti na gospodarnost, uspešnost in učinkovitost subjektov, ki delujejo znotraj struktur EU. Revizije uspešnosti nudijo pravi mehanizem za izpraševanje obstoječih praks in odkrivanje njihovih pomanjkljivosti ter tako predstavljajo podlago za izboljšave, ki bodo bolj racionalne in organske. To bo služilo kot sredstvo za potrebna posredovanja, vendar ne v smislu kriznega upravljanja, temveč občutno bolj urejeno in sistematično.

A ne gre zgolj za to. Uspeh spremembe ni v predlogu, ki do nje privede, temveč v sledenju njenim učinkom. Zato je oblikovanje mehanizma nadaljnjega spremljanja nujni pogoj za uspešnost kakršne koli spremembe. Seznanjenost s tem, kako so spremembe vplivale na deležnike, bo dodatno izboljšala upravljanje javnih izdatkov. Revizije uspešnosti vsebujejo dovolj informacij, da bi bile lahko izhodišče za takšen mehanizem.

Didaktična vrednost revizije uspešnosti je vidik, ki je zaenkrat nekoliko podcenjen. Vsem deležnikom nudi empirične ugotovitve in gradiva, ki jih Računsko sodišče zbere v različnih fazah revizije uspešnosti. Povedano drugače, vsi deležniki se lahko kaj naučijo iz končnega rezultata revizije uspešnosti. Ali to priložnost vsaj nekateri med njimi tudi izkoristijo, pa je drugo vprašanje.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Splošna načela za uresničitev tega cilja so že določena v členu 287(3) Pogodbe. Člen je enostaven in zahteva, da (1) se v državah članicah revizija izvaja v povezavi z nacionalnimi revizorskimi organi in (2) da ti organi sodelujejo z Računskim sodiščem, pa tudi obratno, v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Za ta namen lahko Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI) in njen kontaktni odbor služita kot odličen forum in resnična priložnost za spodbujanje učinkovite sinergije med dvema revizijskima institucijama, da se okrepijo metode za boljše spremljanje akterjev, ki izvršujejo proračun. Tako bodo redne informacije, ki jih prek teh srečanj od Računskega sodišča pridobi Odbor za proračunski nadzor, zagotavljale obveščenost slednjega glede odnosov med Evropskim računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi organi, Parlamentu pa po potrebi omogočale odzivanje in konstruktivne povratne informacije. Tako bi bilo mogoče spodbuditi analize izvrševanja proračuna EU.

Za tristransko razmerje med Evropskim računskim sodiščem, Parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) in nacionalnimi revizijskimi organi je potrebno dodatno razumevanje delovanja tega kompleksnega razmerja in še posebej vloge nadzora in ravnotežja, sploh če upoštevamo, da skoraj 80 % proračuna EU sodi v področje deljenega upravljanja. Zato bodo ad hoc pobude, kot so konference in forumi, na katerih bosta prisotna Evropsko računsko sodišče in Odbor za proračunski nadzor Parlamenta, kjer bodo imeli vsi deležniki priložnost srečevanj in izmenjave idej, gojile bolj zdrave odnose v okolju sodelovanja med Računskim sodiščem, Odborom in državami članicami. Takšne pobude bodo nudile tudi priložnost za razpravo o metodah za nadaljnje ukrepe za izvajanje predlogov in priporočil Računskega sodišča.

Evropsko računsko sodišče glede na svoj posvetovalni značaj neizbežno potrebuje pomoč drugih institucij, če hoče biti učinkovito. S tega vidika velja na Računsko sodišče gledati kot na naravnega zaveznika Odbora za proračunski nadzor, saj oba delujeta na istem področju: iščeta metode nadzora za spremljanje proračunskih odhodkov in za ugotavljanje, če je v veljavi dober sistem finančnega poslovodenja na vseh ravneh in v vseh fazah trošenja proračunskih sredstev.

Pri krepitvi vzajemnega spoštovanja in sodelovanja med Računskim sodiščem in Parlamentom pa je bistveno, da ostane zagotovljena neodvisnost Računskega sodišča. Obe instituciji potrebujeta druga drugo, a ena od druge nista odvisni.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Poleg številnih specializiranih poročil, ki se predstavijo med letom, nedvomno letno poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna EU sodi med najpomembnejše dokumente, ki Evropskemu parlamentu zagotavljajo ključne informacije za analizo in oceno odgovornosti Komisije pri izvrševanju proračuna EU. Letna poročila vsebujejo neprecenljive informacije o tem, kako delujejo države članice pri izvrševanju svojega deleža proračuna, med drugim v okviru sistema deljenega upravljanja s Komisijo.

