Postopek : 2016/0804(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0060/2016

Predložena besedila :

A8-0060/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/04/2016 - 11.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0114

POROČILO     
PDF 956kWORD 251k
17.3.2016
PE 577.028v02-00 A8-0060/2016

o imenovanju Sama Jereba za člana Računskega sodišča

(C8-0025/2016 – 2015/0804(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Bart Staes

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Sama Jereba za člana Računskega sodišča

(C8-0025/2016 – 2015/0804(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0025/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0060/2016),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatove strokovne kvalifikacije, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 15. marca 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Samo Jereb imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS SAMA JEREBA

DELOVNE IZKUŠNJE

1/12/2013–sedaj

Namestnik predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije

Računsko sodišče Republike SlovenijeSlovenska 50, 1000 Ljubljana (Slovenija)

 

http://www.rs-rs.si

▪  Odločanje v senatu računskega sodišča v vseh revizijah računskega sodišča, kjer je podan ugovor na predlog revizijskega poročila, ne glede na področje dela.

▪  Izvajanje nalog generalnega državnega revizorja na podlagi pooblastila predsednika računskega sodišča (podajanje predlogov za izvedbo revizij, izdajanje soglasij k podrobnim načrtom revizije, osnutkom in predlogom revizijskih poročil, sodelovanje v izobraževalnih programih za revizorje in v komisijah za zagovor nalog za preizkušene državne revizorje, predstavitev revizijskih poročil Državnemu zboru Republike Slovenije in drugim zainteresiranim javnostim,…). Področje dela ni omejeno in se nanaša na vse pristojnosti računskega sodišča in vse vrste revizij (revizije računovodskih izkazov, pravilnosti ali smotrnosti poslovanja), pri čemer neposredno spremljam in nadziram polovico dela računskega sodišča. V letu 2015 sem bil posebej zadolžen za podrobnejše spremljanje izvedbe revizije pravilnosti in smotrnosti vzpostavitve in delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank in revizije smotrnosti z vidika posledic največje investicije v preteklih letih (izgradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj) na poslovni izid in denarni tok Holdinga Slovenskih elektrarn in Slovenskega državnega holdinga.

Vrsta dejavnosti ali sektor Javni sektor

1/12/2004–30/11/2013

Vrhovni državni revizor

Računsko sodišče Republike SlovenijeSlovenska 50, 1000 Ljubljana (Slovenija)

 

http://www.rs-rs.si

▪  Vodenje revizijskega oddelka za revizijo izvajalcev gospodarskih javnih služb, okoljske revizije, revizije privatizacije in revizije javnih agencij in javnih skladov. V okviru dela tega oddelka smo izvajali tako revizije računovodskih izkazov kot revizije pravilnosti poslovanja, večina revizija pa je bila izvedenih kot revizije smotrnosti poslovanja tako ministrstev (še posebej Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za promet in Ministrstva za gospodarstvo ali infrastrukturo (v delu ki se nanaša na oskrbo z energijo)), lokalnih skupnosti kot izvajalcev gospodarskih javnih služb (DARS, Slovenske železnice, ELES d.o.o., SODO d.o.o., GEN energija, d.o.o., izvajalci oskrbe s plinom, oskrbe z vodo in odvajanja odpadnih voda, ravnanja z odpadki, ipd.) in upravljavcev finančnih naložb Republike Slovenije (Slovenske odškodninske družbe, Kapitalske družbe, Slovenskega državnega holdinga, ipd.).

▪  1/2/2013–1/7/2013: poleg vodenja svojega revizijskega oddelka tudi nadomeščanje vrhovnega državnega revizorja pri vodenju oddelka, pristojnega za revizijo vladnih in nevladnih proračunskih uporabnikov, pravosodnih uporabnikov državnega proračuna in političnih strank.

Vrsta dejavnosti ali sektor Javni sektor

23/9/1996–1/12/2004

 

Samostojni revizor/svetovalec

LM Veritas d.o.o.

▪  Samostojno izvajanje revizij letnih poročil (računovodskih izkazov) gospodarskih družb

▪  Sodelovanje v revizijskih ekipah za izvedbo revizij letnih poročil (računovodskih izkazov) večjih gospodarskih družb

▪  Izvajanje dogovorjenih postopkov po mednarodnih revizijskih standardih, pomemben del pri preveritvah ustrezna zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev  

▪  Izobraževanje in svetovanje s področja računovodstva in revizije

▪  Organizacija seminarjev in posvetov

1/11/1995–3/3/1996

Samostojni revizor/svetovalec

LM Veritas d.o.o.Dunajska 106, 1000 Ljubljana (Slovenija)

 

http://www.lm-veritas.si

▪  Samostojno izvajanje revizij letnih poročil (računovodskih izkazov) gospodarskih družb

▪  Sodelovanje v revizijskih ekipah za izvedbo revizij letnih poročil (računovodskih izkazov) večjih gospodarskih družb

▪  Izvajanje dogovorjenih postopkov po mednarodnih revizijskih standardih, pomemben del pri preveritvah ustrezna zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev

▪  Izobraževanje in svetovanje s področja računovodstva in revizije

▪  Organizacija seminarjev in posvetov

Vrsta dejavnosti ali sektor Računovodstvo in revizija

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

1/10/1991–9/11/1995

Univerzitetni diplomirani ekonomist – finančna in računovodska smer

 

Ekonomska fakulteta, Univerza v LjubljaniKardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (Slovenija)

 

http://www.ef.uni-lj.si/en

▪  Poznavanje ekonomskih kategorij in medsebojnih relacij med kategorijami

▪  Poznavanje računovodskih standardov ter vsebin finančnega, stroškovnega in upravljalnega računovodstva

▪  Poznavanje revizije računovodskih izkazov

▪  Poznavanje statističnih obdelav podatkov

▪  Poznavanje finančnih instrumentov in trgovanja z njimi

1/9/1987–30/6/1991

Srednja šola za gostinstvo in turizem, Ljubljana

 

Preglov trg 9, 1000 Ljubljana (Slovenija)

http://www.ssgtlj.si

OSEBNE VEŠČINE IN SPOSOBNOSTI

Materni jezik

slovenščina

 

 

Drugi jezik(i)

RAZUMEVANJE

GOVORJENJE

PISNO SPOROČANJE

SLUŠNO RAZUMEVANJE

BRALNO RAZUMEVANJE

Govorno sporazumevanje

Govorno sporočanje

 

angleščina

C2

C1

B1

B1

B1

 

Stopnja: A1 in A2: osnovni uporabnik – B1 in B2: samostojni uporabnik - C1 in C2: usposobljeni uporabnik

Skupni evropski jezikovni okvir

Komunikacijske sposobnosti

▪  Vodstvene in upravljavske sposobnosti

▪  Komunikacijske sposobnosti

▪  Iznajdljivost

▪  Samostojnost

▪  Pogajalske sposobnosti in sposobnosti prepričevanja

▪  Strokovnost in dobra delovna etika

▪  Sposobnosti medosebnih stikov in komunikacijske sposobnosti

  Poznavanje metodike podajanja teme odraslim osebam (pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba in vrsta izvedenih seminarjev in posvetov).

Predavateljske izkušnje

▪  poučevanje predmetov računovodstvo in bilanciranje v okviru javno veljavnega programa za pridobitev izobrazbe Računovodja na Ljudski univerzi Trebnje in CPI Cene Štupar v letih 1998 in 1999,

▪  seminarji in interna izobraževanja za potrebe gospodarskih družb v okviru inštitutov in podjetij od leta 1996 (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Slovenski inštitut za revizijo, Inštitut za javno upravo, LM Veritas d.o.o., Nebra d.o.o., Agencija za management, Agencija za kadre, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ipd.),

▪  izvajanje višješolskega programa Komunalni inženir – predmet Sistemi financiranja komunalnega gospodarstva pri zavodu IZRAZ v letu 2003,

▪  predstavitve dela Računskega sodišča Republike Slovenije v okviru podiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani v okviru predmeta Management nepridobitnih organizacij (2006, 2007, 2008, 2009, 2014 in 2015) in predmeta Revizija računovodskih izkazov (2009),

▪  predavanja v okviru izobraževanja za pridobitev naziva pooblaščeni revizor na Slovenskem inštitutu za revizijo (2009, 2010, 2012),

▪  predavanja o stroškovnem računovodstvu pri izvajalcih gospodarskih javnih služb na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (2015),

 

izvrstno poznavanje in obvladovanje nastopa pred mediji (novinarske konference ob predstavitvah poročil Računskega sodišča, samostojne izjave za medije, okrogle mize, konference, strokovni seminarji itd.),

▪  izvrstno obvladovanje vodenja sestankov s predstavniki Vlade Republike Slovenije, ministrstev in drugih uporabnikov javnih sredstev, pri vodenju precejšnjega števila razčiščevalnih sestankov, povezanih z izdanimi osnutki revizijskih poročil,

▪  poznavanje predstavitev strokovnih problemov delovnim telesom državnega zbora (Komisija za nadzor javnih financ, Odbor za kmetijstvo in okolje, Odbor za gospodarstvo, itd.),

▪  poznavanje vodenja internih sestankov in razgovorov z zaposlenimi, saj sem kot vodja revizijskega oddelka izvajal vse naloge, od organizacije dela do letnega in sprotnega ocenjevanja dela zaposlenih.

 

 

Organizacijske/vodstvene sposobnosti

▪  Kot predstojnik (vodja) revizijskih oddelkov (9 let, od tega sem 5 mesecev letošnjega leta vodil delo dveh oddelkov) in kot namestnik predsednika računskega sodišča (1 leto in 9 mesecev) dobro poznam organizacijo dela, projektno vodenje, oblikovanje delovnih ekip ter vodenje in motiviranje zaposlenih za dosego ciljev.

▪  V letu 1996 sem obiskoval tudi šolo za častnike vojnih enot in postal rezervni stotnik, v okviru urjenja pa sem pridobil veščine poveljevanja oziroma vodenja enote.

Strokovne kompetence

  19971998: študij za pridobitev naziva REVIZOR. Med prvimi v svoji generaciji sem končal program (št. potrdila 110 z dne 24. marca 1998).

  20002001: študij za pridobitev naziva POOBLAŠČENI REVIZOR (št. potrdila 010 z dne 12. novembra 2001). Oba naziva sta bila združena na podlagi Zakona o revidiranju in izdano novo potrdilo s strokovnim nazivom REVIZOR (št. potrdila 084 z dne 15. julija 2008).

  2000: študij za pridobitev naziva POOBLAŠČENI OCENJEVALEC VREDNOSTI PODJETIJ. Uspešno sem opravil vse izpite, diplome pa nisem zagovarjal, saj nisem nameraval delati na tem področju.

  2001: Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 53. seji 30. novembra 2001 sklenil odobriti naziv PREDAVATELJ VIŠJE ŠOLE za predmet/program sistemi financiranja komunalnega gospodarstva.

  2003: pridobitev kvalifikacij za poučevanje kot VIŠJEŠOLSKI PREDAVATELJ na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (potrdilo z dne 12. maja 2003).

  2004: prijava za priznanje naziva državni notranji revizor in njegova pridobitev (potrdilo 120-DNR-MF z dne 19. marca 2004). V letu 2013 sem pridobil naziv PREIZKUŠENI DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR (potrdilo št. 77-PDNR-MF z dne 14. maja 2013).

▪  2007: pridobitev naziva DRŽAVNI REVIZOR (potrdilo št. 88 z dne 26. januarja 2007) ter leta 2012 naziva PREIZKUŠENI DRŽAVNI REVIZOR z zaključno nalogo "Merjenje finančnih učinkov dela Računskega sodišča Republike Slovenije” (potrdilo št. 49 z dne 27. septembra 2012).

  V letih 2009 in 2012 sem na Računskem sodišču Republike Slovenije v sklopu programa za pridobitev naziva državnega revizorja opravljal naloge NOSILCA PREDMETA RAČUNOVODSTVO V JAVNEM SEKTORJU . Kot član izpitne komisije sem sodeloval na številnih zagovorih zaključnih nalog kandidatov za naziv državnega revizorja in preizkušenega državnega revizorja.

  2010: pridobitev potrdila o osnovnem usposabljanju na področju obravnavanja in varovanja podatkov in pridobil dovoljenje za dostop do podatkov zaupne narave.

▪  2006: pridobitev potrdila o usposobljenosti za člana nadzornih svetov ali upravnih odborov družb

Digitalna pismenost

▪  izvrstno obvladovanje orodij Microsoft Office, vključno s programi Word, Excel in Power Point.

▪  uporabnik paketa Lotus Notes.

Vozniško dovoljenje

B, G, H

DODATNE INFORMACIJE

 

Kot vrhovni državni revizor in namestnik predsednika računskega sodišča:

▪  v februarju 2011 v angleščini pripravil prispevek in predaval na konferenci vrhovnih državnih institucij na temo javno zasebnih partnerstev; »PPP and public sector auditing«,

▪  sodeloval na srečanju predstavnikov evropskih vrhovnih revizijskih institucij na temo odločanja o pripravi Evropskih računovodskih standardov za javni sektor (EPSAS),

▪  sem kot pristojni vrhovni državni revizor za izvajanje okoljskih revizij vodil več mednarodnih okoljskih revizij v sodelovanju s tujimi vrhovnimi državnimi institucijami (podnebne spremembe, upravljanje z zavarovanimi območji (krajinskimi parki, ipd.), porečji, gozdovi, ohranjanje velikih zveri, ipd.), pri katerih je bil delovni jezik skoraj vedno angleščina

▪  sem se udeležil nekaj strokovnih seminarjev drugih vrhovnih revizijskih institucij in kongresa EUROSAI,

▪  sem sodeloval na več dvostranskih sestankih s predstavniki drugih vrhovnih revizijskih institucij oziroma drugih organizacij (Evropske centralne banke ipd.), in izvajalci medsebojnega strokovnega pregleda dela računskih sodišč, ki ga je organiziralo računsko sodišče Združenega kraljestva.

Druge sposobnosti

V prostem času se ukvarjam z vrtnarstvom in fotografijo. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri urejanju lastnega vrta, sem soavtor dveh knjig:

▪  Alenka Gorza, Jereb Samo, Matic Sever, Tomaž Vesel: Trajnice za vse letne čase: uspešne zasaditve v slovenskih vrtovih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009, 227 strani

▪  Alenka Gorza, Jereb Samo, Tomaž Vesel: Čudoviti vrtovi Slovenije: 26 zasebnih okrasnih vrtov. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010, 236 strani.

Prav tako objavljam prispevke s fotografijami v reviji Delo in Dom ter Delo in dom Plus.

Objave

Organiziral in vodil (v letih od 1998 do 2004) ter sodeloval sem pri izvedbi rednih letnih posvetovanj “Računovodstvo v javnih podjetjih” namenjenih izvajalcem gospodarskih javnih služb in občinam, na katerih sem predstavil in v zborniku objavil naslednje svoje prispevke:

1) Jereb Samo: Financiranje obnove in razvoja javne infrastrukture v Sloveniji. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2010. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2010, str. 53–72.

2) Jereb Samo: Ekonomska načela (in pravne podlage), ki jih je treba upoštevati pri vzpostavljanju prihodnje ureditve izvajanja gospodarskih javnih služb. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2009. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2009, str. 13-34.

3) Jereb Samo: Dogovori glede infrastrukture med lastniki infrastrukture in izvajalci gospodarskih javnih služb. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2008. Portorož: LM Veritas d. o. o., 2008, str. 37–56.

4) Jereb Samo: Nova ekonomska razmerja med lokalnimi skupnostmi in javnimi podjetji. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2007. Portorož: LM Veritas d. o. o., 2007, str. 5–22.

5) Jereb Samo: Ekonomska izhodišča za oblikovanje cen komunalnih storitev. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2006. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2006, str. 37-52.

6) Jereb Samo: Izvajanje gospodarske javne službe, če se infrastruktura vloži kot stvarni vložek. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2006. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2006, str. 79-96.

7) Jereb Samo: Amortizacija infrastrukture pri izvajalcih gospodarskih javnih služb. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2005. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2005, str. 5-32.

8) Jereb Samo: Uporaba standarda SRS 35 v javnih podjetjih in koncesionarjih – tako zdaj kot v prihodnosti. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2004. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2004, str. 65-80.

9) Jereb Samo: Računovodska in davčna problematika izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2004. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2004, str. 91-108.

10) Jereb Samo: Izdelovanje izkaza poslovnega izida po dejavnostih in občinah ločeno za gospodarske javne službe in tržne dejavnosti. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2003. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2003, str. 33–59.

11) Jereb Samo, Loncner Matej: Analiza podatkov iz letnih poročil javnih komunalnih podjetij. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2003. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2003, str. 93–127.

12) Jereb Samo: Analiza načinov izdelave izkazov poslovnega izida v javnih komunalnih podjetjih po dejavnostih in občinah. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2002. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2002, str. 5–42.

13) Jereb Samo: Evidentiranje osnovnih sredstev v upravljanju na podlagi cenitev infrastrukturnih omrežij. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2002. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2002, str. 57–76.

14) Jereb Samo: Zagotavljanje pogojev za uspešno poslovanje javnih podjetij. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2001. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2001, str. 19–42.

15) Jereb Samo: Oblikovanje in črpanje dolgoročnih rezervacij za sanacijo odlagališč odpadkov. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2001, Radenci: LM Veritas d. o. o., 2001, str. 79–98.

16) Jereb Samo: Razporejanje stroškov amortizacije po občinah. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2000. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2000, str. 63–81.

17) Jereb Samo: Sestavljanje podbilance sredstev in obveznosti do virov sredstev v javnih podjetjih ter ugotavljanje razpoložljivih sredstev za investicije v infrastrukturo. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 2000. Radenci: LM Veritas d. o. o., 2000, str. 83-113.

18) Jereb Samo: Spremembe predpisov in pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z davkom na dodano vrednost v komunalnih podjetjih. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 1999. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 1999, str. 37-54.

19) Jereb Samo: Delitev dobička v javnih podjetjih. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 1999. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., str. 73-117.

20) Jereb Samo: Posebnosti vodenja osnovnih sredstev v upravljanju. Zbornik referatov – Računovodstvo v javnih podjetjih 1998. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 1998, str. 117-147.

Seminarji – objave v slovenščini

Organiziral, vodil in sodeloval sem tudi pri drugih seminarjih, na katerih so bile obravnavane aktualne teme poslovanja izvajalcev gospodarskih javnih služb in občin, na njih pa sem predstavil naslednje avtorske prispevke:

a) Seminarji o aktualnih finančnih in pravnih problemih v javnih podjetjih:

1) Jereb Samo: Taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (v povezavi z lastništvom nad odlagališčem odpadkov in izdelavo podbilance sredstev v upravljanju). Zbornik referatov – Aktualni finančni in pravni problemi v javnih podjetjih 2003. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2003, str. 11-29.

2) Jereb Samo: Spremembe ZGD in SRS 35, ki vplivajo na računovodstvo v javnih podjetjih. Zbornik referatov – Aktualni finančni in pravni problemi v javnih podjetjih 2002. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2002, str. 60-81.

3) Jereb Samo: Razdelitev obveznosti do virov financiranja infrastrukture na posamezne občine v bilanci javnega podjetja. Zbornik referatov – Aktualni finančni in pravni problemi v javnih podjetjih 2001. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2001, str. 49-69.

b) Seminarji o okoljskih dajatvah:

1) Jereb Samo: Revizija namenske porabe sredstev takse. Seminarsko gradivo – Vodna povračila, taksa za obremenjevanje vode in taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2003, str. 55-61.

2) Jereb Samo: Računovodsko obravnavanje taks v javnih podjetjih. Seminarsko gradivo – Taksa za obremenjevanje vode in taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2002, str. 33–42.

3) Jereb Samo: Računovodsko obravnavanje taks in povračil, ki se v javnih “komunalnih” podjetjih zaračunavajo na podlagi uredb Vlade RS. Seminarsko gradivo – Vodna povračila, taksa za obremenjevanje vode in taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2001, str. 34-53.

c) Seminarji s področja izdelovanja letnih poročil izvajalcev GJS

1) Jereb Samo, Fekonja Benjamin, mag. Lozej Marko: Letno poročilo v komunalnih podjetjih. Seminarsko gradivo – Letno poročilo v komunalnih podjetjih. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2004, str. 121 strani.

2) Jereb Samo, Fekonja Benjamin, mag. Lozej Marko: Letno poročilo v komunalnih podjetjih. Seminarsko gradivo – Letno poročilo v komunalnih podjetjih. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2003, 115 strani.

d) Drugi seminarji v organizaciji LM Veritas in objavljeni prispevki:

1) Predaval in pripravil sem gradivo za več seminarjev o računovodstvu osnovnih sredstev v gospodarskih družbah, javnih podjetjih in zavodih od leta 1996 pa do leta 2004, zadnje gradivo: Jereb Samo: Primeri knjiženj poslovnih dogodkov v zvezi z osnovnimi sredstvi. Računovodstvo osnovnih sredstev, seminarsko gradivo. Ljubljana: LM Veritas d. o. o., 2004, str. 8-165.

e) Mednarodni seminarji:

Jereb Samo, mag. Petrovič Jorg Kristijan: Javno-zasebna partnerstva in revizija v javnem sektorju Seminarsko gradivo – Revizija javno-zasebnih partnerstev (skupno usposabljanje Odbora za stike pri EU in EUROSAI) Bonn: Bundesrechnungshof, 2011.

Objave v slovenščini

Prispevki, objavljeni v reviji Javna uprava:

Jereb Samo: Zagotavljanje preglednosti finančnih odnosov med občinami in izvajalci GJS po prenehanju izkazovanja sredstev v upravljanju. Revija Javna uprava, letnik 44, št. 2–3, Ljubljana: Inštitut za javno upravo in Pravna fakulteta v Ljubljani, 2008, str. 57-84.

Prispevki, objavljeni v slovenski strokovni reviji Revizor:

1) Jereb Samo, mag. Jorg Kristijan Petrovič: Računovodsko evidentiranje različnih oblik javno-zasebnih partnerstev (prvi del). Revizor, strokovna revija za revizijo, št. 5/08, letnik IX. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2008, str. 26–40.

2) Jereb Samo, mag. Jorg Kristijan Petrovič: Računovodsko evidentiranje različnih oblik javno-zasebnih partnerstev (drugi del). Revizor, strokovna revija za revizijo, letnik IX/ št. 6/08. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2008, str. 23–40.

3) Jereb Samo: Postavke iz prejšnjih obdobij (popravljanje bistvenih napak), Revizor, strokovna revija za revizijo št. 11/97, letnik VIII. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 1997, str. 7–30.

Drugo gradivo:

Prispevki, objavljeni v zbornikih simpozijev o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, zbornikih letnih konferenc računovodij ali seminarskih gradivih letnih konferenc ocenjevalcev vrednosti:

1) Jereb Samo: Oblikovanje cen gospodarskih javnih služb varstva okolja in (ne)ustreznost pristopa k poračunom, seminarsko gradivo za 18. letno konferenco računovodij. Zreče: Slovenski inštitut za revizijo, 2015.

2) Jereb Samo: Javne dajatve in (ne)uporaba načela popolnosti proračuna v praksi, seminarsko gradivo za 17. letno konferenco računovodij. Zreče: Slovenski inštitut za revizijo, 2014.

3) Jereb Samo: Izkušnje Računskega sodišča s poročili sodnih cenilcev in pooblaščenih ocenjevalcev o ocenitvi vrednosti, seminarsko gradivo za 17. letno konferenco ocenjevalcev vrednosti. Rogaška Slatina: Slovenski inštitut za revizijo, 2014.

4) Jereb Samo: Vpliv (ne)izvajanja prevrednotenja gospodarske javne infrastrukture države in občin na cene gospodarskih javnih služb, seminarsko gradivo za 16. letno konferenco računovodij. Zreče: Slovenski inštitut za revizijo, 2013.

5) Jereb Samo: Odprava sredstev v upravljanju v povezavi z rešitvami v Mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Zbornik referatov za 42. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2010, str. 49-88.

6) Jereb Samo: Računovodska vprašanja ločenega evidentiranja različnih dejavnosti pri izvajalcih gospodarskih javnih služb, zbornik referatov za 12. letno konferenco računovodij. Portorož: Slovenski inštitut za revizijo, 2009, str. 107-148.

7) Jereb Samo: Računovodsko evidentiranje različnih oblik javno-zasebnih partnerstev, zbornik referatov za 11. letno konferenco računovodij. Portorož: Slovenski inštitut za revizijo, 2008, str. 81-104.

8) Jereb Samo: Problemi ugotavljanja poslovnih izidov v javnih podjetjih. Zbornik za 38. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2006, str. 47-78.

9) Jereb Samo: Revizija v javnih podjetjih. Zbornik referatov za 34. simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2002, str. 263-284.

Prispevek, objavljen v priročniku Javno-zasebna partnerstva:

Jereb Samo: (Ne)smiselnost prenosa infrastrukture v last izvajalcem gospodarskih javnih služb. Priročnik Javno zasebna-partnerstva – strokovni napotki in uporabne rešitve za uspešno uresničitev projektov javno-zasebnega partnerstva. Maribor: Založba Forum Media d. o. o., 2009, poglavje 16, 56 strani.

Prispevka, objavljena v reviji Gospodarski vestnik:

1) Jereb Samo: Drobni inventar (prvi del). Gospodarski vestnik – priloga Svetovalec, št. 7, letnik 45. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1996, str. 65-68.

2) Jereb Samo: Drobni inventar (drugi del). Gospodarski vestnik – priloga Svetovalec, št. 8, letnik 45. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1996, str. 61-64.

PRILOGA 2: ODGOVORI SAMA JEREBA NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna ali proračunskega nadzora ali revizije.

Reviziji sem posvetil svoje celotno poklicno življenje (20 let). Novembra 1995, takoj po končanem študiju, sem se zaposlil v zasebnem revizijskem podjetju, kjer sem se udeležil vseh faz revizijskega usposabljanja in se seznanil s praktičnim revizijskim delom. V prvih devetih letih sem revidiral različne subjekte iz sektorjev proizvodnje in trgovine ter se usposobil kot revizor in pooblaščeni revizor Slovenskega inštituta za revizijo. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah ima pooblaščeni revizor pristojnost za pripravo poročil o kapitalskih vložkih v naravi. Zato sem se sklenil izobraziti za pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, da bi se podrobneje seznanil z metodami vrednotenja. Uspešno sem opravil vse izpite, zaključne naloge pa nisem zagovarjal, saj nisem nameraval delati na tem področju. Moje takratno delo je bilo namreč osredotočeno na revizijo ponudnikov javnih storitev. Organiziral sem seminarje in posvete za predstavnike občin in ponudnike storitev, objavil več člankov o praktičnih težavah in rešitvah v zvezi z računovodstvom, poročanjem ter pravnimi in poslovodskimi vprašanji pri vodenju podjetij za javne storitve, oblikovanjem cen in davki.

Ker sem sodeloval s ponudniki javnih storitev in občinami, me je Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: slovensko računsko sodišče) zaposlilo kot vrhovnega državnega revizorja in vodjo revizijskega oddelka za revizije javnih služb, okoljevarstvene revizije, revizije privatizacije ter revizije javnih agencij in skladov (v nadaljevanju: oddelek). Oddelek je opravljal revizije računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja, vendar je šlo v večini primerov za prečne revizije smotrnosti poslovanja ministrstev(1), lokalnih skupnosti in javnih služb(2). Revidiral je tudi upravljanje finančnih sredstev in obveznosti ter postopek privatizacije naložbenih subjektov Republike Slovenije (Slovenska odškodninska družba, Slovenski državni holding itd.). Oddelek, v katerem je bilo od 15 do 20 revizorjev, sem vodil devet let in ob tem uspešno opravljal omenjene naloge (referenca: g. Igor Šoltes, nekdanji predsednik slovenskega računskega sodišča). Izvajali smo najrazličnejše revizije v javnem sektorju – revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja z mnenji o gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Ker se revidirani subjekti niso vedno ustrezno odzvali na naše revizije, smo izvedli tudi več naknadnih revizij ter prispevali k pomembnim finančnim in organizacijskim spremembam v javnem upravljanju. Ker sem želel, da bi se javno upravljanje izboljšalo, smo se pri revizijah poglobili v vsak revizijski cilj in dali več priporočil, navadno pa zahtevali tudi popravne ukrepe. Ukvarjanje z izboljšavami pri javnem upravljanju na računskem sodišču mi je tudi omogočilo, da sem napisal zaključno nalogo o merjenju finančnih učinkov dela Računskega sodišča Republike Slovenije, s katero sem pridobil naziv preizkušenega državnega revizorja.

Poleg tega, da sem bil vodja revizijskega oddelka za revizijo javnih služb, sem bil tudi namestnik vrhovnega državnega revizorja pri vodenju oddelka, odgovornega za revizijo vladnih in nevladnih uporabnikov državnega proračuna, pravosodnih uporabnikov državnega proračuna in političnih strank v letu 2013. V tem obdobju sem vodil tudi revizijo državnega proračuna za leto 2012 (izjava o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij).

Decembra 2013 me je slovenski parlament imenoval za drugega namestnika predsednika računskega sodišča. Odgovoren sem za sprejemanje odločitev v senatu računskega sodišča v primerih, ko je bil podan ugovor na revizijsko poročilo, ne glede na področje revizije. Moje delo trenutno obsega naslednje: pripravo predlogov za revizije; odobritev podrobnih revizijskih načrtov, osnutkov in predlogov revizijskih poročil; sodelovanje v programih usposabljanja za revizorje in komisijah za zagovor zaključnih nalog za pooblaščene državne revizorje; predstavitev revizijskih poročil slovenskemu državnemu zboru in drugi zainteresirani javnosti, vključno z mediji. Moje delo ni omejeno in je povezano z vsemi področji pristojnosti slovenskega računskega sodišča ter vsemi vrstami revizij (finančne revizije, revizije pravilnosti poslovanja/skladnosti in revizije smotrnosti poslovanja), neposredno pa spremljam in nadziram polovico vsega dela, ki ga opravi računsko sodišče. V letu 2015 mi je bilo posebej naloženo tesno spremljanje revizije pravilnosti in uspešnosti ustanovitve in poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank ter revizije smotrnosti največje naložbe v zadnjih letih (gradnja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj), kar zadeva poslovni izid oziroma denarne tokove Holdinga Slovenske elektrarne (največje slovenske organizacije na področju proizvodnje električne energije) in slovenskega državnega holdinga.

Kot vrhovni državni revizor, odgovoren za okoljske revizije, sem vodil več mednarodnih revizijskih postopkov v angleščini in v sodelovanju s tujimi vrhovnimi državnimi institucijami (podnebne spremembe, upravljanje zaščitenih območij (krajinski parki itd.), porečja, gozdovi, ohranjanje velikih zveri itd.). Pri nekaterih od teh postopkov je šlo za skupne revizije z evropskimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, pri drugih pa za vzporedne revizije z evropskimi in drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, torej sem seznanjen z mednarodnim sodelovanjem teh institucij. Ker sem bil pristojen tudi za revizije privatizacije, sem slovensko računsko sodišče zastopal v delovni skupini INTOSAI za privatizacijo in javno-zasebna partnerstva. Napisal sem članek na temo javno-zasebnih partnerstev in revizije javnega sektorja v angleščini in ga februarja 2011 predstavil na konferenci v Bonnu, ki jo je nemško zvezno računsko sodišče organiziralo za predstavnike vrhovnih revizijskih institucij. Močno se zanimam tudi za projekt evropskih računovodskih standardov za javni sektor (EPSAS). Udeležil sem se srečanja evropskih vrhovnih revizijskih institucij o oblikovanju EPSAS, pa tudi seminarja Evropskega računskega sodišča o boljših računovodskih izkazih, boljših proračunih in boljši porabi v januarju 2016.

Poleg tega, da sem pridobil potrdila za pooblaščenega revizorja, preizkušenega državnega revizorja in preizkušenega državnega notranjega revizorja, želim svoje znanje posredovati drugim, zato sem organiziral več seminarjev in izobraževalnih programov, pa tudi dejavno sodeloval na predavanjih revizorjem, menedžerjem, županom, računovodjem, študentom in drugim. Da bi bil pri prenosu znanja uspešnejši, sem se kvalificiral za višješolskega predavatelja. Naziv višješolskega predavatelja sem pridobil tudi za tečaj/program o shemah financiranja občinskega gospodarstva. V letih 2009 in 2012 sem na slovenskem računskem sodišču v sklopu programa za pridobitev naziva državnega revizorja organiziral in tudi izvedel predavanje o računovodstvu v javnem sektorju. Kot član izpitne komisije sem sodeloval na številnih zagovorih zaključnih nalog kandidatov za naziv državnega revizorja in pooblaščenega državnega revizorja.

Prepričan sem, da mi bodo moje bogate izkušnje z revidiranjem v javnem sektorju, vodenjem in predavanji, pa tudi opravljanjem skupnih in vzporednih revizij z vrhovnimi revizijskimi institucijami nedvomno koristile pri delu na Evropskem računskem sodišču.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Vse svoje dosedanje poklicno življenje sem posvetil reviziji in si vedno prizadeval, da bi svoje izkušnje na tem področju izkoristil za povečevanje odgovornosti in preglednosti, pri tem pa spodbujal nenehno izboljševanje in trajno zaupanje deležnikov v ustrezno uporabo javnih skladov in sredstev ter smotrno delovanje javne uprave. Zato sem se odločil predstaviti tri področja revizije javnega sektorja.

a)  Ozaveščanje o pravilih državne pomoči, oblikovanju cen javnih storitev in davkih, ugotavljanju, da je potrebno vračanje sredstev, in zahtevkih za povračilo

Ker revidiranci večine napak, nastalih v preteklosti, ne popravijo, temveč samo preprečijo, da bi se v prihodnje ponavljale, sem si zelo prizadeval, da bi slovensko računsko sodišče, parlament in revidirane subjekte ozaveščal o tem, da so obvezani povrniti zneske, ki so jih državljanom obračunali brez pravne podlage, prav tako pa so obvezani obračunati pristojbine in davke za pretekla leta, če ti še niso bili pobrani. Zato smo revidirali naslednja področja:

- Obračunavanje previsokih davkov: mariborska in številne druge občine so državljanom obračunavale previsoko okoljsko dajatev za odlaganje odpadkov na odlagališča, ker ministrstvo za okolje in prostor obračunavanja te dajatve sploh ni nadziralo. Od mariborske občine smo zahtevali, da preveč obračunano dajatev vrne, od ministrstva za okolje in prostor pa, naj poskrbi, da bo vseh 8 milijonov EUR okoljske dajatve, ki je bila v celotni Sloveniji v revidiranem letu obračunana previsoko, povrnjenih davkoplačevalcem. Minister za okolje in prostor zahtevanih ukrepov ni izvedel, zato smo v skladu z določbami zakona o računskem sodišču izdali poziv za začetek postopka za njegovo razrešitev.

- Obračunavanje koncesijskih pristojbin: ministrstvo za okolje in prostor bi moralo v skladu z zakonom o vodah, ki ga je parlament sprejel leta 2002 in določa prehodno obdobje do leta 2004, podjetjem, ki vodo uporabljajo v industrijske ali druge komercialne namene, podeljevati koncesije. Ministrstvo je v letu 2005 sicer podelilo nekaj koncesij in ta podjetja so začela plačevati pristojbino za vodo, vendar je to počel le majhen delež vseh podjetij, ki so vodo uporabljala. Revizijo smo opravili za leto 2006 in zahtevali, da ministrstvo podeli vse koncesije in pristojbino zaračunava vsem podjetjem, ki uporabljajo vodo. Med naknadno revizijo v porevizijskem postopku za leta 2010–2012 smo ugotovili, da ministrstvo ni podelilo dodatnih koncesij, torej je večina podjetij vodo uporabljala brez plačila pristojbine. Zaradi neukrepanja ministrstva so imela tako podjetja, ki pristojbin niso plačevala, konkurenčno prednost. Sklicevali smo se na uredbo o konkurenci in državni pomoči ter od ministrstva za okolje zahtevali, naj pristojbine zaračuna za celotno obdobje, v katerem so podjetja uporabljala vodo. Potem ko smo svoje stališče odločno zagovarjali, je parlament sprejel spremenjeni zakon o vodah, v katerem je jasno navedeno, da je treba pristojbine plačati za celotno obdobje, ko se voda uporablja. Državni proračun bi lahko zaradi naše revizije prejel 25 milijonov EUR več, vendar je parlament koncesijske pristojbine znižal, zato so dejanske koristi znašale samo 9 milijonov EUR.

- Oblikovanje cen storitev: opravili smo več revizij določanja cen javnih storitev. Z revizijo operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja smo dosegli najboljši možni učinek za uporabnike teh storitev. Zahtevali smo namreč, da operater preračuna cene, tako da so imeli uporabniki koristi v znesku 17 milijonov EUR. Ustavno sodišče Republike Slovenije smo tudi pozvali, naj oceni, ali je energetski zakon v skladu z ustavo. Trenutno si zelo prizadevam, da bi ministrstvo za okolje in občinske ponudnike javnih storitev prepričal, da je Evropska komisija sprejela nova pravila o državni pomoči za storitve splošnega gospodarskega interesa in da jih morajo spoštovati.

Menim, da je bil moj prispevek k ozaveščanju o zakonitem in učinkovitem obračunavanju dajatev, pristojbin in cen v korist državljanov velik.

b)  Javni dolg

Eno od glavnih vprašanj, s katerimi se je v zadnjih letih ukvarjalo slovensko računsko sodišče, je javni dolg. Čeprav je bil delež javnega dolga v Sloveniji pred krizo majhen (33 % BDP konec leta 2007), smo z revizijami razkrili, da so bila nekatera podjetja v lasti države oziroma občin nepravilno izrabljena za to, da bi dolg za javne naložbe izključili iz proračuna. Po teh revizijah je računsko sodišče sklenilo, da se bo osredotočilo na vprašanje javnega dolga, zato smo ga spremljali in revidirali iz vseh zornih kotov, tako pred gospodarsko in javnofinančno krizo kot po njej. Žal se politiki niso odzvali na naša opozorila, da so potrebne obsežne reforme javnega sektorja, zato se je slovenski javni dolg povzpel na več kot 80 odstotkov BDP.

Pod mojim vodstvom je oddelek revidiral podjetja, kot je Slovenska odškodninska družba (zdaj Slovenski državni holding), ki je bila odgovorna za državne odškodnine iz privatizacije v letu 1991, odškodnine za drugo svetovno vojno in povojne odškodnine, privatizacijo telekomunikacijskega operaterja itd. Revidirali smo tudi gradbena podjetja, ki so gradila vodovodno infrastrukturo (regulacija rek in porečij itd.), Slovenske železnice, kontrolo zračnega prometa in nekatera javno-zasebna podjetja za infrastrukturne projekte in javne storitve.

Kot drugi namestnik predsednika sem bil odgovoren za tesno spremljanje revizij pravilnosti in uspešnosti ustanovitve in delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, ki naj bi zagotovila stabilnost bančnega sektorja, vendar je z dokapitalizacijo bank povečala javni dolg za dodatnih 5 milijard EUR ali 13 % BDP.

S priporočili in zahtevami za popravne ukrepe smo dosegli večjo odgovornost za javni dolg, oblikovanje smernic za računovodstvo javno-zasebnih partnerstev in ozaveščenost javnosti o negativnih posledicah visokega javnega dolga. Ministrstva za finance pa nam še vedno ni uspelo prepričati, naj uvede računovodstvo na osnovi poslovnih dogodkov, saj bodo tako podatki o javnem dolgu bolj relevantni, zlasti kar zadeva javno-zasebna partnerstva, kjer sredstva niso vključena ne v bilanco javnega ne v bilanco zasebnega dela.

Verjamem, da so moja prizadevanja prispevala k jasnejšemu proračunskemu razkrivanju javnega dolga in k zavedanju, kako nevaren je prevelik javni dolg, ki presega maastrichtska merila. Na tem področju je treba narediti še veliko, zlasti kar zadeva računovodstvo na osnovi poslovnih dogodkov, razkritje podatkov javno-zasebnih partnerstev ter predvsem reforme javnega sektorja in pokojninskega sistema.

c)  Razvoj okoljevarstvene revizije

Slovensko računsko sodišče je že pred letom 2004 poskusilo izvajati okoljevarstvene revizije, z mojo podporo in usmerjanjem pa so revizorji spoznali, kako pomembno je to področje in kakšne dosežke lahko ta revizija prinese. Največ okoljskih primerov pa smo revidirali v devetletnem obdobju, ko sem bil vrhovni državni revizor (blaženje posledic podnebnih sprememb, ravnanje z odpadki v občinah in recikliranje odpadne embalaže, nezakonito odlaganje odpadkov, čezmejne pošiljke odpadkov, gradnja objektov za čiščenje odpadne vode, recikliranje odsluženih vozil itd.). Večina teh revizij je bila prečne narave, pri čemer smo ocenjevali smotrnost poslovanja ministrstva za okolje in prostor, občin in ponudnikov javnih storitev oziroma drugih prejemnikov javnih sredstev. Naš revizijski pristop je revizorjem omogočil, da so temeljito preučili vse vidike in težave v zvezi z organizacijo, upravljanjem in financiranjem izbranih okoljskih področij ter oblikovali priporočila, ki so bila utemeljena in cenjena. Zaradi našega dela ima slovensko računsko sodišče velik ugled med vsemi deležniki, od ministrstva za okolje do nevladnih organizacij, in igra tudi dejavno vlogo v delovnih skupinah za okoljevarstveno revizijo INTOSAI in EUROSAI.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Slovenija je bila del nekdanje Jugoslavije in vsak dan se srečujemo z ljudmi drugih narodnosti, ver in jezikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Čeprav so naši jeziki podobni (južnoslovanska jezikovna skupina) in imamo skupno zgodovino, obstajajo nekatere kulturne razlike, ki jih je treba upoštevati pri sodelovanju z organizacijami in institucijami v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Delo v kulturno raznolikem okolju zahteva dober občutek za druge, namreč pripravljenost poslušati, pa tudi veliko spoštovanja, potrpežljivosti in razumevanja.

Kot sem že omenil, sem kot vrhovni državni revizor vodil več mednarodnih okoljevarstvenih revizij v angleščini, v sodelovanju z mednarodnimi vrhovnimi državnimi institucijami. Pri nekaterih od teh postopkov je šlo za skupne revizije z evropskimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, pri drugih pa za vzporedne revizije z evropskimi in drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami, torej sem seznanjen z mednarodnim sodelovanjem teh institucij. Razen tega so moje poklicne izkušnje v večkulturnih in večjezičnih institucijah omejene. Zato se veselim dela na Evropskem računskem sodišču, da bom še poglobil svoje izkušnje na širši evropski ravni.

Pripravljen sem prisluhniti različnim zamislim in da nimam pomislekov glede dela z ljudmi drugih narodnosti, ver, spolne usmerjenosti itd. Verjamem namreč, da nam delo in razprava z različnimi posamezniki pomagata oblikovati in sprejeti rešitve za širšo skupnost. Zato sem trdno prepričan, da bom med delom v takšni organizaciji izpopolnil svoje znanje in veščine na različnih življenjskih področjih, spoznal različne pristope k reševanju strokovnih problemov ter dosegel zrelost in védenje, ki je mogoče samo z življenjskimi izkušnjami.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Takšen postopek se v Sloveniji ne uporablja.

Še najbližje temu bi bilo naslednje: (a) predsednik Republike Slovenije me je na osnovi mojega dela v funkciji vrhovnega državnega revizorja predlagal za drugega namestnika predsednika slovenskega računskega sodišča, slovenski parlament pa me je izvolil na ta položaj; (b) kot vrhovni državni revizor in drugi namestnik predsednika računskega sodišča sem bil brez pripomb vlade in parlamenta izbran za kandidata za člana Evropskega računskega sodišča.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Moja sedanja funkcija (drugi namestnik predsednika slovenskega računskega sodišča), pa tudi kandidatura za člana Evropskega računskega sodišča.

Za moj sedanji položaj je predsednik Republike Slovenije leta 2013 objavil javni razpis. Izbral me je izmed devetih kandidatov in predlog za imenovanje posredoval slovenskemu parlamentu, kjer sem bil s tajnim glasovanjem izvoljen za drugega namestnika.

