POROČILO o imenovanju Janusza Wojciechowskega za člana Računskega sodišča

17.3.2016 - (C8-0414/2015 – 2015/0817(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Igor Šoltes

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Janusza Wojciechowskega za člana Računskega sodišča

(C8-0414/2015 – 2015/0817(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0414/2015),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0061/2016),

A.  ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na svoji seji dne 15. marca 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Janusz Wojciechowski imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS JANUSZA WOJCIECHOWSKEGA

Poklic:

pravnik, nekdanji sodnik, sedaj odvetnik,

Izobrazba:

poglobljeni študij prava: magisterij iz prava, diplomiral na Univerzi v Lodžu, Oddelek za pravo in upravo (1977)

Poklicna pot:

– poslanec Evropskega parlamenta od leta 2004

– podpredsednik poljskega sejma (2001–2004)

– predsednik vrhovnega revizijskega organa (Najwyższa Izba Kontroli) (1995–2001)

– poslanec poljskega sejma (1993–1995)

– sodnik na okrožnem sodišču v mestu Rawa Mazowiecka, sodnik na pokrajinskem sodišču v mestu Skierniewice, sodnik na prizivnem sodišču v Varšavi (1980–1993)

– državni tožilec pripravnik (1977–1980)

Funkcije v nacionalnem parlamentu:

– poslanec v poljskem sejmu (1993–1995; 2001–2004)

– podpredsednik poljskega sejma (2001–2004)

– predsednik odbora za spremembo kodifikacije (2001–2004)

Funkcije v nacionalni vladi:

– državni podsekretar za področje zakonodajnih vprašanj v kabinetu vlade (1994–1995)

Funkcije v zunanjih revizijskih organih:

– predsednik vrhovnega revizijskega organa (Najwyższa Izba Kontroli ) (1995–2001)

Funkcije v pravosodju:

– sodnik na okrožnem, pokrajinskem in pritožbenem sodišču (1980–1993)

– napoteni sodnik pri vrhovnem sodišču (1990–1991)

– član nacionalnega sveta za pravosodje (1990–1993)

– sodnik na državnem sodišču (1991–1993)

Funkcije v institucijah EU:

– poslanec Evropskega parlamenta od leta 2004

– podpredsednik Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (od leta 2004)

– član Odbora za proračunski nadzor (2004–2009)

– član delegacij v odborih za parlamentarno sodelovanje EU-Kazahstan, EU-Kirgizistan, EU-Uzbekistan in za odnose s Tadžikistanom, Turkmenistanom in Mongolijo

– opazovalec pri Evropskem parlamentu (2003–2004)

Funkcije v drugih mednarodnih organizacijah:

– član upravnega odbora Evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (1995–1999)

PRILOGA 2: ODGOVORI JANUSZA WOJCIECHOWSKEGA NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna ali proračunskega nadzora ali revizije.

Med letoma 1995 in 2001 sem bil predsednik vrhovnega revizijskega organa (NIK), ustavnega državnega revizijskega organa, ki skrbi za nadzor državnega proračuna in drugih področij delovanja države, potem ko me je poljski parlament izvolil za šestletni mandat. Na tem položaju sem poljskemu parlamentu šestkrat predstavil revizijo izvrševanja državnega proračuna in odgovarjal na vprašanja poslancev.

Kot predsednik vrhovnega revizijskega organa sem bil odgovoren tudi za pripravo in upravljanje proračuna samega revizijskega organa.

Od leta 2004 kot poslanec Evropskega parlamenta in zlasti kot podpredsednik Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja delujem na vprašanjih, povezanih s proračunom EU.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Zelo uspešen sem bil v vlogi sodnika. Leta 1990, po razpadu totalitarnega režima na Poljskem, so me poljski sodniki predlagali na mesto v novoustanovljenem državnem svetu za pravosodje kot organu, pristojnem za spremljanje pravosodne neodvisnosti in neodvisnosti sodišč. Istega leta so me povabili, naj prevzamem mesto sodnika na prizivnem sodišču in sodelujem pri odločitvah na vrhovnem sodišču. Kot sodnik sem napisal več znanstvenih publikacij, zlasti pojasnilo h kazenskem zakoniku (1997).