Pri pripravi letnih poročil o dejavnostih se generalni direktorati Komisije opirajo pretežno na vire informacij, ki jih zagotovijo države članice. Ko Računsko sodišče analizira natančnost pridobljenih podatkov, se v poročilu vedno pokažejo določene netočnosti. Srž problema je v največji meri na strani držav članic, ki Komisiji predložijo pomanjkljive informacije.

Poročila Računskega sodišča razkrivajo notranje revizijske sisteme držav članic, delovanje njihovih nacionalnih zunanjih revizijskih institucij, način nadzorovanja dejavnosti, ki jih financira EU, z njimi pa upravljajo nacionalni akterji, njihove mehanizme zbiranja podatkov in celoten splošni sistem dobrega poslovodenja. Informacije, ki jih pri pripravi svojega letnega poročila in drugih poročil pridobi Evropsko računsko sodišče, niso zgolj dragoceno gradivo, ki pomaga pri iskanju pomanjkljivosti vsakega sistema finančnega poslovodenja v državah članicah, temveč tudi pomagajo Parlamentu pri poglabljanju njegovega razumevanja delovanja Komisije v okvirih deljenega upravljanja. S tem namenom bi bilo treba spodbujati pogosta srečanja, formalna in neformalna, med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor Parlamenta. Zaenkrat se srečujeta le enkrat letno.

Pogosti stiki med tema institucijama bi ponudili odgovore na vprašanja, kot je denimo, zakaj se je Računskemu sodišču v letnemu revizijskemu poročilu za leto 2014 zdelo potrebno izreči opomin državam članicam, ker niso uporabile vseh informacij, s katerimi so razpolagale. Če bi jih bile uporabile, bi lahko preprečile ali odkrile in odpravile napake, preden je do njih prišlo. Četudi so imele države članice na voljo ustrezna institucionalna orodja za preprečevanje napak pri upravljanju sredstev, teh niso uporabile pri izplačilih oziroma vračilih sredstev upravičencem. Za Parlament je pomembno vedeti, zakaj se takšne pomanjkljivosti vedno znova pojavljajo v vsakem letnem poročilu.

Računsko sodišče pa svojo nalogo dobro opravlja s tem, ko nenehno razkriva pomanjkljivosti tako na strani Komisije kot držav članic. Računsko sodišče bi moralo Parlamentu stalno in podrobno pojasnjevati, za kaj gre pri teh pomanjkljivostih. Ponuditi bi moralo tudi načine za njihovo odpravljanje, da se v prihodnosti ne bi več ponavljale. Pri tem vloga Parlamenta ni pomembna zgolj v povezavi s podelitvijo razrešnice Komisiji, temveč tudi tako, da vsakemu poslancu omogoči, da pri svoji vladi vztraja glede doslednega izpolnjevanja priporočil Evropskega računskega sodišča za preprečevanje napak v prihodnosti. Spoprijemanje z virom težav je najboljši način za preprečevanje napetosti v večnivojskemu institucionalnemu okviru EU, zmanjševanje napak in zagotavljanje, da sredstva dosežejo pravega naslovnika in se torej gospodarno porabijo v imenu državljanov EU, tako v državah članicah, ki so neto prejemnice, kot v tistih, ki so neto plačnice.

Zato je dobrodošlo vsakoletno srečanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor. Gre za primeren forum, na katerem lahko Računsko sodišče neposredno obvesti Odbor o pomanjkljivostih in slabostih sistema, ki vedno znova prispeva k stopnji napake, ki presega prag pomembnosti. Na tej točki lahko Računsko sodišče dodatno pojasni, če so bili cilji financiranja doseženi, oziroma, če niso bili doseženi, zakaj. Ta srečanja je mogoče spremeniti v kakovostno izmenjavo informacij.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Predsednik vlade Malte je s tem, ko me je imenoval za člana Računskega sodišča, izrazil veliko zaupanje vame, da bom spoštoval in ščitil načela neodvisnosti, integritete in časti, ki vodijo delo Evropskega računskega sodišča.

Menim, da je moja dolžnost pridobiti enako zaupanje tudi od Evropskega parlamenta in njegovega Odbora za proračunski nadzor, da bom lahko spoštoval in varoval ta načela, ki so bistvena za verodostojnost in dobro ime Računskega sodišča in predstavljajo podlago za učinkovito in lojalno sodelovanje z Evropskim parlamentom.

Če bo Parlament na podlagi teh odgovorov izrazil pomembnejše pomisleke glede mojega imenovanja za člana Računskega sodišča, se bom štel za zavezanega, da svojo kandidaturo umaknem.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.3.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

9

17

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov