POROČILO o imenovanju Mihailsa Kozlovsa za člana Računskega sodišča

17.3.2016 - (C8-0411/2015 – 2015/0814(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Igor Šoltes

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Mihailsa Kozlovsa za člana Računskega sodišča

(C8-0411/2015 – 2015/0814(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0411/2015),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0059/2016),

A.  ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 15. marca 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču;

1.  odobri predlog Sveta, da se Mihails Kozlovs imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS MIHAILSA KOZLOVSA

Neodvisen, usposobljen in motiviran strokovnjak z več kot 15-letnimi poglobljenimi izkušnjami z oblikovanjem gospodarskih politik na nacionalni ravni in ravni EU ter na področjih proračuna EU, javnih financ, javnega upravljanja, institucionalnih odnosov, razvojnega bančništva, diplomacije, zastopanja, komunikacije, pa tudi vodenja ljudi, upravljanja sprememb in vodenja projektov, s številnimi stiki v institucijah EU na vseh ravneh. Je tudi magister poslovnih znanosti (Executive MBA) vrhunske univerze.

DELOVNE IZKUŠNJE

Namestnik direktorja (gospodarstvo, finance, proračun EU – ECOFIN), svetovalec Ministrstvo Latvije za finance in stalno predstavništvo Latvije pri EU	Od aprila 2012 Bruselj

•  Svetovanje predsedniku vlade, ministru za finance, stalnemu predstavniku.

•  Vodenje kompleksnih večstranskih pogajanj na najvišji ravni o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) in o finančni pomoči Ukrajini.

•  Oblikovanje strateškega programa in poglobljene priprave na mesečne sestanke ministrov iz EU za finance (Svet ECOFIN).

•  Prispevek k oblikovanju in izvajanju strategije za prevzem evra v Latviji.

Svetovalec direktorja izvršnega odbora (predstavnik za Finsko, Norveško in Latvijo) Evropska banka za obnovo in razvoj	Oktober 2010 – april 2012 London

•  Ocena strateških in operativnih predlogov ukrepov glede na cilje uprave. Delo v odborih za proračunske in upravne zadeve ter finančno in poslovno politiko.

•  Ocena uspešnosti in dodane vrednosti projektov banke glede na njen mandat. Delo v revizijskem odboru.

•  Celovita analiza naložbenih projektov.

Svetovalec (gospodarstvo, finance, proračun EU, obdavčevanje) Stalno predstavništvo Latvije pri EU	Maj 2003 – oktober 2010 Bruselj

•  Predhodno svetovanje ter neposredno svetovanje na kraju samem nacionalni delegaciji v Evropskem svetu, Svetu ECOFIN, Ekonomsko-finančnem odboru in Odboru stalnih predstavnikov glede politik in postopkov v okviru dosjejev ECOFIN.

Direktor, oddelek za integracijo v EU, ministrstvo za finance, Riga Vodja oddelka, oddelek za integracijo v EU, ministrstvo za finance, Riga	Januar 2002 – maj 2003 Februar 2001 – januar 2002

Pripravnik Evropska komisija, direktorat za gospodarske in finančne zadeve	Januar 2000 – april 2000 Bruselj

Različna delovna mesta na začetni ravni v zasebnem in javnem sektorju ter v akademskem svetu	Junij 1996 – december 1999

IZOBRAZBA

Magisterij iz poslovnih znanosti (Executive MBA), City University London, Cass Business School, London. Diploma z odliko		2011–2014
Magisterij iz družbenih ved na Univerzi v Latviji. Ekonomija, mednarodna ekonomija, poslovno upravljanje, računovodstvo	1997–1999
Magisterij iz družbenih ved na Tehnični univerzi v Rigi. Ekonomija, mednarodna ekonomija, poslovno upravljanje, računovodstvo	1994–1997
Študij na Evropski fakulteti Univerze v Latviji Prilagojeni tečaji iz ekonomije, financ in prava	1996–1997

ZNANJE JEZIKOV

Angleščina – tekoče

Francoščina – solidna delovna raven

Nemščina – zdaj pasivno

Latvijščina in ruščina – materna jezika

DOSEŽKI IN PRIZNANJA

Odlikovanje vlade Republike Latvije novembra 2015.

Odlikovanje predsednika vlade za osebni prispevek (1) k uspešnemu latvijskemu predsedovanju EU leta 2015 in (2) k uvedbi evra v Latviji leta 2014.

Osebna pohvala podpredsednika Komisije Jyrkija Katainena in predsednika Wernerja Hoyerja za ključni prispevek k ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe, na javni seji Sveta ECOFIN (junij 2015).

Odlikovanje ministra za zunanje zadeve za prispevek k uvedbi evra v Latviji (2014).

Častni znak, ki ga je minister za finance podelil za izjemno zastopanje in promocijo latvijskih interesov v EU na področju ekonomije in financ (2008).

Šport Nekdanji latvijski prvak v smučanju na vodi.

OBJAVE

Kozlovs, M., „Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI): pogajanja“; Latvijski interesi v EU, november 2015 (v latvijščini)

PRILOGA 2: ODGOVORI MIHAILSA KOZLOVSA NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna ali proračunskega nadzora ali revizije.

Po zaključku magistrskega študija leta 1999 sem poklicne izkušnje na področju javnih financ, ekonomije, fiskalne politike in finančnega poslovodenja pridobival v javni upravi v Latviji (ministrstvo za finance), pa tudi v mednarodnem okolju v Bruslju (stalno predstavništvo Latvije pri EU) in Londonu (Evropska banka za obnovo in razvoj). Leta 2014 sem z odliko diplomiral iz poslovnih znanosti (Executive MBA) na poslovni šoli Cass (City University London), kar je bil del mojega dolgoročnega poklicnega načrta.

V teh letih sem pridobil strokovne izkušnje na področju javnih financ Evropske unije (EU) v širšem smislu. Moja prva zahtevnejša naloga je bila povezana s pristopnimi pogajanji glede desetih (od enaintridesetih) pogajalskih poglavij o ekonomski in monetarni uniji, finančnih trgih ter finančnih in proračunskih določbah. Če primerjam takratne in sedanje standarde upravljanja, finančnega poslovodenja in nadzora ter notranje in zunanje revizije v Latviji, sem vesel, da sem olajšal proces prenosa znanja in krepitve zmogljivosti.

Ob prihodu v Bruselj leta 2003 takoj po podpisu pristopne pogodbe sem se kot eden prvih svetovalcev, ki so zastopali nacionalne interese v EU, osredotočil na dva sklopa nalog: na osrednja vprašanja gospodarske, finančne, fiskalne in davčne politike, pa tudi na proračun EU na eni strani ter na krepitev zmogljivosti za boljše zastopanje naših nacionalnih interesov na teh področjih na drugi strani. Ker sem hitro spoznal, kako pomembno za gospodarski razvoj Latvije je financiranje iz proračuna EU, sem vodstvu svetoval, naj okrepi upravne zmogljivosti na področju upravljanja proračuna EU tako na ministrstvu za finance kot v Bruslju.

V letih, ki so sledila, sem pridobil poglobljeno teoretično znanje in neposredne praktične izkušnje na področju delovanja institucij EU ter različnih oblik odločanja in s tem povezanih vprašanj. Verjamem, da sem na podlagi te izkušnje na vodilnem mestu v zadevah EU pridobil močne sposobnosti za politično kompleksno in dinamično okolje EU, saj sem v različnih vlogah in na različnih ravneh delal v številnih institucijah EU ali sodeloval z njimi. Razumevanje, kako deluje EU, je ključnega pomena, saj si lahko z njim ustvarimo jasno sliko sedanjih razmer, potencialnih težav in možnih rešitev. To znanje je zelo koristno za Računsko sodišče in za naloge, ki naj bi jih izpolnjevalo.

Ob spremljanju dela Ekonomsko-finančnega odbora in sodelovanju v njem kot član latvijske delegacije od leta 2003 sem se seznanil, kako se členi sporazuma o večstranskem ekonomskem in fiskalnem nadzoru izvajajo v praksi. Nato je sledila prva reforma pakta za stabilnost in rast (leta 2005), finančna in gospodarska kriza ter novi mehanizmi za finančno in politično usklajevanje v območju evra (kot je fiskalni pakt, evropski mehanizem za stabilnost, zakonodaja tako imenovanih dvojčka in šesterčka) ter bančna unija. V vseh teh letih sem bil član latvijske delegacije v Svetu ministrov za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), kjer je potekala obravnava teh vprašanj in odločanje o njih, dostikrat skupaj z Evropskim parlamentom. Zdaj je naš izziv prizadevanje za pravo ekonomsko in monetarno unijo, ki bi morala med drugim zagotoviti demokratično legitimnost in odgovornost.

Zato bi rad poudaril svoje izkušnje na področju večstranskega gospodarskega in fiskalnega nadzora ter finančnega sektorja, kjer smo po krizi priča pomembnim spremembam z daljnosežnimi posledicami, ki v nekaterih primerih za Evropsko računsko sodišče pomenijo izziv pri uspešnem opravljanju nalog, ki izhajajo iz ustanovne pogodbe. To je Računsko sodišče priznalo v svojem nedavnem delu, npr. v panoramskih pregledih[1]. Upam, da bodo moje znanje in izkušnje na tem področju za to sodišče koristni pri obravnavi nekaterih od teh izzivov.

Ko sem delal za izvršni odbor Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki je mednarodna finančna institucija, sem imel odlično priložnost za temeljitejšo obravnavo vprašanj na področju revizije in ocene učinka. V okviru izvršnega odbora sem redno sodeloval pri delu revizijska odbora. Ta odbor nadzira celovitost finančnih in računovodskih izkazov banke, njenih finančnih poročil in politik ter praks glede razkrivanja, trdnost njenega sistema notranjih kontrol in njihovo učinkovito izvajanje, zakonitost poslovodenja banke, notranjo revizijo, funkcije ocenjevanja in upravljanje tveganj ter neodvisnost, usposobljenost in uspešnost zunanjega revizorja banke.

V okviru tega dela me je vedno zanimalo, ali se kapital delničarjev pri naložbah in politikah, za katere je osebje banke dalo pobudo in jih izvajalo, v državah uporabnicah sredstev EBRD v skladu z mandatom EBRD uporablja gospodarno, učinkovito in uspešno ter ali je EBRD v teh državah dosegla želeni in potrebni učinek ter dodano vrednost.

Ob delu v izvršilnem odboru EBRD sem se tudi zavedel, da ni pomembna le visokokakovostna ocena upravljanja podjetij, finančnega poslovodenja ter sistemov nadzora in notranje revizije, temveč tudi pravočasna priprava poročil, jasna določitev prednostnih nalog, priprava ambicioznih priporočil in olajšanje izvajanja. Vedno sem menil, da neodvisnost funkcij revizije in ocenjevanja ne pomeni izolacije. Revizorji morajo biti neodvisni, hkrati pa vključeni v proces in morajo s svojimi neodvisnimi ugotovitvami in priporočili prispevati k bolj smotrnemu poslovanju.

V svoji poklicni karieri sem pridobil pomembna znanja in sposobnosti, kot je splošen pregled in podrobno razumevanje zadev EU, ki presega zgolj gospodarska in finančna vprašanja, zmožnost povezovanje razvoja na različnih političnih področjih, poglobljeno razumevanje dela institucij EU in njihove vloge v procesu odločanja ter dobro poznavanje upravljanja proračuna EU. Ugotavljam, da kljub vztrajnim prizadevanjem institucij, ki so prinesla postopno izboljšanje upravljanja proračuna EU, tudi glede smotrnosti poslovanja in dodane vrednosti, še vedno obstajajo pomanjkljivosti. To je povezano z zapletenostjo zakonodaje, sistemi večplastnega načrtovanja, izvajanja in nadzora ter nejasne odgovornosti, včasih pa na žalost tudi s političnimi dejavniki.