Kandidatura za člana Evropskega računskega sodišča je tudi rezultat javnega razpisa, ki ga je objavil minister za finance. Izbran sem bil izmed sedmih kandidatov in predlagan vladi v imenovanje. Vlada je mojo kandidaturo potrdila, odbor slovenskega parlamenta za evropske zadeve pa je o tem glasoval in dal pozitivno mnenje o sklepu vlade.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Ker so te tri odločitve tesno povezane s tremi največjimi dosežki, opisanimi v odgovoru na drugo vprašanje, jih bom tu samo povzel:

-  odločitev o obračunavanju ustreznih dajatev, pristojbin in cen za pretekla obdobja (povračilo preveč obračunanih dajatev državljanom, obračunavanje koncesijske pristojbine za celotno obdobje uporabe vode, preračun cene sistemskega operaterja za dobavo električne energije itd.),

-  omejevanje nepravilnega izogibanja javnemu dolgu prek državnih in občinskih podjetij,

-  razvoj okoljevarstvene revizije.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost je ena od najpomembnejših določb v limski deklaraciji o revizijskih predpisih INTOSAI in v dodatnih načelih mehiške deklaracije o neodvisnosti, zahteva pa jo tudi člen 286 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pogodba opredeljuje osnovne smernice za neodvisnost članov Evropskega računskega sodišča, ki „so izbrani med osebami, ki v svojih državah pripadajo ali so pripadale zunanjim revizijskim organom ali ki so posebej usposobljene za to službo. Njihova neodvisnost mora biti nedvomna.

Pri opravljanju teh nalog člani Računskega sodišča ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov. Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovimi nalogami.

Člani Računskega sodišča med svojim mandatom ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, bodisi pridobitne ali nepridobitne. Pri prevzemu svojih nalog se slovesno obvežejo, da bodo med svojim mandatom in po njegovem izteku spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bodo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali pošteno in diskretno.“

Povrhu tega prvi člen kodeksa ravnanja za evropske računske sodnike določa, da morajo ti delovati v skladu z ustanovnima pogodbama in tudi zakonodajo, ki se sprejme na njuni osnovi. Njihovi odnosi z oblastmi in interesnimi skupinami morajo biti v skladu z načelom ohranjanja neodvisnosti.

Ker je Evropsko računsko sodišče neodvisna institucija, je neodvisnost njegovih članov bistven pogoj za njegovo delovanje. Pri svojih prihodnjih nalogah na Evropskem računskem sodišču bom torej upošteval enake etične standarde, kot jih trenutno spoštujem na slovenskem računskem sodišču. Zato nikoli nisem bil član politične stranke oziroma druge politične ali vodstvene skupine. Predavanja, ki sem jih imel doslej, so bila odprtega značaja in načelna, nikoli pa nisem bil svetovalec za eno samo stranko v specifičnem primeru.

Kot član Evropskega računskega sodišča bi se pri izvajanju mandata izogibal vsem situacijam, ki bi lahko pripeljale do navzkrižja interesov, in deloval neodvisno v odnosih z drugimi institucijami in organi. To pomeni, da ne bi sprejemal navodil vlad ali drugih organov. Pri izpolnjevanju svojih dolžnosti bi zavzel nevtralen položaj, ne glede na državo, v kateri se revizija izvaja (vključno s svojo matično državo). Svoje delovanje in revizijska mnenja bi osnoval zgolj na dejstvih in podatkih, na ustreznih, zadostnih in zanesljivih dokazih, na revizijskih standardih ter na svojem strokovnem znanju in izkušnjah. Prav tako bi se vzdržal drugih poklicnih in političnih dejavnosti. Prenehal bi predavati in bi se omejil na predstavitve ugotovitev iz revizijskih poročil Evropskega računskega sodišča Evropskemu parlamentu, slovenskemu državnemu zboru in vladi, slovenskemu računskemu sodišču in drugim zainteresiranim (univerzam itd.), če bi bilo to v skladu s pravili Evropskega računskega sodišča in če bi prej pridobil dovoljenje za vsebino, ki jo želim predstaviti.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne jaz ne moji bližnji sorodniki nimamo poslovnih ali finančnih interesov oziroma obveznosti, ki bi bili lahko v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Glede tega nimam nobenih pomislekov in predsednika Računskega sodišča bom seznanil z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dal na voljo javnosti. V preteklih enajstih letih sem imel (in tudi izpolnjeval) pravno obveznost poročati o svojih finančnih interesih in obveznostih komisiji za preprečevanje korupcije v Sloveniji, in to obveznost bom imel tudi v obdobju, ko bom član Evropskega računskega sodišča.

10.  Ali ste udeleženi v kakem sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne, nisem udeležen v nobenem sodnem postopku.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne, nimam izvršne politične vloge.

Nikoli nisem bil član politične stranke in nikoli nisem imel političnega položaja ali izvršne vloge v politiki.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Nimam izvoljene funkcije oziroma aktivne funkcije z obveznostmi v politični stranki. Nikoli nisem bil in tudi zdaj nisem član politične stranke.

Če bom imenovan za člana Evropskega računskega sodišča, bom odstopil s položaja drugega namestnika predsednika slovenskega računskega sodišča, za kar me je slovenski parlament izvolil na predlog predsednika Republike Slovenije leta 2013.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Pri opravljanju nalog vrhovnega državnega revizorja (devet let) in drugega namestnika predsednika slovenskega računskega sodišča (zadnji dve leti) sem pogosto naletel na hude nepravilnosti, večkrat pa tudi na primere, ki so kazali znamenja goljufije in/ali korupcije. V vseh teh primerih sem takoj poročal svoji instituciji ali pa organom pregona (če je bilo treba, sem tudi sodeloval s policijo in tožilstvom v njihovih postopkih) oziroma drugim organom (komisija za preprečevanje korupcije, urad za preprečevanje pranja denarja itd.). Na osnovi zakona o računskem sodišču sem predsedniku sodišča v sedmih primerih predlagal, naj izda poziv za razrešitev odgovornega uradnika. Upam, da to priča o mojem zavedanju, da mora revizor javnega sektorja skrbeti za javne finance, ne za ljudi na položaju na osnovi njihovega političnega prepričanja, narodnosti, spola, veroizpovedi ali drugih značilnosti. Odločno se zavzemam za načelo nične strpnosti do goljufij in korupcije.

Enako nameravam ravnati kot član Evropskega računskega sodišča pri revidiranju evropskega proračuna (izdajanju izjave o zanesljivosti) in revizijah pravilnosti (skladnosti) oziroma smotrnosti poslovanja pri porabi denarja iz evropskega proračuna. Če bi naletel na hudo nepravilnost, goljufijo in/ali korupcijo, bi o tem v skladu s postopki Evropskega računskega sodišča poročal svoji instituciji in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF). To bi storil ne glede na to, katera oseba ali država članica je vpletena. Če mi bo kdaj naloženo sodelovanje z uradom OLAF v preiskavah goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije, bom te preiskave v celoti podprl.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Kultura dobrega finančnega upravljanja v vseh javnih službah bi morala temeljiti na zavedanju, da so vlade in drugi javni organi odgovorni za gospodarno, učinkovito in uspešno porabo javnih financ, ki jih zberejo z davki in drugimi viri, pri ponujanju kakovostnih storitev za državljane in druge prejemnike. Najvišji cilj vsake javne službe je zadovoljstvo stranke (javnosti).

Da ga bo lahko dosegla, mora vsaka organizacija opredeliti „mehke“ in „trde“ elemente kulture dobrega finančnega poslovodenja. „Mehki“ elementi morajo biti povezani s splošno politično in upravno kulturo, na primer demokratičnim načinom ravnanja in razmišljanja, ki vodi k preglednemu in predvidljivemu ukrepanju in poročanju, spodbujanju etičnih vrednot in omogočanju nadzora. „Trdi“ elementi bi morali vključevati jasne in operativne cilje in strategije, jasno opredeljena področja pristojnosti in odgovornosti, obveščanje in usposabljanje zaposlenih, učinkovito obveščanje vodstva, sistem, ki omogoča pregledno poročanje in objavo doseženih rezultatov, ter učinkovit sistem notranjih in zunanjih kontrol. Prav vsaka organizacija bi se morala posvetiti zakonitosti in gospodarnosti porabe, pa tudi najboljšemu razmerju med kakovostjo in ceno.

Pristojnost Evropskega računskega sodišča za revizije smotrnosti poslovanja glede na izbrane cilje zahteva, da revizorji pregledujejo predvsem „trde“ elemente kulture dobrega finančnega poslovodenja. Sodišče v svojih poročilih opozarja na pomanjkljivosti v poslovnih procesih revidirancev in daje priporočila, kako bi bilo mogoče te pomanjkljivosti odpraviti. To je osnovi pogoj za boljše finančno poslovodenje. Bralec revizijskega poročila mora brez težav razumeti, na katerih področjih in kako bi lahko revidiranec izboljšal smotrnost svojega poslovanja. Evropsko računsko sodišče lahko na osnovi revizijskega poročila, ki ga predstavi deležnikom (Evropskemu parlamentu, zlasti Odboru za proračunski nadzor (CONT), državnim parlamentom, nacionalnim vrhovnim revizijskim institucijam, medijem…), pridobi zadostno podporo, da se njegova priporočila, ki jih revidiranec ni upošteval, navsezadnje uresničijo. Če to ne pomaga, lahko opozorilo ponovi v drugih poročilih Evropskemu parlamentu (zbirna in panoramska poročila…) ali pa opravi naknadno revizijo in znova opozori, kaj bi bilo treba izboljšati.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Evropskemu parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Mandat Evropskega računskega sodišča, kot je določen z ustanovno pogodbo, je okvir za to, da sodišče opravlja naloge neodvisnega zunanjega revizijskega organa proračuna EU. Dopušča pa precejšnjo mero prožnosti pri tem, kako naj sodišče izvaja svoje naloge in poveča svoj učinek. Pomembna naloga Evropskega računskega sodišča je priprava revizijskih poročil za Evropski parlament, ki obravnavajo pomembne teme za to institucijo, so nared pravočasno, so relevantna in vsebujejo priporočila, ki lahko ustvarijo dodano vrednost pri porabi proračuna EU.