Kot predsednik vrhovnega revizijskega organa sem imel pregled nad sistematičnimi dejavnostmi preiskovanja tveganja korupcije. Pod mojim vodstvom je vrhovni revizijski organ leta 2000 objavil obsežno analizo tveganja korupcije na podlagi preiskav, ki jih je opravil; v analizi smo predstavili mehanizme, ki povzročajo korupcijo, ter področja, kjer je bilo tveganje korupcije na Poljskem največje. Vanjo so bila vključena tudi priporočila državni upravi za zmanjšanje tveganja korupcije in mnoga od njih so bila upoštevana. Prizadevanja vrhovnega revizijskega organa za zmanjšanje tveganja korupcije se nadaljujejo še danes, kar prispeva k boljši oceni, ki jo ima Poljska na indeksu za zaznavo korupcije organizacije Transparency International.

Pod mojim vodstvom je bil vrhovni revizijski organ izjemno uspešen pri razkrivanju primerov korupcije v zvezi z upravljanjem javnih sredstev, kjer je v nekaterih primerih šlo za privatizacijo.

Moj največji uspeh kot poslanec poljskega nacionalnega parlamenta je bilo razkritje koruptivnih poslov v zvezi z javnimi naročili, pa tudi, da so bile v poljsko pravo vnesene določbe, ki so oslabile solidarnost med podkupovalci in prejemniki podkupnin, ker podkupovalec, ki bi oblastem poročal o koruptivnem poslu pred njegovim razkritjem, zanj ne bi odgovarjal. Novi zakon je izjemno učinkovito pripomogel k boju proti korupciji.

Prav tako sem v poljski kazenski postopek uvedel pojem anonimnosti prič, ki omogoča prikrivanje podatkov prič, ki pričajo v zadevah, povezanih z organiziranim kriminalom, da te priče ne bi bile žrtve povračilnih ukrepov kriminalnih združb. To je bil pomemben ukrep za zaščito prič.

Pripravil sem tudi osnutek zakonodajnega akta o ustanovitvi posebnega urada pri državnega tožilstva, ki je pristojen za pravno varstvo državnih sredstev. Zakon je bil sprejet in urad še vedno deluje.

Za največji uspeh pri svojem delu kot poslanec Evropskega parlamenta štejem delo na področju varstva živali. Sem predsednik medskupine za dobrobit in varstvo živali, ki ima zelo dejavno vlogo v Evropskem parlamentu in daje pobude za ukrepe za izboljšanje dobrobiti in varstva živali v EU. Leta 2009 sem bil poročevalec za uredbo Parlamenta in Sveta o zaščiti živali ob zakolu. V uredbi nam je uspelo narediti standarde dobrobiti živali v času zakola veliko bolj humane.

Poleg tega sem dejavno in uspešno sodeloval pri prepovedi uvoza izdelkov iz psov, mačk in tjulnjev zaradi krutih metod ubijanja teh živali v tretjih državah.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Večino izkušenj z delom v mednarodnem okolju sem pridobil kot dejaven poslanec Evropskega parlamenta od leta 2004. Od tedaj sem podpredsednik Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropskega parlamenta.

Pred tem sem v letih od 1995 do 2001 kot predsednik vrhovnega revizijskega urada dejavno sodeloval v mednarodnih dejavnostih skupin EUROSAI in INTOSAI pri Mednarodni organizaciji vrhovnih revizijskih institucij. Bil sem član upravnega odbora skupine EUROSAI in se dejavno udeleževal kongresov, konferenc in seminarjev.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

V času mojega šestletnega mandata predsednika vrhovnega revizijskega urada, je poljski parlament vsako leto ocenjeval moja poročila o dejavnostih in moje izvrševanje proračuna. Vse ocene so bile pozitivne.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Posledica političnega imenovanja je bilo edino mesto državnega podsekretarja v kabinetu Sveta ministrov v obdobju 1994–1995. Pristojen sem bil za področje zakonodaje, na mesto pa me je imenoval predsednik vlade. Vse druge javne položaje sem prevzel po javni izvolitvi (nacionalni parlament, Evropski parlament) ali po zakonodajnih volitvah (predsednik vrhovnega revizijskega organa).

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Spominjam se, da sem kot sodnik v devetdesetih letih prejšnjega stoletja nasprotoval smrtni kazni. Kot edinega, ki je nasprotoval smrtni kazni v senatu petih sodnikov, so me preglasovali s 4 glasovi proti enemu.

Vendar pa je vrhovno sodišče sprejelo moj ugovor in smrtna kazen ni bila izvršena. Takrat je na Poljskem smrtna kazen še vedno obstajala (odpravljena je bila šele leta 1997) in s svojim ugovorom najprej kot sodnik, nato kot poslanec, sem prispeval k njeni ukinitvi.

Najtežja odločitev, ki sem jo moral sprejeti, ko sem delal za vrhovni revizijski organ, je bila, ko sem moral izdati negativno oceno o izvrševanju državnega proračuna v letu 2001, kar se prej še nikoli ni zgodilo. A nisem okleval, čeprav sem se zavedal, da bo to preprečilo mojo ponovno izvolitev in da sem s tem zaključil svoj šestletni mandat na tem mestu. Še več, negativna ocena je škodovala tudi ugledu vladne večine.

V času predsedovanja vrhovnemu revizijskemu organu sem sprejel tudi zelo pomembno odločitev o spremljanju plač vladnih uradnikov in vodstvenih delavcev podjetij v državni lasti. Moje kritično poročilo o pravno neurejenem določanju teh plač je postavilo temelj za parlamentarni akt o omejevanju njihove višine. Ta parlamentarni akt je še vedno v veljavi.

Ena od revizij, ki jih je v času mojega vodenja izvedel vrhovni revizijski organ, je vladi preprečila sklenitev izjemno drage pogodbe o nakupu orožja, s tem pa je državnemu proračunu prihranila več sto milijonov evrov.

Neodvisnost

7.  V skladu s Pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Ne kot sodnik ne kot predsednik vrhovnega revizijskega organa nisem svojih nalog nikoli opravljal tako, da bi bila vprašljiva moja neodvisnost – nasprotno, cenili so me kot popolnoma neodvisnega sodnika in popolnoma neodvisnega predsednika vrhovnega revizijskega organa, in tudi pri delu na Računskem sodišču ne bo moja neodvisnost nikakor ogrožena. Zavedam se, da to mesto zahteva popolno nepristranskost in polno upoštevanje veljavnega kodeksa ravnanja.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Nisem udeležen pri nobeni poslovni dejavnosti, kar velja tudi za člane moje družine. Starša sta mrtva, žena in tri sestre so upokojene, mlajši brat je kmet in poslanec v poljskem nacionalnem parlamentu. Eden od sinov vodi lastno IT podjetje, drugi je odvetnik, noben od njiju pa ne opravlja drugih gospodarskih ali finančnih dejavnostih, ki bi lahko bile v navzkrižju z mojimi morebitnimi nalogami na Računskem sodišču.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Svoje premoženje sem pripravljen razkriti ne le predsedniku sodišča, ampak tudi javnosti. Kot poslanec Evropskega parlamenta sem na Poljskem vsako leto podal javno izjavo o svojih finančnih interesih, ki je objavljena na spletu. Moje finančno stanje je povsem pregledno.

10.  Ali ste udeleženi v katerem koli sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Nisem udeležen v nobenem kazenskem postopku. V zadnjih letih sta bili zoper mene vloženi dve civilni tožbi zaradi mojih kritičnih izjav, in sicer prve, da je neki poljski minister slabo upravljal in tratil sredstva EU, in druge o nepravilnostih v upravnem odboru poljskega podjetja v državni lasti, ki je prejemalo državno pomoč. V obeh primerih je bilo odločeno meni v prid. Sodišče je ugotovilo, da so moji očitki utemeljeni.

11.  Ali imate katero koli dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Nimam nobene izvršilne vloge v politiki, kot je tudi nisem imel v zadnjih 18 mesecih. V letu 2015 sem bil za nekaj mesecev vršilec dolžnosti regionalnega predstavnika stranke Pravo in pravičnost za območje Lodža, ne da bi bil uradno imenovan na to mesto. Te funkcije ne opravljam več.

Kot poslanec Evropskega parlamenta sem član političnega sveta stranke Pravo in pravičnost, ki je izvršilni organ stranke in zajema vse strankine člane, ki so poslanci.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Če bom imenovan za člana Računskega sodišča, bom odstopil od svojega članstva v političnem svetu stranke Pravo in pravičnost. Za čas trajanja mojega mandata na sodišču bom prekinil vso politično udejstvovanje. Povsem enako sem ravnal, ko sem bil predsednik vrhovnega revizijskega organa na Poljskem, saj sem prekinil vse moje tedanje politične dejavnosti.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Natančno bi predstavil ugotovitve in na njihovi podlagi oblikoval sklepe, vključno s prenosom zadeve na pristojne organe pregona. Ne more biti govora o tem, da bi popuščali bodisi državi ali posamezniku. Kot predsednik vrhovnega revizijskega organa sem predstavil kritična poročila, zaradi katerih so odstopili ministri, tudi ministri iz mojih lastnih političnih krogov. Leta 1996 sem objavil kritično poročilo o dejavnostih ministra za zunanje gospodarsko sodelovanje, ki je bil član stranke, kateri član sem bil pred izvolitvijo v vrhovni revizijski organ. Preiskave so odkrile nepravilnosti pri delovanju ministra, ki je nato moral odstopiti. Zadevo so nato prevzeli organi kazenskega pregona in nisem imel nikakršnih pomislekov, da ne bi predstavil dejanskih ugotovitev revizije in končne sklepe.

Dodal bi še, da sem kot predsednik vrhovnega revizijskega organa predstavil kritične ugotovitve, kjer so bile pošteno opisane nepravilnosti, ki jih je naredila Poljska pri uporabi sredstev predpristopne pomoči iz programa Phare.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Dobro upravljanje javnih financ pomeni predvsem upravljanje, ki ne dovoljuje potrate ali korupcije. Na podlagi svojih izkušenj iz vrhovnega revizijskega organa, ki bi lahko bile primerne za Revizijsko sodišče, menim, da je še zlasti pomembno odpraviti manevrski prostor, ki uradnikom dovoljuje samovoljno ravnanje, da se ne dopušča nasprotje interesov in da se zagotovi preglednost (odprtost) pri uporabi javnih sredstev in učinkovit sistem nadzora. Skratka, dobro finančno poslovodenje ne dovoljuje samovoljnosti ali nasprotja interesov ter v največji možni meri skrbi za preglednost in učinkovitost nadzora.

Računsko sodišče lahko prispeva k boljšemu upravljanju javnih sredstev s tem, da razkrije nepravilnosti in pripravlja posebna priporočila za odpravo samovoljnosti pri odločanju, odpravo nasprotja interesov, večjo preglednost in boljši nadzor.

15.  V skladu s Pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Računsko Sodišče zelo dobro opravlja svojo vlogo krepitve pristojnosti Evropskega parlamenta, saj mu nudi zanesljive informacije o porabi proračuna EU. Menim, da je okrepljeno sodelovanje mogoče doseči z razširitvijo analitičnega dela Računskega sodišča.

Rekel bi, da obstaja možnost za povečanje vloge Računskega sodišča predvsem pri nadaljevanju prakse priprave panoramskih pregledov, s katero je začel leta 2014. Dva takšna pregleda iz leta 2014 (eno o mehanizmih odgovornosti in drugo o tveganjih za finančno upravljanje proračuna EU), sta zelo dragocena, ker vsebujeta pomembna priporočila za Parlament. Na Računskem sodišču bom zagovarjal več takšnih panoramskih pregledov.