Poleg tega je treba zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v proračunu EU in izzivov, ki prihajajo, poiskati nove načine, kako narediti več in bolje z manj sredstvi. Med nedavnim latvijskega predsedovanjem Svetu EU sem imel priložnost predsedovati ad hoc delovni skupini za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in sopredsedovati številnim političnim trialogom z Evropskim parlamentom. V teh pogajanjih nam je uspelo v rekordno kratkem času doseči kompromisno rešitev, ki je med drugim okrepila revizijsko ureditev sklada. Zdaj pa je treba določiti revizijski pristop k dejavnostim, ki se izvajajo v skladu z uredbo o EFSI, in k jamstvu za Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, ki ga zagotavlja proračun EU. V tej razpravi bi si želel sodelovati kot prihodnji član Računskega sodišča.

Izkušnja predsedovanja Svetu EU je bila na splošno pravi izpit zame in za mojo skupino v Svetu ECOFIN v Bruslju. Organiziral sem, vodil in uspešno zaključil zapletene priprave, o čemer priča tudi naše zelo uspešno predsedovanje na področju ECOFIN. Na tem področju sem imel priložnost dokazati svoje znanje, tj. podrobno razumevanje številnih dosjejev, reševanje postopkovnih vprašanj, vzpostavljanje mrež. Zdaj sem pripravljen s temi znanji prispevati k delu Računskega sodišča.

Prepričan sem, da bo odbor ob branju tega dela vprašalnika opazil, da sem svojo poklicno pot gradil s ciljem postati strokovnjak s širokim teoretičnim in obsežnim praktičnim znanjem. Menim, da moč Računskega sodišče kot kolegijskega organa ni le v njegovi nacionalni raznolikosti, temveč predvsem v raznolikosti strokovnih izkušenj njegovih članov.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Menim, da je moja poklicna pot na prelomnici, saj je predsedovanje Svetu EU mejnik in logičen zaključek celotnega cikla izkušenj z zadevami EU z vidika države članice: pristopna pogajanja, pristop k EU, izgradnja zmogljivosti, uvedba evra in na koncu predsedovanje EU.

Za te projekte, ki so ključni za mojo državo, sem veliko prispeval. Priznanje za svojo vlogo sem prejel od latvijske vlade, dve predsednikov vlade in ministrov za finance. Ta pomembni in priznani prispevek je po mojem mnenju najpomembnejši dosežek v moji poklicni karieri.

Zadnja pomembna naloga je bila začetek in – v manj kot šestih mesecih – dokončanje dela v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe, ključnim projektom Evropskega parlamenta in Sveta. Drugi dosežek in hkrati primer dobrega sodelovanja z Evropskim parlamentom je bil dogovor o doslej največjem svežnju makrofinančne pomoči Ukrajini, ki je med glavnimi rezultati vrha vzhodnega partnerstva v Rigi, kjer je bil sporazum podpisan.

Priprave na predsedovanje Svetu EU na enem izmed najbolj kompleksnih področjih politike (ECOFIN) so bile eden od nedavnih izzivov za Latvijo in zame osebno. Uspešnost latvijskega predsedovanja na področju ekonomskih in finančnih zadev je v veliki meri rezultat dobrega dela moje skupine v Bruslju v tesnem sodelovanju s kolegi v Rigi.

Zadnji, vendar nikakor ne najmanj pomembni primer, ki ga želim omeniti, je moj prispevek k pristopnim pogajanjem v vlogi direktorja oddelka za integracijo v EU pri ministrstvu za finance, in sicer glede pogajalskega poglavja o proračunu EU in zaščiti finančnih interesov EU, ko sem olajšal širjenje znanja o proračunu EU, upravljanju podjetij, upravljanju tveganj, notranjem nadzoru ter notranji in zunanji reviziji, ki so bili v Latviji na začetku novega tisočletja novost.

Moj sedanji cilj je nadaljevati prizadevanja za krepitev projekta Evropske unije, ki ga v celoti podpiram. Postati član Evropskega računskega sodišča, katerega vloga pri oblikovanju letnega in večletnega proračuna EU – z večjo osredotočenostjo na rezultate z manj razpoložljivimi sredstvi – bi se morala povečati, je zame odlična priložnost, da s svojimi izkušnjami prispevam k Evropski uniji.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Svoje najpomembnejše poklicne izkušnje sem pravzaprav pridobil zunaj Latvije. Na začetku poklicne poti sem preživel tri zanimive mesece kot pripravnik na Evropski komisiji (direktorat za gospodarske in finančne zadeve).

V obdobju svoje poklicne kariere, ki sem ga preživel v Bruslju kot svetovalec oddelka za področje ECOFIN in kasneje kot namestnik direktorja tega oddelka v stalnem predstavništvu pri EU, sem deloval v zelo raznolikem delovnem okolju in redno ter z veseljem komuniciral s kolegi iz drugih držav članic, Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Evropske investicijske banke in predstavniki različnih sektorjev.

Delo v svetu direktorjev EBRD je imelo svetovno razsežnost zaradi rednega sodelovanja z neevropskimi delničarji EBRD. Pri tem je pomembno tudi, da mi je sodelovanje s tako imenovanimi čezmorskimi delničarji banke pomagalo bolje razumeti njihove predstave o nas Evropejcih, našem razmišljanju, sprejemanju odločitev itd.

Menim, da so moje sposobnosti najbolj ustrezne prav za večnacionalno in večkulturno okolje, saj lahko zaradi poznavanja različnih okolij zagotovim uresničitev ciljev. Evropska zgodovina je zapletena in sestavljena iz številnih delov, vendar verjamem, da bo raznolikost postala vir močne sinergije v podporo evropskemu projektu.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Postopek razrešnice se ne uporablja za upravljavske naloge, ki sem jih opravljal doslej.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Nobena. Na vse poklicne funkcije sem bil imenovan na podlagi dosežkov ali odločitev vodstva, ki so temeljile na objektivni oceni.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Veseli me, da sem svojo poklicno pot gradil v času, ko smo morali prebivalci Latvije skupaj in vsak zase resno razmisliti in sprejeti ključne odločitve o prihodnosti svoje države. Nobenega dvoma ni, da smo sprejeli prave odločitve ter tako državo nepreklicno spet priključili evropski družini, in ponosen sem, da sem v tem negotovem obdobju tranzicije prispeval k nekaterim od teh ključnih odločitev.

Najprej bi rad omenil odločitve, s katerimi so se zaključila pristopna pogajanja v okviru poglavja o proračunu EU in zaščiti finančnih interesov EU. Na začetku svoje poklicne poti na ministrstvu za finance sem bil odgovoren za priprave na vključitev v sistem lastnih sredstev EU ter nadaljnje spremljanje in poročanje o vzpostavitvi upravljanja, finančnega poslovodenja in nadzora ter sistema notranje in zunanje revizije. Poleg tega sem usklajeval in lajšal celovito izvajanje priporočil Komisije, da bi bili ob vstopu v EU naši sistemi pripravljeni za izvrševanje skladov EU. Menim, da je to obdobje zelo pomemben del moje poklicne poti.

Drugič, verjamem, da sem odigral pomembno vlogo v procesu, katerega končni cilj je bil zaprositi za članstvo v območju evra in 1. januarja 2014 uvesti enotno evropsko valuto. Pot k uresničitvi tega cilja je bila dolga in Latvija je na njej večkrat zastala, območju evra pa smo se pridružili, ko je bilo na razpotju. Zdaj, po dvoletnem članstvu v območju evra, o pravilnosti te odločitve dvomi le malo opazovalcev.

Tretjič, zdi se, da se ekonomisti, akademski svet in javnost strinjajo, da je spodbujanje naložb v Evropi nujna prednostna naloga za evropske in nacionalne oblikovalce politik. Prepričan sem, da je kompromisna rešitev o glavnih značilnostih Evropskega sklada za strateške naložbe, ki smo jo jaz in moja ekipa skupaj s pogajalsko skupino Evropskega parlamenta in podpredsednikov Komisije Kristaline Georgieve in Jyrkija Katainena dosegli zgodaj zjutraj 28. maja 2015, po trinajstih urah političnega trialoga, zelo pomembna odločitev na moji poklicni poti. Kot že omenjeno, smo predlog Komisije izboljšali med drugim z določbo o zunanji reviziji.

Veseli me, da sta Komisija in Evropska investicijska banka že dosegli dobre rezultate pri izvajanju naložbenega načrta za Evropo, katerega jamstvo je proračun EU. Upam, da bo uspešno izvajanje načrta pozitivno prispevalo k razpravi o prihodnosti proračuna EU. Seznanjen sem, da je bilo Računsko sodišče povabljeno k razpravi in je pripravljeno prispevati k razmisleku o tem. Upam, da bodo moje izkušnje lahko koristne za Računsko sodišče.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Čeprav je poklic revizorja sorazmerno nov, še zlasti v primerjavi z vladnimi funkcijami, ni naključje, da je bila neodvisnost revizorjev in odgovornih za revizijo že zdavnaj vključena v mednarodni standard vrhovnih revizijskih institucij št. 1 (ISSAI 1). Etične smernice so razdelane v standardu ISSAI št. 30. Menim, da so načelo neodvisnosti in etična načela temeljni pogoj za delovanje vrhovnih revizijskih institucij.

Neodvisnost članov Evropskega računskega sodišča je jasno opredeljena v ustanovni pogodbi, ki določa, da „člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije“ (člen 285) in da mora biti „njihova neodvisnost [...] nedvomna“ (člen 286(1)).

Ta ključna načela so natančneje pojasnjena v etičnih smernicah Računskega sodišča in kodeksu ravnanja njegovih članov ter poslovniku in izvedbenih določbah poslovnika.

Želim poudariti, da sem v celoti zavezan načelu neodvisnosti, saj je to temeljni pogoj, da lahko Računsko sodišče in njegovi člani opravljajo svoje naloge v skladu z ustanovno pogodbo. Poleg tega je zaupanje državljanov v Računsko sodišče odvisno od tega, ali se načelo neodvisnosti izvaja v praksi.

Menim tudi, da je poleg popolnega razkritja finančnih in zunanjih dejavnosti ter obveznosti poročanja ključnega pomena, da člani od svojih nacionalnih vlad ali drugih subjektov ne zahtevajo ali prejemajo navodil. Načelo neodvisnosti je v središču revizije, zato bi ga bilo treba izvajati tako pri opravljanju tekočih nalog kot pri strateškem odločanju. To je pomembno za podobo in ugled Računskega sodišča v očeh svoje najpomembnejše stranke, državljanov EU, in v zunanjem svetu, pa tudi njegovih članov. Zame so to glavni koncepti, na katerih temelji neodvisnost in po katerih bi se ravnal pri opravljanju svojih nalog.

Menim, da so me ta načela vedno spremljala pri delu. Kot primer naj navedem, da sem v zadnjih dvanajstih letih svetoval številnim predsednikom vlad, finančnim ministrom in državnim sekretarjem različnih političnih usmeritev. Moje nasvete so upoštevali in cenili, saj so bili kakovostni, predvsem pa nepristranski in objektivni. Pri opravljanju poklicnih nalog se nisem nikoli prilagajal, temveč sem dejstva predstavil taka, kot so, in prišel do objektivnih zaključkov, tudi če so bili neugodni, nepriljubljeni ali v nasprotju z mnenjem večine.

Nikoli nisem prejel sredstev EU ali zastopal koristi drugih.

Nenazadnje se postopek izbora članov Računskega sodišča v Latviji izvaja na podlagi odprtega razpisa in v več korakih.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne, nisem seznanjen z nobenim dejstvom, ki bi bilo v nasprotju z mojimi nalogami.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da, pripravljen sem izpolniti vse obveznosti razkritja, ki veljajo za člane Računskega sodišča.

10.  Ali ste udeleženi v kakem potekajočem sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Kot navedeno v odgovoru na sedmo vprašanje, postopek izbora članov Računskega sodišča v Latviji poteka na podlagi odprtega razpisa in v več korakih, kar zagotavlja, da je postopek pregleden in nepristranski.

V tem primeru se je začel na podlagi odločitve kabineta ministrov (vlada) o začetku izbirnega postopka in ustanovitvi izbirne komisije. Temu je sledila objava razpisa v latvijskem uradnem listu, priprava ožjega seznama kandidatov za razgovor z izbirno komisijo, odločitev te komisije o najprimernejšem kandidatu in nazadnje še vladna odobritev kandidata ter njegova priglasitev generalnemu sekretariatu Sveta. Vlada je postopek sprožila avgusta 2015, zaključil pa se je 19. novembra 2015, ko je kabinet ministrov sprejel končno odločitev in o njej obvestil generalni sekretariat Sveta.

Zavoljo popolne preglednosti bi rad seznanil Evropski parlament, da je eden od kandidatov, ki ga vlada ni odobrila, 5. januarja 2016 vložil tožbo na upravnem sodišču. Tožnik je upravno sodišče pozval, naj ustavi izvajanje odločitve vlade o potrditvi moje kandidature za člana Evropskega računskega sodišča, saj da je nezakonita. V tej zadevi je tožena stranka Republika Latvija, ki jo predstavlja kabinet ministrov in ministrstvo za finance, ki mu je kabinet ministrov podelil mandat za organizacijo odprtega izbirnega postopka.

Upravno sodišče je odločilo, da mi bo v upravnem postopku dodelilo status tretje osebe, saj je ocenilo, da bi izid postopka lahko vplival na moje pravice. Tako sem bil na podlagi odločitve upravnega sodišča, ne da bi o tem lahko sam odločal, vključen v omenjeno upravno zadevo, ki jo je sprožil kandidat, čigar kandidatura ni bila sprejeta.

Tožena stranka je na seji kabineta ministrov 12. januarja 2016 sprejela obrazložitev, v kateri je dejansko potrdila svojo prvotno odločitev o izbranem kandidatu, in jo predložila upravnemu sodišču.

27. januarja 2016 je upravno sodišče v celoti zavrnilo zahtevo, naj ustavi izvajanje odločitve vlade o potrditvi moje kandidature za imenovanje s strani Sveta ministrov EU po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Sodišče je tudi sklenilo, da je odločitev vlade na prvi pogled zakonita in da je bila veljavna zakonodaja v celoti upoštevana.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne, nimam nobene dejavne ali izvršne politične vloge. Prav tako nisem nikoli imel nobene politične funkcije. Nikoli nisem bil in tudi sedaj nisem član nobene politične stranke.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Vprašanje ni relevantno, saj nisem bil izvoljen na noben položaj in nimam dejavne funkcije v nobeni politični stranki.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Večje nepravilnosti, goljufije in korupcija resno ogrožajo pravilno delovanje demokratične družbe. Za sabo prinesejo nepravilno razporejanje sredstev, moralno tveganje, zamujene priložnosti in napačne spodbude. Najnevarnejša posledica je vse večje nezaupanje državljanov, ki lahko vodi v občutek nemoči, postopno sprejetje podobnih praks kot nekaj običajnega in njihovo prevzemanje. Tako ravnanje je škodljivo za zdrav razvoj vsakega naroda, evropski projekt pa je še zlasti ranljiv, saj ljudje upravičeno pričakujejo, da v mednarodnih in nadnacionalnih organih takih nezakonitih praks ni.

Menim, da se lahko vsakemu članu Računskega sodišča pri opravljanju njegovih nalog zgodi, da mora obravnavati večjo nepravilnost, goljufijo ali korupcijo, v katero so vpletene osebe iz njegove/njene matične države članice. Če bi se to zgodilo meni, bi najprej hitro ocenil vse razpoložljive informacije, da bi ugotovil, kako najbolje ukrepati, da bi bili pristojni organi države članice čim prej obveščeni. Če bi bili pri tem ogroženi finančni interesi EU, bi se o tem pogovoril s službami in člani Računskega sodišča, pristojnimi za odnose z uradom OLAF, nato pa zagotovil, da se domnevna goljufija nemudoma prijavi temu uradu. O zadevi bi se pogovoril tudi s predsednikom Računskega sodišča.

Menim, da je treba te primere resno preučiti, da bi razumeli vzroke in skušali preprečiti podobne primere. Na splošno so sistemski preventivni ukrepi učinkovitejši, saj se z njimi zmanjša število večjih nepravilnosti, goljufij in korupcije, s tem pa se poveča zaupanje državljanov.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Funkcija prerazporeditve je osrednja značilnost upravljanja. Državljani dajo soglasje za združevanje določenega deleža sredstev v gospodarstvu, na primer prek pobiranja davkov, pri čemer izhajajo iz legitimnega pričakovanja, da se bodo ta sredstva uporabila na najboljši možni način v korist celotne družbe, na primer za zagotavljanje skupnih dobrin in odpravljanje tržnih nepravilnosti. Koncept najboljšega možnega načina je pomemben, žal pa se razlaga na različne načine.

Zakonodaja EU – finančna uredba, skladna z mednarodnimi standardi – določa, da je treba proračun EU uporabljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Cilj tega je državljanom EU – davkoplačevalcem – zagotoviti, da se z uporabo njihovih sredstev čim bolj poveča pozitivni učinek evropskega projekta. Glede na to, da ne živimo več v obilju, so načela dobrega finančnega poslovodenja pomembnejša kot kdaj koli prej. Izredno pomembno je, da se javni denar porabi pametno in tako doseže pričakovane rezultate, če naj EU ponovno pridobi zaupanje svojih državljanov in ga še okrepi.

Načelo dobrega finančnega poslovodenja tako pomeni tudi, da se proračunska sredstva uporabljajo gospodarno, učinkovito in uspešno. To so trije najpomembnejši elementi dobrega finančnega poslovodenja, ki bi se moralo izvajati v vseh javnih upravah.

Za spodbujanje kulture dobrega finančnega poslovodenja je bistvenega pomena, da je vodstvo odgovorno za javna sredstva, ki so mu zaupana. V času, ko primanjkuje javnih sredstev, je treba javni denar uporabljati v skladu s pravili, kar je osnovni pogoj, pa tudi tako, da se dosežejo predvideni rezultati in predvsem cilji.

Menim, da so poleg odgovornosti za kulturo dobrega finančnega poslovodenja značilni tudi jasni cilji, učinkovit sistem upravljanja in kultura uspešnosti, učinkovit sistem notranje kontrole, sistematični kazalniki uspešnosti, zanesljivo spremljanje in pregledno poročanje. In nenazadnje premik od osredotočenosti na porabo denarja k doseganju rezultatov.

Pri tem lahko uporabim primer svoje države: po finančni in gospodarski krizi se je financiranje javne uprave zmanjšalo, pri čemer pa se ni poslabšala uspešnost javnega sektorja, oziroma se je celo izboljšala.

V tem okviru se močno strinjam s pozivom Evropskega računskega sodišča v postopku podeljevanja razrešnic za leti 2013 in 2014, naj se pozornost preusmeri z uporabe denarja na njegovo pametno vlaganje. Menim, da bi ga morali oblikovalci politik resno upoštevati in pripraviti celovit akcijski načrt. Jasno je, da se to ne more zgoditi čez noč, zlasti če je edina vsesplošna posledica tega, da se dodeljena sredstva v finančnem obdobju ne porabijo, ne glede na razlog, ta, da jih bo v naslednjem finančnem obdobju dodeljenih manj. Zato bi morale institucije EU in države članice sodelovati in tako spodbujati spremembo kulture.

Evropsko računsko sodišče ima pomembno vlogo pri procesu spodbujanja kulture dobrega finančnega poslovodenja. Za odločevalce, kot je Evropski parlament, pripravlja neodvisna revizijska poročila, ki se uporabljajo pri postopku podeljevanja razrešnic vodstvu (Komisiji). Menim, da je Evropsko računsko sodišče v zadnjih nekaj letih pri svojem delu več pozornosti namenilo poročanju o dobrem finančnem poslovodenju (revizije smotrnosti poslovanja). Sedanja Evropska komisija, s podpredsednico Kristalino Georgievo na čelu, si močno prizadeva za razvoj oblikovanja proračuna na podlagi smotrnosti. Evropski parlament, Računsko sodišče in Komisija so ta prizadevanja odločno podprli, podporo pa bi morali nuditi tudi v prihodnosti.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Pri nalogah Evropskega računskega sodišča je zelo pomembna zahteva, ki izhaja iz ustanovne pogodbe, da mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri izvajanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Ker se skozi čas spreminjajo izzivi pri izvajanju pristojnosti za nadzor, je treba razvijati tudi delovni odnos med Evropskim parlamentom in Evropskim računskim sodiščem. Zato je treba nenehno slediti razvoju dogodkov, oziroma ga predvideti in biti v koraku z njim.

Menim, da je podrobno razumevanje potreb Parlamenta izhodišče za boljše izpolnjevanje te zahteve. To pomeni reden in temeljit dialog, pri katerem lahko obe strani predstavita svoja stališča. Opažam, da so bili v preteklih nekaj letih že sprejeti pozitivni ukrepi (npr. redna srečanja med Evropskim računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor, uvedbo funkcije člana Evropskega računskega sodišča za institucionalne odnose in sodelovanje Računskega sodišča s konferenco predsednikov odborov pred sprejetjem letnega delovnega programa Računskega sodišča).

Navzočnost poročevalca Evropskega računskega sodišča pri razpravah o njegovem poročilu na sejah Odbora za proračunski nadzor je pri nudenju podpore Evropskemu parlamentu samoumevna. Ravno tako bi moralo biti samoumevno, da Evropsko računsko sodišče sprejme nadaljnje ukrepe v odziv na sklepe Odbora za proračunski nadzor ali Evropskega parlamenta v tem okviru.

Ugotavljam, da so bila nekatera posebna poročila Evropskega računskega sodišča predložena odborom Evropskega parlamenta za sektorsko politiko. Menim, da lahko ta praksa poveča uporabno in dodano vrednost dela Računskega sodišča in s tem prispeva k boljši podpori za Evropski parlament. To sodelovanje bi se moralo udejstvovati pri zakonodajnem delu, ki odraža sklepe in priporočila Evropskega računskega sodišča.

Menim, da je izredno pomembno hkrati izpolnjevati zahtevi iz ustanovne pogodbe o neodvisni revizijski funkciji in nudenju podpore Evropskemu parlamentu (in Svetu). Če Evropsko računsko sodišče pri slednjem ne bi bilo uspešno, obstaja tveganje, da bi pripravljalo revizijska poročila najboljše kakovosti, ki pa zaradi teme in/ali časovnega okvira ne bi imela velikega pomena za njegove deležnike. Neodvisnost in pomembnost morata biti združljivi. Kot varuh financ EU je Računsko sodišče pomemben del ekosistema finančnega poslovodenja EU, s tem pa postavlja v ospredje svojo vlogo nepristranskega in spoštovanega partnerja.

