PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004

31.3.2016 - (10578/1/2015 – C8-0415/2015 – 2013/0014(COD)) - ***II

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Roberts Zīle

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 314 KB)
• 001-001 (DOC - 91 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železniški promet in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004

(10578/1/2015 – C8-0415/2015 – 2013/0014(COD))

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10578/1/2015 – C8-0415/2015),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta, romunskega senata in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013[1],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013[2],

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi[3] o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0027),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0073/2016)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  upošteva izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  predlaga, da se akt navaja kot uredba Zīle-Matīss Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004[4];

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o upravnem odboru Agencije Evropske unije za železnice ter postopku izbire in odpuščanja izvršnega direktorja

Komisija obžaluje, da v primerjavi z izvirnim predlogom Komisije dogovorjeno besedilo nove uredbe o Agenciji Evropske unije za železnice (ERA) odstopa od glavnih določb, o katerih so se Evropski parlament, Svet in Komisija leta 2012 dogovorili v okviru skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU. To zadeva število predstavnikov Komisije v upravnem odboru ter postopek izbire in odpuščanja izvršnega direktorja. Komisija poudarja predvsem, da se zaradi imenovanja opazovalca izmed članov upravnega odbora, ki spremlja postopek izbire, ki ga uporablja Komisija pri imenovanju izvršnega direktorja, ne bi smele podvajati vloge pri postopkih izbire in imenovanja (člen 51(1)).

Izjava Komisije o potrebnih proračunskih sredstvih

Četrti železniški sveženj daje agenciji ERA nove pristojnosti, predvsem neposredno izdajanje dovoljenj za vozila in varnostna spričevala v tem sektorju. Pristojbine in dajatve agenciji v prehodnem obdobju še ne bodo nujno na voljo, ko se bo zaposlovalo in usposabljalo osebje. Komisija bo poskušala rezervirati potreben proračun za kritje stroškov ustreznega osebja, da se tako preprečijo motnje železniškega trga.

OBRAZLOŽITEV

1. Tehnični steber četrtega železniškega paketa

S prejšnjimi tremi „železniškimi paketi“ je že prišlo do precejšnjih sprememb, da bi bile evropske železnice bolj konkurenčne in interoperabilne ter da bi se hkrati ohranila visoka raven varnosti. Vendar so v sektorju še vedno prisotne ovire za konkurenco, diskriminacija ter pomanjkanje liberaliziranega, dinamičnega in podjetjem prijaznega okolja. Obstaja preveč različnih nacionalnih pravil s postopki in standardi, ki niso dovolj pregledni.

Komisija predlaga četrti železniški paket, s katerim bi izboljšali delovanje in konkurenčnost železniškega sektorja ter izboljšali kakovost in učinkovitost železniških storitev. Predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za železnice (ERA) skupaj s predlogom prenovitve Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah in Direktive 2008/57/ES (o interoperabilnosti) tvori tehnični steber tega paketa.

Cilj tega stebra je izboljšati tehnično skladnost infrastrukture, tirnih vozil, signalizacije in drugih delov železniškega sistema, pa tudi poenostaviti postopke za izdajanje dovoljenj za tirna vozila, ki se uporabljajo v celotnem evropskem železniškem omrežju. Trije predlogi so med seboj povezani, med drugim tudi zato, ker je v teh direktivah določenih veliko nalog agencije ERA.

2. Prednostni cilji Parlamenta

Parlament dosledno podpira večje povezovanje evropskega železniškega prostora, saj po njegovem mnenju ta oblika prevoza trajnostno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Parlament je v prvi obravnavi skušal pojasniti vlogo agencije ERA in iskal rešitve, s katerimi bi zmanjšali stroške in upravne postopke ter obenem zagotovili prednosti za vse deležnike. Cilj je bil zagotoviti boljše poslovne pogoje in konkurenčne priložnosti za vse tržne subjekte ter tako zagotavljati boljšo kakovost in cenejše storitve za končne uporabnike ne glede na to, ali gre za tovor ali potnike.

Namen sprememb, ki jih je predlagal Parlament, je:

•  vzpostaviti skupni pristop k pravilom o varnosti in interoperabilnosti za povečanje ekonomij obsega železniških podjetij, ki delujejo v EU;

•  agenciji ERA omogočiti zagotavljanje učinkovitih ter uporabnikom prijaznih postopkov izdajanja dovoljenj in spričeval, skupaj s storitvijo „vse na enem mestu“;

•  zagotoviti, da se z metodo za izdajanje dovoljenj za elemente evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) zagotovi enoten evropski sistem namesto množice nacionalnih;

•  obravnavati morebitno navzkrižje interesov in

•  pospešiti upravne postopke ter preprečiti prikrito diskriminacijo.