Poleg tega bi bilo treba dati večji pomen izvajanju priporočil tega sodišča. Tako Računsko sodišče kot Parlament bi morala zahtevati večjo odgovornost institucij, ki so predmet nadzora izvajanja priporočil Računskega sodišča.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Menim, da je pomembna dodana vrednost revizije smotrnosti poslovanja boljša porazdelitev sredstev EU in pravičnejša razdelitev med upravičence. Dodatna korist je, da povečuje ozaveščenost državljanov EU o porabi javnega denarja, saj boljše poznavanje zbuja več zaupanja v EU in njene institucije. Če povzamem, dodana vrednost revizij je predvsem v krepitvi demokratičnega nadzora dejavnosti institucij EU in izvrševanja proračuna EU. 

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Sodelovanje med Računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi organi je dobro. Zlasti sem zadovoljen z zelo dobrim, če ne celo vzornim sodelovanjem med Računskim sodiščem in poljskim vrhovnim revizijskim organom. Kot njegov predsednik sem v devetdesetih leti prejšnjega stoletja, ko je bila Poljska država kandidatka za članstvo v EU, vzpostavil sodelovanje med vrhovnim revizijskim organom in Računskim sodiščem, sodeloval sem z njegovimi predsedniki g. Middelhoekom, g. Friedmannom in g. Nilssonom. Dobri temelji, ustvarjeni s tem sodelovanjem, so že obrodili sadove: Računsko sodišče je v poročilu za leto 2014 označilo sodelovanje s poljskim vrhovnim revizijskim organom za primer izjemno dobrega vsebinskega sodelovanja.

To sodelovanje je še vedno mogoče izboljšati, predvsem z nadaljnjimi prizadevanji za uskladitev revizijskih metodologij, kjer lahko Računsko sodišče ponudi svoje izkušnje, vendar pa bi moralo tudi samo Računsko sodišče iskati primere dobre prakse, kakršni so učinkoviti modeli poljskega revizijskega organa za opozarjanje na korupcijska tveganja. Računsko sodišče seveda ni preiskovalno telo, vendar lahko opozarja, celo moralo bi opozarjati, na sistemska tveganja in mehanizme, ki spodbujajo korupcijo.

Menim, da bi sodelovanje lahko izboljšali tudi z obsežnejšo izmenjavo informacij o revizijskih ugotovitvah. Revizijsko sodišče bi lahko pogosteje uporabljalo ugotovitve revizij nacionalnih revizijskih organov, kar bi lahko preprečilo nepotrebno podvajanje.

Prizadevati bi si bilo treba tudi za skupne ali vzporedne revizije Računskega sodišča in vrhovnih revizijskih organov držav članic, saj obstajajo neizkoriščene priložnosti za sodelovanje na tem področju.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

To, kako naj Računsko sodišče posreduje podatke, ki jih zagotovijo države članice, bi lahko razvili prvenstveno na podlagi skupnih revizij Računskega sodišča in vrhovnih revizijskih organov držav članic, ki sem jih predlagal v odgovoru na 17. vprašanje in ki bi upoštevale vprašanje zanesljivosti podatkov, ki jih posredujejo države članice. Lahko bi na primer skupaj preučili, ali je Komisija prejela zanesljive podatke o porabi sredstev za skupine kmetijskih proizvajalcev.

Seveda je to odvisno od pristojnosti, ki jih imajo vrhovni revizijski organi. Poljski revizijski organ ima zakonska pooblastila za izvajanje skupnih revizij z Evropskim računskim sodiščem v skladu s pogoji, določenimi z medsebojnim sporazumom.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili svojo kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da. Če bo mnenje Parlamenta negativno, bom poljsko vlado prosil, naj umakne mojo kandidaturo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	15.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	9 12 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Richard Ashworth, Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Xabier Benito Ziluaga