Na podlagi rednega spremljanja razprav o storitvah Računskega sodišča v obeh vejah proračunskega organa menim, da bi se lahko izboljšalo sodelovanje med Parlamentom in Svetom pri izvrševanju nadzora nad izvajanjem proračuna EU in bolje uskladilo delo na področju preučevanja posebnih poročil in panoramskih pregledov Evropskega računskega sodišča. Podobno bi moral Svet pogosteje obravnavati delo Računskega sodišča in mu dati več teže.

Omenil bi še dve posebni vprašanji, za kateri upam, da bodo izboljšave privedle do boljše uporabe poročil Računskega sodišča: pravočasnost in komunikacija.

V času latvijskega predsedovanja Svetu Evropske unije je bila finančna uredba spremenjena tako, da je treba posebna poročila sprejeti v trinajstih mesecih. Sodišče bi si moralo prizadevati za spoštovanje te določbe in s tem izboljšanje pravočasnosti teh poročil. Ob tem želim tudi povedati, da se zavedam bremena odgovornosti, ki ga nosi Evropsko računsko sodišče kot zunanji revizor EU, ko pripravlja sklepe in priporočila, pa tudi tega, da je iskanje ravnovesja med časom in kakovostjo težavno.

Na področju komunikacije me veseli, da je izboljšanje strategije o javnih zadevah eden izmed stebrov programa reform Evropskega računskega sodišča. Izčrpne informacije o vlogi in dejavnostih Računskega sodišča ter o njegovih ugotovitvah in priporočilih bi izboljšale preglednost in javno ukrepanje.

Menim, da so ti elementi pomembni, saj sta dodana vrednosti in učinek dela Evropskega računskega sodišča odvisna od tega, ali so njegove ugotovitve uporabne za deležnike.

In nazadnje, razmisliti je treba o večji vključenosti Računskega sodišča, tj. s pravnimi mnenji v zakonodajnem postopku za pravne akte z znatnimi finančnimi posledicami, pri čemer pa je treba v celoti spoštovati neodvisnost Računskega sodišča. Delo v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe in finančno uredbo v času latvijskega predsedovanja je pokazalo dodano vrednost dela Računskega sodišča. Seveda pristop sam po sebi ni nov, vendar bi se lahko uporabljal tudi širše.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

V priročniku za revizijo smotrnosti poslovanja Računskega sodišča je navedena naslednja opredelitev: „Revizija smotrnosti poslovanja je neodvisna in objektivna obravnava podjetij, sistemov, programov ali organizacij, in sicer z vidika enega ali več vidikov gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, njen cilj pa je privesti do izboljšav.“

Po mojem razumevanju te opredelitve je dodana vrednost revizije smotrnosti poslovanja največja, ko iz nje izhajajo jasni sklepi in priporočila, zlasti pa takrat, ko vodi k izboljšanju delovanja revidiranih subjektov in sistemov. Na primer, tudi če stopnja napake pri izvajanju razdelka 5 proračuna EU – Uprava ni bistvena, bi se lahko državljani upravičeno vprašali, ali jim približno devet milijard EUR letno zagotavlja najboljšo javno upravo EU. Z veseljem ugotavljam, da sta Evropski parlament in Svet letos podprla razširitev revizije smotrnosti poslovanja na druge razdelke večletnega finančnega okvira.

Glavni rezultat revizije smotrnosti poslovanja je revizijsko poročilo, v katerem se oceni, ali so zadolženi za porabo javnih sredstev dosegli zadane cilje, revizorji pa pri temi pridobijo tudi veliko dragocenih informacij o postopkih upravljanja in poslovodenja. Revizorje bi bilo treba spodbujati, da opozarjajo na pomanjkljivosti pri upravljanju in predlagajo izboljšave tako v revizijskih poročilih kot pri komunikaciji z revidiranim subjektom in tako povečajo vrednost revizij smotrnosti poslovanja.

Evropsko računsko sodišče je v poročilu o svojih dejavnostih navedlo, da je eden od vidikov pri izbiri področij za revizijo smotrnosti poslovanja potencial, da Evropsko računsko sodišče doda vrednost prek revizije. Element dodane vrednosti je torej vključen v postopek že od vsega začetka.

Vprašanje, kako zagotoviti, da se ugotovitve vključijo v postopke poslovodenja, je izredno pomembno. Nadaljnje ukrepanje je torej bistvenega pomena. Za to bi si morali prizadevati po objavi poročila in ugotovitev:

–  prvič, odločevalci na najvišji ravni bi morali upoštevati ugotovitve in po potrebi bolje uskladiti proračun s strateškimi prednostnimi nalogami (dolgoročnimi),

–  drugič, zakonodajalec mora zagotoviti, da so v načrtih porabe jasno opredeljeni rezultati, ki jih je treba doseči,

–  tretjič, pri postopkih upravljanja bi morali tisti, ki jih vodijo, zagotoviti, da se sredstva uporabljajo v skladu s pravili, pa tudi, da se z njimi dosežejo pričakovani rezultati.

Nazadnje naj omenim še, da je dodano vrednost revizij smotrnosti poslovanja mogoče izboljšati, kot je Evropsko računsko sodišče pokazalo v svojem letnem poročilu za leto 2014. Novi pilotni projekt, pri katerem se v okviru revizij skladnosti ocenjujejo vprašanja, povezana s smotrnostjo, je zelo dobrodošla pobuda. Vsekakor bi ga bilo treba še naprej izvajati in razširiti na druga področja proračuna EU, pri tem pa natančno načrtovati znesek sredstev, dodeljenih za revizije skladnosti, finančne revizije in revizije smotrnosti poslovanja, kot tudi druge storitve Evropskega računskega sodišča.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Glede na način izvajanja proračuna EU bi moralo sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) sloneti na tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj in informacij.

Kar zadeva Evropsko računsko sodišče in nacionalne vrhovne revizijske institucije, sta v členu 287(3) ustanovne pogodbe določeni dve pomembni načeli.

Prvič, v njej je navedeno, da se v državah članicah revizija opravi v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi. Ta določba omogoča skoraj neomejene možnosti za nadaljnji razvoj tako dvostranskega kot večstranskega sodelovanja.

V pogodbi je določeno tudi, da Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. Menim, da Evropska organizacija vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI) in njen kontaktni odbor zagotavljata dobro podlago za krepitev vzajemnega sodelovanja in razvoj skupnih projektov.

Menim, da bi redno obveščanje Evropskega parlamenta o načinih tesnejšega sodelovanja med Računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi institucijami, napredku in ovirah zanj ter prejemanje konstruktivnih povratnih informacij od Evropskega parlamenta lahko pripomogla k boljši analizi izvrševanja proračuna EU.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Najpomembnejši prispevek Računskega sodišča za obe veji proračunskega organa, kot je zapisano v ustanovni pogodbi, je letno poročilo o izvajanju proračuna EU, ki je podlaga za priporočilo Sveta za Evropski parlament o razrešnici Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna EU, pa tudi za sklep Parlamenta o razrešnici. Letno poročilo je osnova za razpravo v Evropskem parlamentu in Svetu, zato sta natančnost in obseg informacij, ki jih zagotavlja Računsko sodišče, nepogrešljiva.

Glede na to, da se okoli 80 % proračuna EU izvaja na podlagi deljenega upravljanja, je kakovost nadaljnjih analiz in navsezadnje kakovost zagotovil Komisije odvisna od popolnih, kakovostnih in pravočasnih informacij, ki jih posredujejo države članice.

Kot je navedlo računsko sodišče v letnih poročilih, so generalni direktorati Komisije pri pripravi letnih poročil o dejavnostih v zadnjih nekaj letih uporabljali informacije, kot so poročila o kontroli, ki so jih posredovali organi držav članic (npr. revizijski organi držav članic za področje kohezijske politike). Redna letna poročila Evropskega računskega sodišča kažejo, da obstajajo nekatere pomanjkljivosti (vključno z natančnostjo) pri delu revizijskih organov, ki jih Komisija s preverjanjem ne more preprečiti.

Računsko sodišče bi moralo v svojih poročilih še naprej opozarjati na pomanjkljivosti, bodisi pri pravilnosti podatkov, ki jih predložijo države članice, bodisi pri preverjanju, ki ga opravlja Komisije. Čim jasneje in natančneje bi moralo pojasniti pomanjkljivosti in predlagati, kako jih odpraviti.

Menim, da bi morale biti države članice zmožne zagotoviti popolne, ustrezne in pravočasne informacije o svojem upravljanju, finančnem poslovodenju, notranjih kontrolah in sistemih notranje revizije. Če obstajajo slabosti, bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotoviti vse potrebne informacije, da bi lahko na njihovi podlagi ocenila sisteme držav članic za izvrševanje proračuna EU.

Zavedam se pomembnosti razprave glede stroškov in koristi posredovanja informacij, vendar če je naš skupni cilj zagotoviti, da ima proračunski organ na voljo revizijsko oceno najvišje kakovosti v skladu z mednarodnimi standardi, bi si bilo treba za to prizadevati po najboljših močeh. Vse pogosteje se dogaja, da težava ni v pomanjkanju informacij, temveč v tem, da jih nacionalni revizijski organi ali pogodbeni revizorji neustrezno uporabljajo.

Ena glavnih revizijskih ugotovitev letnega poročila, o kateri se obširno razpravlja v Parlamentu in Svetu, je ocenjena stopnja napake, o kateri je poročalo Računsko sodišče. Ob upoštevanju nedavnih razprav o razrešnicah pozdravljam dejstvo, da Računsko sodišče vsako leto izpostavi, da so informacije temeljni vzrok za napake. Proračunski organ bi se moral osredotočiti na razloge za pomembne stopnje napak (in ne le to).

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Latvijska vlada me je izbrala na podlagi odprtega izbirnega postopka, ki poteka v več korakih. S tem je izrazila zaupanje v mojo kandidaturo in prepričan sem, da bom lahko izpolnil visoka pričakovanja.

Če bi Evropski parlament imel resne dvome glede moje zavezanosti in sposobnosti, da kot član Evropskega računskega sodišča prispevam k evropskemu projektu, in bi menil, da ne ustrezata standardom Evropskega parlamenta, bi svojo kandidaturo umaknil.

Menim, da bi si za zagotovitev najvišje vrednosti proračuna EU obe veji proračunskega organa morali prizadevati za krepitev medsebojnega zaupanja ter tesno in odprto sodelovati z Evropskim računskim sodiščem, Evropsko komisijo in državami članicami. Če katera od strani meni, da obstajajo pomanjkljivosti v sedanji ustanovni pogodbi glede institucionalnega ravnovesja, bi jih bilo treba preučiti ter po potrebi odpraviti takoj, ko pride do njene spremembe.

Pri nedavnem sodelovanju z institucijami EU sem se vedno ravnal po načelu resničnega, odprtega sodelovanja in medsebojnega zaupanja za doseganje skupnega evropskega cilja. Seveda bi v tem duhu deloval tudi na Računskemu sodišču, če bi bil imenovan.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	15.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 4 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Richard Ashworth, Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Xabier Benito Ziluaga

• [1]  Panoramski pregled Gaps, Overlaps and Challenges: A Landscape Review of EU Accountability and Public Audit Arrangements (Vrzeli, prekrivanja in izzivi: panoramski pregled ureditev odgovornosti in javnega revidiranja v EU), del III, 2014.