Pojavilo se je tudi vprašanje, da bi moral paket upoštevati poseben položaj železniških omrežij s tirno širino, ki se razlikuje od standardne širine 1435 mm v Uniji, zlasti v baltskih državah in na Finskem. Te države so zelo dobro vključene v omrežje tirne širine 1520 mm, ki zajema Rusijo in države Skupnosti neodvisnih držav, vendar so izolirane od glavnega železniškega omrežja EU.

Poročevalci so si tudi prizadevali uporabljati dosleden pristop glede na medsebojni vpliv treh predlogov.

3. Težko dosežen dogovor

Na koncu neformalnih pogajanj med Parlamentom in Svetom, ki so trajala več kot devet mesecev, na podlagi doseženega dogovora:

•  ne bo več treba vlagati več vlog, saj bo ERA izdajala vsa dovoljenja za vozila, ki se uporabljajo v čezmejnem prometu, in vsa varnostna spričevala železniškim podjetjem, ki opravljajo čezmejne storitve; pri vozilih in operaterjih, ki delujejo le v nacionalnem prometu, pa se bo lahko prosilec odločil, ali bo njegovo prošnjo obravnavala agencija ERA ali nacionalni organ;

•  bo imela ERA večjo vlogo pri razvoju ERTMS ter bo za zagotavljanje interoperabilnosti projektov ocenjevala vse načrtovane tehnične rešitve pred objavo povabil k oddaji ponudb v zvezi z opremo ERTMS ob progi;

•  bo lahko ERA vzpostavila sistem „vse na enem mestu“, ki bo deloval kot enotna vstopna točka za vse vloge; s tem informacijskim in komunikacijskim sistemom bodo postopki preprosti in pregledni, ERA in nacionalni varnostni organi pa bodo lahko spremljali vlogo v različnih fazah postopka;

•  bodo sklenjeni sporazumi o sodelovanju med agencijo ERA in nacionalnimi varnostnimi organi; skupaj s sistemom „vse na enem mestu“ bodo ti sporazumi zagotovili jasno razdelitev nalog med evropskimi in nacionalnimi organi, pa tudi doslednost v primeru različnih vlog, oddanih za podobna dovoljenja ali spričevala, in

•  upravni odbor agencije ERA bo moral sprejeti pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov in oblikovati postopke za sodelovanje z nacionalnimi pravosodnimi organi.

4. Nadaljnji koraki

Pričakuje se, da se bo s tem dogovorom povečala ekonomija obsega za železniška podjetja in proizvajalce po vsej EU. Hkrati se bodo zmanjšali upravni stroški in pospešili postopki, raven varnosti pa bo ostala visoka. Dogovor bo pripomogel k preprečevanju morebitne prikrite diskriminacije, zlasti novih podjetij, ki želijo vstopiti na trg. Znatno se bo zmanjšalo število nacionalnih predpisov na področjih, na katerih se uvaja uredba, usklajena na ravni EU.

ERA in nacionalni organi bodo morali tesno sodelovati ter med seboj izmenjevati strokovno znanje in informacije, da bi zagotovili polno učinkovitost. Predhodni pogoj za razvoj in delovanje evropskega železniškega trga je sicer močna, dobro opremljena in učinkovita železniška agencija, vendar pa sama agencija ne mogla storiti vsega.

Tudi nacionalni organi se bodo morali zavedati pomena sodelovanja z agencijo in med seboj, da bi vzpostavili integriran, dinamičen čezmejni železniški sistem. To sodelovanje je še toliko bolj potrebno pri državah, ki uporabljajo tirno širino 1520 mm, saj morajo z agencijo skleniti večstranski sporazum in določiti pogoje, po katerih je dovoljenje za vozilo veljavno tudi v drugih zadevnih državah članicah. Po sklenitvi takega sporazuma bo lahko regija v celoti izkoristila dodatne prilagodljivosti, ki jih ponuja tehnični steber, s čimer bi v takih primerih zmanjšali finančno in upravno breme za prosilce.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Agencija Evropske unije za železniški promet in razveljavitev Uredbe (ES) št. 881/2004
Referenčni dokumenti	10578/1/2015 – C8-0415/2015 – 2013/0014(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	26.2.2014                     T7-0151/2014
Predlog Komisije	COM(2013)0027 - C7-0029/2013
Datum razglasitve prejetja stališča Sveta iz prve obravnave na zasedanju	4.2.2016
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 4.2.2016
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Roberts Zīle 16.7.2014
Obravnava v odboru	16.2.2016
Datum sprejetja	15.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Dieter-Lebrecht Koch, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Keith Taylor, Pavel Telička, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Francisco Assis, Rosa D’Amato, Karoline Graswander-Hainz, Werner Kuhn, Franck Proust
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mylène Troszczynski
Datum predložitve	31.3.2016

• [1]  UL C 327, 12.11.2013, str. 122.
• [2]  UL C 356, 5.12.2013, str. 92.
• [3]  Sprejeta besedila, 26.2.2014, P7_TA(2014)0151.
• [4]  Roberts Zīle in Anrijs Matīss sta v imenu Parlamenta in Sveta vodila pogajanja o tem aktu.