Sodelovanje med Evropskim računskim sodiščem in Evropskim parlamentom, zlasti odborom CONT, pa ni omejeno samo na poročanje, saj se začne že pri izboru revizijskih tem. Odbor CONT bi moral imeti možnost, da predlaga revizijske teme, ki so pomembne za nadzor nad proračunom (čeprav ti predlogi niso zavezujoči, jih vrhovne revizijske institucije navadno upoštevajo). Evropsko računsko sodišče bi lahko pomagalo odboru CONT na pojasnjevalnem srečanju med člani odbora CONT in Evropskega računskega sodišča, še preden se revizijsko poročilo obravnava na javni seji odbora CONT. Prav tako bi lahko pripravilo seznam vprašanj za revidirance na osnovi revizijskih ugotovitev, da bi člani odbora CONT potrebovali manj časa za priprave na seje. Člani odbora CONT pa bi po drugi strani lahko pomagali Evropskemu računskemu sodišču tako, da bi potrdili priporočila v revizijskih poročilih, zlasti v primerih, ko bi bile potrebne spremembe zakonodaje. Odbor CONT se mora navadno večkrat sestati, da bi obravnaval, kako revidiranci izpolnjujejo priporočila Evropskega računskega sodišča. Revidiranci so o tem dolžni poročati ali Evropskemu računskemu sodišču ali neposredno odboru CONT. Ta obveznost je zelo dobra spodbuda za revidirance, da resno razpravljajo o priporočilih in jih tudi uresničijo, kar je še pomembnejše. Eden od načinov, da se to doseže, so tudi naknadne revizije, na podlagi katerih Evropsko računsko sodišče odbor CONT obvešča o spremembah, izhajajočih iz prejšnjih revizij sodišča in sklepov odbora CONT, sprejetih na osnovi priporočil sodišča. Tako postane jasno, ali so revidiranci spoštovali ugotovitve iz revizijskega poročila in ali so morda potrebni strožji ukrepi oziroma dejavnosti, na primer obravnava na plenarnem zasedanju ali sprememba zakonodaje.

Kot vrhovni državni revizor in drugi namestnik predsednika sem sodeloval v vseh omenjenih postopkih med slovenskim računskim sodiščem in odborom za proračunski nadzor ter drugimi organi v slovenskem parlamentu, tako da bom takšne dejavnosti v celoti podprl tudi v odnosih med Evropskim računskim sodiščem in odborom CONT.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Revidiranje smotrnosti poslovanja je neodvisno, objektivno in zanesljivo preverjanje, ali vlada oziroma podjetja, sistemi, operacije, programi in dejavnosti EU delujejo v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (trije E-ji: economy, efficiency, effectiveness) in ali jih je mogoče izboljšati. Prednosti ali dodana vrednost revizije smotrnosti poslovanja so priporočila revidirancem, kako naj izboljšajo poslovne procese. S tem namenom mora revizor določene poslovne procese preučiti zelo podrobno, izbrati primerljivo najboljšo prakso zanje in/ali ugotoviti, kaj bi bilo mogoče izboljšati. Vrhovne revizijske institucije s priporočili v revizijskih poročilih revidirancem ne svetujejo samo tega, kako izboljšati poslovne procese, da bi se izognili morebitnim tveganjem (nefinančne koristi), temveč tudi to, kje so možnosti za prihranke ali kako doseči boljše rezultate (finančne koristi). Morebitne prihranke za revidirance bi bilo mogoče ovrednotiti kot finančno dodano vrednost revizije. Eno od prvih metodologij za merjenje finančne dodane vrednosti revizij vrhovnih revizijskih institucij je razvil državni revizijski urad Velike Britanije, vendar je bilo zaradi njenih slabosti merjenje oziroma vsaj poročanje o njegovih rezultatih opuščeno. Kljub temu sem svojo zaključno nalogo za pridobitev naziva preizkušenega državnega revizorja naslovil „Merjenje finančnih učinkov dela Računskega sodišča Republike Slovenije“, v njej pa predlagal metodologijo za ocenjevanje finančnih učinkov revizijskega dela, ki omenjeno metodologijo britanskega revizijskega urada nadgrajuje in je prilagojena tudi slovenskemu zakonu o računskem sodišču. Zdi se mi pomembno, da vrhovne revizijske institucije davkoplačevalcem pokažejo, da lahko revizije vplivajo na dejavnosti revidirancev in tako ustvarijo potencialne prihranke, ki vsaj presegajo stroške delovanja vrhovnih revizijskih institucij. Ker pa imajo vrhovne revizijske institucije omejena pooblastila za izvrševanje priporočil, je treba razumeti, da so za to in za uresničenje potencialnih prihrankov v končni fazi odgovorni revidiranci. Zato je mogoče pri dodani vrednosti vrhovnih revizijskih institucij govoriti samo o potencialnih prihrankih javnih sredstev oziroma boljših rezultatih (prihodki, rezultati in učinki).

Pri revidiranju javnega sektorja so gospodarnost, učinkovitost in uspešnost opredeljene takole:

▪  Načelo gospodarnosti pomeni zmanjšanje stroškov sredstev (material, storitve, stroški dela, amortizacija…) ob ustreznem ohranjanju kakovosti. Uporabljeni viri morajo biti na voljo pravočasno, v ustrezni količini in kakovosti ter po najboljši ceni.

▪  Načelo učinkovitosti pomeni, da se razpoložljivi viri čim bolje izkoristijo. Zadeva razmerje med uporabljenimi viri in rezultati v smislu količine, kakovosti in pravočasnosti.

▪  Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

Revidiranje gospodarnosti v javnem sektorju je tesno povezano s pravili o javnih naročilih oziroma zaposlovanju in plačah. Ker predpisi o javnem naročanju temeljijo na načelu gospodarnosti (poleg drugih načel), je vprašanje gospodarnosti navadno zajeto že z revizijo pravilnosti (skladnosti).

Revidiranje učinkovitosti je po drugi strani najobsežnejši cilj pri revidiranju smotrnosti poslovanja, saj gre za pregled razmerja med vložki in rezultati (učinki), ki zajema ugotovitve o gospodarnosti in tudi uresničevanju zastavljenih ciljev. Če je to razmerje neugodno, mora revizor preučiti celotno poslovanje revidiranca, da bi odkril razloge za nesmotrnost. Takšna revizija je zamudnejša, vendar revizorju omogoča, da predlaga pomembne izboljšave v revidiranem procesu, ki lahko prispevajo k odpravi tveganj, izboljšavam pri nabavi z racionalizacijo količine vložkov ali njihove cene ter izboljšavam v samem procesu, ki lahko omogočijo večje, boljše ali celo drugačne rezultate, s tem pa izboljšajo učinke.

Revidiranje uspešnosti je ocenjevanje zastavljenih ciljev, pa tudi rezultatov oziroma učinkov procesa. Sir John Whitmore je za ocenjevanje zastavljenih ciljev uvedel sistem okrajšav, ki si jih je lahko zapomniti: SMART (Specific, Measurable, Achievable, Relevant, Time-bound – specifični, merljivi, uresničljivi, relevantni, časovno omejeni), PURE (Positively stated, Understood, Relevant, Ethical – pozitivno izraženi, razumljeni, relevantni, etični) in CLEAR (Challenging, Legal, Environmentally sound, Appropriate, Recorded – zahtevni, zakoniti, neškodljivi okolju, primerni). Evropsko računsko sodišče in slovensko računsko sodišče navadno uporabljata merila SMART za ocenjevanje ustreznosti zastavljenih ciljev in merila RACER (Relevant, Accepted, Credible, Easy, Robust – relevantni, sprejeti, verodostojni, preprosti in zanesljivi) za ocenjevanje kakovosti kazalnikov. Pri merjenju ciljev so učinki pomembnejši od rezultatov, saj tako Evropsko računsko sodišče kot slovensko računsko sodišče ugotavljata, da so rezultati pogosto doseženi (čeprav včasih niso ustrezno opredeljeni), pričakovani učinki pa ne. Primer iz Slovenije je na primer ta, da je bil porabljen ves denar za kmetijstvo iz proračuna EU, da so bili rezultati v smislu števila novih traktorjev doseženi, dodana vrednost (učinek) na kmetijah, ki so prejele subvencije, pa je bila nižja kot pred nakupom traktorjev. Usmerjenost v učinek namesto v rezultate je najverjetneje razlog (poleg dejstva, da se je obdobje 2007–2013 po pravilu n+2 končalo), da revizijski program Evropskega računskega sodišča za leto 2016 sestoji v glavnem iz revizij, katerih namen je preučiti uspešnost programov EU, zlasti kohezijskega sklada.

Seznanjen sem tudi z načelom 6E, ki vključuje več socialnih oziroma okoljskih in manj ekonomskih ciljev (enakost, ekologija in etika). Revizijski cilji so navadno opredeljeni kot gospodarnost, učinkovitost in uspešnost (economy, efficiency, effectiveness), saj ustrezajo vhodno-izhodnemu modelu poslovnih procesov. Načela enakosti, ekologije in etike pa bi lahko uresničili takole:

-  Del ciljev, ki jih opredeli revidiranec: lahko bi na primer revidirali uspešnost pri doseganju enakopravne zastopanosti moških in žensk na vodilnih položajih, tak pristop pa bi lahko uporabili tudi pri revidiranju uspešnosti na področju ekologije in etike.

-  Revidiranje uspešnosti poslovnih procesov (projektno vodenje): vrhovna revizijska institucija bi lahko na primer pri reviziji gradnje avtoceste preučila, ali je revidiranec upošteval selitev živali, ohranjanje ogroženih vrst, čiščenje odpadne vode s cestišč, možnosti poplav, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov itd.

-  Pri revidiranju gospodarnosti in/ali učinkovitosti javnih naročil: revidirati bi bilo mogoče, ali se pri javnih naročilih upoštevajo etična in okoljevarstvena vprašanja, pa tudi predpisi o zelenih javnih naročilih, blago iz pravične trgovine ali proizvodi lokalnih kmetij itd.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Člen 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da v primeru revizije v državah članicah Evropsko računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. Računsko sodišče ima izključni mandat za pripravo neodvisnega mnenja o računovodskih izkazih EU ter za poročanje o dobrem finančnem poslovodenju, zakonitosti in pravilnosti transakcij, na katerih temeljijo računovodski izkazi, ter o zanesljivosti teh izkazov. Vrhovne revizijske institucije pa delujejo v skladu s svojimi mandati v okviru nacionalne zakonodaje, odgovarjajo nacionalnim parlamentom in so popolnoma neodvisne od institucij EU. Osemdeset odstotkov proračuna EU se porabi v okviru deljenega upravljanja Komisije in držav članic, zato je bistvenega pomena, da Evropsko računsko sodišče in državne vrhovne revizijske institucije sodelujejo, vendar ne nosijo skupne odgovornosti za revizijo proračuna EU. Neskladje je še večje zaradi razlik med vrhovnimi revizijskimi institucijami, med njihovimi revizijskimi pristopi in vlogami v nacionalnih sistemih odgovornosti. Menim, da je odbor za stike med evropskimi vrhovnimi revizijskimi institucijami dobra platforma za takšno sodelovanje. Ta odbor obravnava skupne revizijske pristope, trenutno na primer razpravlja o revizijskem sodelovanju v kontekstu strategije Evropa 2020. Glavni cilj je uskladiti delo institucij EU in vrhovnih revizijskih institucij pri revidiranju skladov EU. Razprava o uvedbi enotnega revizijskega pristopa oziroma nacionalnih izjav pa še poteka in odločitve še ni. Boljše sodelovanje je po mojem mnenju tesno povezano s tem, ali nacionalni parlamenti, vlade in vrhovne revizijske institucije razumejo, da sta učinkovitejša poraba in nadzor nad sredstvi EU odraz njihovih lastnih prizadevanj in interesov. In obratno, institucije EU morajo razumeti nacionalne interese in pomisleke. Evropsko računsko sodišče že sodeluje z vrhovnimi revizijskimi institucijami in jim posreduje svoj delovni program, s tem pa jim omogoči, da svoje predstavnike vključijo v revizijo, kar prispeva k izmenjavi znanja in najboljše prakse ter k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Vrhovne revizijske institucije v določeni meri revidirajo porabo sredstev EU, ki so vključena v nacionalne proračune, vendar njihovi pristopi še vedno niso dovolj primerljivi. Kljub vsemu lahko Evropsko računsko sodišče najpomembnejše revizijske ugotovitve vrhovnih revizijskih institucij uporabi pri načrtovanju, v posebnih poročilih in pri določenih vidikih izjave o zanesljivosti (DAS).

Vseeno so vedno mogoče izboljšave. Evropa si prizadeva oblikovati skupne računovodske standarde za javni sektor (EPSAS), Evropska komisija pa skuša proračunski postopek in poročanje držav članic uskladiti z evropskim semestrom. Evropsko računsko sodišče in državne vrhovne revizijske institucije bi lahko poglobili sodelovanje na področju izmenjave znanja, vzporednih proračunskih revizij, zlasti v fazi načrtovanja, priprave enotnih vzorcev za proračunske revizije v zvezi s skladi EU ter izmenjave revizijskih izkušenj in rezultatov. Vzajemne izkušnje bi lahko zelo koristile za posredovanje najboljše prakse vsem vrhovnim revizijskim institucijam ter pravočasnih, relevantnih in primerljivih informacij deležnikom.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

To je po mojem mnenju eno najpomembnejših vprašanj, ki zadeva prihodnjo vlogo Evropske komisije in Evropskega računskega sodišča v odnosih z državami članicami in državnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami. Evropsko računsko sodišče situacije samo ne more izboljšati. Kot sem že omenil, so vrhovne revizijske institucije samostojne in Evropsko računsko sodišče jim ne more narekovati, kako naj delajo. Prostovoljno sodelovanje pri revidiranju je mogoče, vendar je malo verjetno, da bodo nekoč vse vrhovne revizijske institucije usklajeno sodelovale pri kaki reviziji. Prek odbora za stike pa je bil vseeno dosežen napredek.

Ne glede na prizadevanja odbora za stike in potekajočo razpravo o tem, ali bi bilo smiselno uvesti enotni revizijski pristop oziroma nacionalne izjave, je očitno, da bo neka oblika poglobljenega sodelovanja med Evropskim računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami vseeno potrebna. Razvoj zmogljivosti Evropskega računskega sodišča za revidiranje poročil držav članic vzporedno z državnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami ne bilo dobro finančno poslovodenje, zato ta rešitev po mojem mnenju ni dobra.

Ker za to, da zahteva in prejema točne podatke od držav članic, ni odgovorno Evropsko računsko sodišče, temveč Evropska komisija, prav slednja lahko predlaga Evropskemu parlamentu, naj sprejme uredbo, ki bo vsem državam članicam nalagala obveznosti letnega poročanja o točnosti podatkov, ki jih njihove vrhovne revizijske institucije pošiljajo Evropski komisiji. Morda takšna poročila niso potrebna za vse podatke, ki se vsako leto posredujejo Evropski komisiji (ker zmogljivosti državnih vrhovnih revizijskih institucij niso dovolj velike), temveč samo za poročila, ki bi jih izbrali in zahtevali od držav članic glede na tveganja, ki bi jih opredelila Evropska komisija, delovni program Evropskega računskega sodišča in predloge Evropskega parlamenta.

Naloga Evropskega računska sodišča bi bila uskladitev revizijskih pristopov vrhovnih revizijskih institucij pri pripravi zahtevanih poročil, kar bi potekalo v okviru odbora za stike. Glavna naloga Evropskega računskega sodišča pa je revidiranje sposobnosti Evropske komisije, da pridobi točne podatke od držav članic in izvaja notranje kontrole točnosti podatkov, ki jih prejema v sklopu svojih postopkov. Evropsko računsko sodišče izbira vzorce podatkov držav članic in jih revidira z naknadnimi kontrolami točnosti, vendar s tem samo preverja, ali vnaprejšnje kontrole Evropske komisije delujejo pravilno, ne namerava pa nadomestiti njenega dela.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da, kandidaturo bom umaknil. Menim namreč, da je zaupanje med člani Evropskega računskega sodišča in Evropskim parlamentom (zlasti odborom CONT) nujen pogoj za dobro sodelovanje pri opravljanju skupnih nalog.

Vseeno upam, da bodo moja dosedanja poklicna pot (ki priča o moji zavezanosti neodvisnemu in profesionalnemu javnemu revidiranju), soglasna podpora slovenske vlade in odbora za evropske zadeve pri slovenskem parlamentu, moji pisni odgovori v tem dokumentu in moja predstavitev v odboru dovolj prepričljivi, da bo Evropski parlament dal pozitivno mnenje o moji kandidaturi in podprl moje imenovanje za člana Evropskega računskega sodišča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.3.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

3

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga

(1)

   Zlasti ministrstva za finance, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za promet in ministrstva za gospodarstvo oziroma infrastrukturo.

(2)

   DARS (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji), Slovenske železnice, ELES (sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja), SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja), GEN energija, plinovod, vodovod, komunalna podjetja, upravljanje odpadnih voda itd.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov