Postopek : 2015/2097(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0076/2016

Predložena besedila :

A8-0076/2016

Razprave :

PV 12/05/2016 - 6

Glasovanja :

PV 12/05/2016 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0226

POROČILO     
PDF 738kWORD 163k
5.4.2016
PE 569.733v02-00 A8-0076/2016

o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES

(2015/2097(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalka: Maria Arena

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES

(2015/2097(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(3) in 5 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8 in 10, člena 153(1)(i) in člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 7, 9, 23, 24 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 23. in 24. marca 2006 (777751/1/06 REV 1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja (COM(2008)0635),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (C(2013)0778),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letnem pregledu rasti 2015(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(4),

–  ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve iz maja 2015 z naslovom Gender equality in employment and occupation - Directive 2006/54/EC: European Implementation Assessment (Enakost spolov pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2006/54/ES: ocena izvajanja na evropski ravni),

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko z naslovom Maternity, Paternity and Parental Leave: Data Related to Duration and Compensation Rates in the European Union (Porodniški, očetovski in starševski dopust: podatki o trajanju in stopnjah nadomestila v Evropski uniji),

–  ob upoštevanju študije Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z naslovom Promoting parental and paternity leave among fathers (Spodbujanje starševskega in očetovskega dopusta pri očetih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda z naslovom Maternity leave provisions in the EU Member States: Duration and allowances (Določbe o porodniškem dopustu v državah članicah EU: trajanje in nadomestila) (Eurofound, 2015),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Promoting uptake of parental and paternity leave among fathers in the European Union (Spodbujanje koriščenja starševskega in očetovskega dopusta pri očetih v Evropski uniji),

–  ob upoštevanju študije Evropske komisije iz februarja 2015 z naslovom The Implementation of Parental Leave Directive 2010/18 in 33 European Countries (Izvajanje Direktive 2010/18 o starševskem dopustu v 33 evropskih državah),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0076/2016),

A.  ker je malo verjetno, da bo do leta 2020 cilj 75-odstotne zaposlenosti, določen v strategiji Evropa 2020, dosežen za ženske (trenutno je njihova stopnja zaposlenosti 63,5-odstotna); ker so poleg tega nujne proaktivne politike, ki bodo ženskam pomagale, da vstopijo na trg dela in na njem ostanejo, ter zagotovile in podpirale vrnitev mater na trg dela, z namenom dosega stabilne in dostojne zaposlitve z enakimi pogoji kot pri moških, zlasti s politikami, ki bodo spodbujale boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenje za vse starše;

B.  ker starši z opravljanjem nalog v družini in pri vzgoji otrok zagotavljajo merljiv prispevek h gospodarstvu, ki je pomemben tudi z vidika demografskega razvoja Evrope;

C.  ker Direktiva 96/34/ES priznava usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja kot ločeno temo, Direktiva 2010/18/EU pa določa, da imajo vsi zaposleni pravico do štirih mesecev neplačanega starševskega dopusta, pri čemer se mora eden od teh mesecev dodeliti na neprenosljivi podlagi; ker je sedaj načelo enakosti spolov pri zaposlovanju določeno v zakonodaji EU; ker bi enake poklicne možnosti za ženske in moške, vključno s starševskim dopustom, pripomogle k izpolnjevanju cilja 75-odstotne stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 in k reševanju težave večje ranljivosti žensk v zvezi z obubožanjem, hkrati pa bi zagotovile merljiv prispevek h gospodarstvu, ki je pomemben tudi z vidika demografskega razvoja Evrope;

D.  ker razpoložljivi podatki kažejo, da le redki koristijo neplačan ali slabo plačan dopust iz družinskih razlogov ter da očetje redko uveljavljajo svojo pravico do starševskega dopusta; ker starševski dopust, ki je deloma ali popolnoma neprenosljiv in ustrezno plačan, bolj uravnoteženo koristita oba starša, kar zmanjšuje diskriminacijo žensk na trgu dela;

E.  ker mešani model, sestavljen iz porodniškega dopusta in očetovskega dopusta ter skupnega starševskega dopusta, obema staršema omogoča, da ustrezno soodločata o tem, kako bosta upravljala z dopustom v največjo korist svojih otrok in ob upoštevanju specifičnosti svoje zaposlitve;

F.  ker ima starševski dopust dolgoročne koristi za otrokov razvoj; ker je v okviru veljavne javne politike na tem področju delež očetov, ki izkoristijo starševski dopust v državah članicah EU vedno večji, vendar še vedno skromen, saj le 10 % očetov izkoristi najmanj en dan starševskega dopusta, ker v nasprotju ta dopust, ki je na voljo obema staršema, izkoristi 97 % žensk;

G.  ker so študije Eurofounda pokazale, kateri dejavniki vplivajo na stopnjo koriščenja starševskega dopusta pri očetih, pri čemer ti vidiki vključujejo stopnjo nadomestila, prožnost sistema dopustov, razpoložljivost informacij, razpoložljivost in prožnost storitev otroškega varstva in oceno, v kolikšni meri se delavci bojijo izolacije od trga dela v času dopusta; ker pa številni raziskovalci(5) menijo, da očetje, ki koristijo očetovski dopust, vzpostavijo boljši odnos s svojimi otroki in je bolj verjetno, da bodo v prihodnosti imeli aktivno vlogo pri varstvu in vzgoji otrok; ker je zato treba ta vprašanja obravnavati;

H.  ker se celotna EU sooča z resnimi demografskimi izzivi, saj rodnost v večini držav članic upada, in ker bi bilo treba z družinsko politiko, ki bo pravična za moške in ženske, izboljšati položaj žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zmanjšati razlike med spoloma glede plač, pokojnin in vseživljenjskih zaslužkov ter pozitivno vplivati na demografski proces;

I.  ker je po podatkih Eurostata(6) v letu 2010 starševski dopust koristilo 3.518.600 ljudi, od tega zgolj 94.800 (2,7 %) moških; ker glede na rezultate raziskave Eurofounda(7) razlike med spoloma pri zaposlovanju prinašajo resne izgube za evropsko gospodarstvo, ki so leta 2013 znašale približno 370 milijard EUR;

J.  ker bi morala Evropska komisija skupaj z državami članicami sprejeti posebne ukrepe za novo organizacijo dela s prožnejšimi modeli, ki bi prek instrumentov za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja staršem omogočali dejansko uveljavljanje pravice do starševstva; ker bi lahko ti ukrepi pomagali zmanjšati diskriminacijo žensk in jim pomagali, da se vključijo na trg dela in tam ostanejo ter da se nanj vrnejo brez ekonomskega in socialnega pritiska;

K.  ker bi moral starševski dopust, poleg zagotavljanja enakosti spolov in dostopa žensk do zaposlitve, staršem omogočiti, da izpolnijo svoje obveznosti do svojih otrok;

L.  ker je bistveno, da se ženskam zagotovita pravica do dela in pravica do materinstva, ne da bi bile za to oškodovane, saj so ženske še vedno najbolj prikrajšane in diskriminirane; ker primeri take diskriminacije vključujejo pritisk delodajalcev na ženske na razgovorih za delo, ko jih sprašujejo, ali imajo otroke in koliko so stari, da bi vplivali na njihove odločitve, in se raje odločajo za zaposlitev delavk brez otrok, ki so bolj „na voljo“, ter vse večji ekonomski pritisk in pritisk na delovnem mestu, da delavke ne bi izkoristile porodniškega dopusta;

M.  ker eno od ovir, ki ženskam omejujejo dostop do trga dela in jim preprečujejo, da bi ostale na njem, predstavlja njihova obveznost v zvezi z nego invalidnih otrok, ki niso samostojni in so torej odvisni od drugih in/ali pripadajo prikrajšanim skupinam;

N.  ker imajo lahko socialni partnerji na področjih, kjer ni nobenih določb za dopust ali obstoječe določbe veljajo za nezadostne, prek kolektivnih pogodb pomembno vlogo pri določanju novih ali pri posodabljanju veljavnih določb za porodniški, očetovski in starševski dopust;

O.  ker je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja temeljna pravica, ki jo je treba v celoti vključiti v vsa besedila EU, ki bi lahko vplivala na to področje; ker bi bilo treba bolj na splošno poudariti pomembnost družini prijaznega delovnega okolja;

P.  ker večina držav članic EU že izpolnjuje minimalne zahteve iz Direktive 2010/18/EU o starševskem dopustu in v številnih državah članicah nacionalne določbe presegajo te zahteve;

Q.  ker bi morale države članice v javnem in zasebnem sektorju spodbujati poslovne modele socialne varnosti, ki zahtevajo spoštovanje pravice do usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja;

R.  ker razlike pri tem, kako moški in ženske uveljavljajo porodniški, očetovski ali starševski dopust, razkrivajo diskriminacijo na podlagi spola glede varstva otrok in glede udeležbe žensk na trgu dela; ker v mnogih državah članicah ukrepi za spodbujanje moških, da prevzamejo enak delež družinskih obveznosti, niso obrodili zadovoljivih sadov;

S.  ker je ustrezen, na posameznika vezan in plačan starševski dopust odločilnega pomena za starše v istospolnih parih, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje;

T.  ker se ženske, ki uveljavljajo pravico do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja s tem da koristijo starševski dopust, ob vrnitvi na trg dela soočijo s stigmatizacijo, kar ima za posledico manj ugodne delovne pogoje ter negotove pogodbe;

Prenos direktive

1.  poudarja, da so določbe, ki so potrebne za prenos Direktive 2013/62/EU, v državah članicah sprejete v različnih oblikah; zato meni, da je treba prenos izvesti ob polnem spoštovanju veljavne zakonodaje na področju kolektivnih pogajanj med socialnimi partnerji;

2.  meni, da je razvrščanje različnih vrst dopusta na ravni EU problematično, saj niso vse države članice uporabile ločenega ali zaporednega pristopa EU k porodniškemu in starševskemu dopustu;

3.  opozarja, da se lahko s čezmernim pravnim urejanjem v državah članicah poveča zapletenost zakonodaje in dejansko zmanjša skladnost; poziva države članice, naj se pri prenašanju zakonodaje EU izogibajo dodatnim upravnim bremenom;

4.  spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj Evropski komisiji v razumnem času posredujejo tabele, ki prikazujejo korelacijo med določbami direktive in ukrepi za prenos; meni, da bi morale države članice nujno zagotoviti potrebna sredstva za inšpekcije, da bi preverile, ali se spoštuje zakonodaja za zaščito starševskih pravic; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje direktive v državah članicah, da se prepreči zloraba prožnosti; meni, da je načelo izmenjave najboljše prakse učinkovit način za uresničitev teh ciljev;

5.  obžaluje, da se ukrepi za prenos direktive razlikujejo glede področja njene uporabe in da so bile zaradi tega oblikovane ureditve, ki so bolj ali manj ugodne za delavce, odvisno na primer od sektorja, v katerem so zaposleni (v javnem sektorju v EU je zagotovljeno več varstva kot v zasebnem, torej ima javni sektor vodilno vlogo na tem področju), ali trajanja pogodbe; zato predlaga, da se izvedejo vsi možni ukrepi, ki bodo omogočali, da bo direktiva pravilno in enotno izvedena v javnem in zasebnem sektorju; poudarja, da je treba vsem ne glede na spol zagotoviti pravico do starševskega dopusta brez diskriminacije in ne glede na sektor zaposlovanja ali delovno razmerje zaposlenih očetov in mater;

6.  pozdravlja, da so nekatere države članice prenesle določbe direktive tako, da se ne nanašajo zgolj na njeno ožje področje uporabe in se uporabljajo tudi za samozaposlene osebe, vajence, istospolne pare in starše posvojenih otrok;

7.  je trdno prepričan, da je zagotavljanje socialne varnosti v pristojnosti držav članic;

8.  poziva države članice, naj sprejmejo socialno politiko, usmerjeno na družine in ki predvideva uporabo vseh ugodnosti iz direktive v primeru podaljšanega bivanja v tujini za starše, ki sodelujejo v postopku mednarodne posvojitve;

9.  ugotavlja, da je več kot desetletje po prenosu direktive v zakonodajo držav članic še vedno prisotna neuravnoteženost med spoloma; prav tako ugotavlja, da v državah članicah obstajajo velike razlike pri najdaljšem možnem trajanju starševskega dopusta in njegovih zakonskih oblikah ter sistemih nadomestil v času dopusta; meni, da je vprašanje nadomestil v času dopusta ključno, da se staršem z nizkimi dohodki in samohranilcem zagotovijo enake ugodnosti kot ostalim staršem; pozdravlja različne določbe, ki so bile sprejete, da bi očete spodbudili h koriščenju starševskega dopusta; priznava vrednost EU, saj lahko usmeri pozornost držav članic na potrebo po ukrepanju in posredovanju pri izmenjavi nasvetov in pomoči za tiste države članice, ki to potrebujejo, zlasti na področju pravic socialne varnosti; meni, da bi morala Komisija predlagati ukrepe za spodbujanje očetov k večjemu koriščenju starševskega dopusta ter da bi morale države članice učinkovitejše izmenjavati dobro prakso na tem področju;

10.  ugotavlja, da so se nekatere države članice odločile, da se lahko pravica do socialne varnosti uveljavlja le za obdobje, ki je krajše od najdaljšega možnega trajanja starševskega dopusta, zaradi česar številni starši ne izkoristijo celotnega dopusta;

11.  poziva države članice, naj skupaj s Komisijo zagotovijo, da bodo pravice, zagotovljene v okviru javne družinske politike, tudi starševski dopust, enake individualnim pravicam in enako dostopne obema staršema, da bi spodbujala njihovo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki bo v največjo korist otrok; poudarja, da bi morale biti te pravice v čim večji meri individualno prilagojene, da bi lahko dosegli cilj 75-odstotne zaposlenosti za ženske in moške iz strategije Evropa 2020 ter da bi spodbujali enakost spolov; meni, da bi morali staršem pri uporabi starševskega dopusta dati določeno prožnost, v nobenem primeru pa ta dopust ne bi smel ovirati uresničevanja cilja 75-odstotne zaposlenosti za ženske in moške iz strategije Evropa 2020; meni, da bi moral sistem, ki so ga sprejeli socialni partnerji, spodbujati rešitev, na podlagi katere bi precejšnji del dopusta ostal neprenosljiv; poudarja, da je treba oba starša obravnavati enako pri pravici do dohodka in trajanju starševskega dopusta;

12.  poudarja, da družine z otroki in starši, ki so prekinili poklicno dejavnost zaradi vzgajanja otrok, ne trpijo le zaradi izpada prihodkov, ampak imajo tudi dodatne stroške in se soočajo s premajhnim vrednotenjem njihove starševske vloge;

13.  ugotavlja, da direktiva državam članicam omogoča prožnost pri določanju oblik starševskega dopusta (polni ali delni dopust) ter delovnega časa in predhodnega obvestila, ki so pogoji za odobritev starševskega dopusta; ugotavlja, da v nekaterih državah članicah delavci z nestandardnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas(8) in brez določenega delovnega časa(9), niso vedno vključeni v te ukrepe, in je zaskrbljen zaradi izkoriščanja teh vrst pogodb o delu; je seznanjen s pobudami, ki so jih sprejele države članice, da bi delavcem omogočile čim večjo prožnost na tem področju in da bi starševski dopust ustrezal njihovim poklicnim in zasebnim okoliščinam, vendar meni, da bi moral biti cilj vseh ureditev boljše koriščenje starševskega dopusta;

14.  ugotavlja, da je lahko vrnitev na delo po starševskem dopustu težka in stresna za starše in otroke; poziva države članice, naj sprejmejo družinske politike, ki bodo omogočale nemoteno in postopno vrnitev na delo ter splošno optimalno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa naj preučijo spodbujanje dela na daljavo, dela od doma in pametnih oblik dela, in sicer na način, da te politike ne bodo dodatno obremenile delavcev;

15.  poziva države članice, naj pri oblikovanju ureditev zagotovijo, da bodo podjetja lahko načrtovala z zanesljivostjo, ter naj pri tem posebej upoštevajo potrebe najmanjših, malih in srednjih podjetij;

16.  poziva Komisijo, naj izboljša in okrepi določbe Direktive 2010/18/EU glede pogojev za upravičenost do starševskega dopusta in podrobnih pravil za dodelitev dopusta staršem, katerih otroci so invalidi ali imajo resno ali dolgotrajno bolezen, zaradi katere niso sposobni skrbeti zase, pri čemer naj se upošteva tudi najboljša praksa s tega področja iz držav članic (zvišanje starostne omejitve otroka pri koriščenju starševskega dopusta ali dopusta za nego, lažji dostop do dela s skrajšanim delovnim časom po vrnitvi na delovno mesto, podaljšanje obdobja dopusta itd.);

17.  poudarja, da je treba osebam, ki so bile na starševskem dopustu, zagotoviti pogoje, ki so naklonjeni ponovni vključitvi v delovno okolje, zlasti glede vrnitve na isto, enakovredno ali podobno delovno mesto, ki je v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali delovnemu razmerju, glede sprememb delovnega časa in/ali organizacije poklicnega življenja ob vrnitvi na delovno mesto (pri čemer mora delodajalec tudi utemeljiti morebitne zavrnitve), glede omogočanja obdobja usposabljanja, zaščite pred odpuščanjem ali manj ugodno obravnavo osebe na podlagi njenega zahtevka za starševski dopust ali koriščenja tega dopusta ter glede obdobja varstva po vrnitvi, da se lahko ponovno prilagodijo delovnemu mestu;

Za učinkovito direktivo, ki bo obravnavala izzive pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

18.  je seznanjen, da je Komisija predlog za spremembo direktive o porodniškem dopustu umaknila ter da v okviru načrta o novem začetku obravnavanja izzivov pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delovno aktivnih družin Komisija ne načrtuje objave končnega poročila o izvajanju direktive o starševskem dopustu; poziva Komisijo, naj ob spoštovanju načela subsidiarnosti ponovno oblikuje ambiciozen predlog, ki bo dejansko omogočil boljšo uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

19.  meni, da bi morale biti politične razprave osredotočene tudi na več različnih nezakonodajnih pobud, da bi skupaj z državami članicami in civilno družbo poudarili vlogo staršev ter spodbujali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

20.  meni, da je treba razmisliti o širši nezakonodajni pobudi za spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v državah članicah;

21.  meni, da je treba zaradi prekrivanja različnih oblik dopusta iz družinskih razlogov zagotoviti doslednost različnih besedil na ravni EU ob udeležbi socialnih partnerjev, da bi družinam zagotovili vpogled v različne možnosti dopusta v njihovem življenjskem ciklu, s čimer bi spodbudili enakopravnejšo delitev obveznosti glede varstva otrok med ženskami in moškimi; poziva Komisijo, naj za to preuči uporabo klavzule o pregledu v zakonodaji EU o starševskem dopustu; meni, da je nujna jasneje napisana zakonodaja, ki bi odpravila zapletenost, izboljšala skladnost in zaščitila delavce;

22.  poziva socialne partnerje, naj na podlagi osnutka poročila o izvajanju priznajo neuspešnost direktive o starševskem dopustu, saj ni dosegla ciljev glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, udeležbe žensk na trgu dela, demografskih sprememb in sodelovanja moških pri družinskih opravilih, vključno z vzgojo in varstvom otrok in drugih odvisnih oseb, kar je v nasprotju z načeli in vrednotami EU o enakosti spolov; meni, da je zato treba sprejeti učinkovitejše ukrepe za spodbujanje enakopravnejše delitve družinskih obveznosti med moškimi in ženskami;

23.  poudarja, da je zadovoljiva ureditev starševskega dopusta tesno povezana z ustreznim plačilom; ugotavlja, da imajo lahko socialni partnerji na področjih, kjer ni nobenih določb za dopust ali obstoječe določbe veljajo za nezadostne, prek kolektivnih pogodb pomembno vlogo pri določanju novih ali pri posodabljanju veljavnih določb za porodniški, očetovski in starševski dopust; poziva države članice, naj v dogovoru s socialnimi partnerji preučijo svoje sisteme finančnih nadomestil za starševski dopust, da bi dosegli stopnjo, ki bi služila kot spodbuda za ustrezno in dostojno nadomestilo za dohodek, kar bi tudi moške spodbudilo h koriščenju starševskega dopusta in ne le za minimalno obdobje, ki ga zagotavlja direktiva;

24.  meni, da je spodbujanje individualizacije pravice do dopusta in pozitivnih ukrepov, namenjenih spodbujanju vloge očetov, ključno pri doseganju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki bo uravnoteženo glede na spol;

25.  poziva Komisijo in socialne partnerje, naj razmislijo o primernem podaljšanju minimalnega štirimesečnega obdobja starševskega dopusta na šest mesecev, s čimer bi izboljšali usklajenost poklicnega in zasebnega življenja;

26.  poudarja, da večja usklajenost, skladnost in dostopnost sistemov dopustov (porodniški, očetovski in starševski dopust) v državah članicah prispeva k njihovemu večjemu koriščenju in splošni učinkovitosti; poudarja, da je v tem smislu direktiva EU o minimalnem dvotedenskem očetovskem dopustu nujna in neodložljiva;

27.  poudarja, da je treba podaljšati obdobje, v katerem lahko oba starša uveljavljata pravico do starševskega dopusta; poziva Komisijo in socialne partnerje, naj dvignejo starost otroka, za katerega je mogoče vzeti starševski dopust, in naj tudi upoštevajo, da bi bilo treba možnost starševskega dopusta za starše invalidnih otrok ali otrok z dolgotrajnimi boleznimi podaljšati prek zakonsko določene starosti, določene v direktivi;

28.  poziva države članice in socialne partnerje, naj odpravijo številne ovire pri vrnitvi na delo po daljšem starševskem dopustu, da ta dopust ne bo postal past za izključitev s trga dela; v zvezi s tem opozarja, da se lahko enakost moških in žensk doseže le s pravično porazdelitvijo plačanega in neplačanega dela ter poklicnih in družinskih obveznosti ter obveznosti glede vzgoje in varstva otrok;

29.  poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za večje zbliževanje v smislu izmenjave najboljše prakse na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter pri tem posebno pozornost namenijo politikam, ki bodo podpirale, da se matere vključijo na trg dela, tam ostanejo in se nanj vrnejo, da očetje sodelujejo v družinskem življenju ter da bo več očetov koristilo starševski dopust; spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami spremljajo in spodbujajo te ukrepe;

30.  meni, da bi si morale države članice za uresničitev barcelonskih ciljev poleg izvajanja zakonodajnih ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja prizadevati, da bi ob finančni podpori različnih instrumentov EU vzpostavile visokokakovostno, vključujočo, cenovno ugodno in dostopno javno ali zasebno varstvo otrok, ki bo razpoložljivo od trenutka, ko se starši vrnejo na trg dela, posebno pozornost pa je treba nameniti revnim družinam, ki jim grozi socialna izključenost;

31.  poziva države članice, naj ozaveščajo starše o koristih, ki jih ima udeležba v programih predšolske vzgoje in varstva za otroke in njih same; poziva države članice, naj oblike visokokakovostnih in vključujočih storitev predšolske vzgoje in varstva ter merila o izpolnjevanju pogojev za te storitve prilagodijo vse bolj raznovrstnim delovnim vzorcem, da bi se staršem zagotovila pomoč pri izpolnjevanju delovnih obveznosti ali iskanju zaposlitve, pri čemer se je treba osredotočati na koristi otroka;

32.  meni, da bi celosten pristop k enakosti spolov (tudi politike za premagovanje stereotipnih vlog spolov) in k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja v vseh prihodnih pobudah EU prispeval k skladnosti in preglednosti procesa in pomagal zagotoviti spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki bo uravnoteženo glede na spol; poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo družbo o pravicah in pravnih sredstvih glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;

33.  poziva Komisijo, naj po potrebi v proces evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik vključi cilje enakosti spolov pri zaposlovanju in tako omogoči uresničitev ciljev Evropa 2020, poleg tega pa naj izmeri pozitiven učinek pobud EU, povezanih z boljšim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, da bi ponovno uravnotežila prevzemanje družinskih in gospodinjskih obveznosti ter obveznosti glede varstva otrok, pri čemer bi se upoštevale tudi posebne odgovornosti staršev, ki skrbijo za invalidne otroke, otroke, ki niso samostojni, in/ali otroke iz prikrajšanih skupin;

°

°  °

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Evropska unija je v zvezi z dopusti iz družinskih razlogov v zadnjih desetletjih sprejela dve zakonodajni besedili, in sicer o porodniškem in starševskem dopustu.

Kljub temu, da so pravni položaji v državah članicah razmeroma zapleteni, se stanje na področju nacionalne zakonodaje lahko poenostavi z delitvijo dopusta iz družinskih razlogov na tri vrste: porodniški, očetovski in starševski.

Zgoraj omenjeni zakonodajni besedili EU sta razmeroma stari in sta bili sprejeti na drugačni pravni podlagi in z različnimi cilji:

•  Direktiva o porodniškem dopustu iz leta 1992 je bila sprejeta na podlagi pristojnosti Unije na področju zdravja in varnosti pri delu.

•  Prvotna direktiva o starševskem dopustu iz leta 1996 je bila spremenjena leta 2010 po novem dogovoru evropskih socialnih partnerjev, ki je bil pravna podlaga omenjene zakonodaje.

Tu je zanimivo omeniti, da sta besedili pred 20 leti veljali za sodobni, vendar kljub temu, da ne ustrezata več današnjemu gospodarskemu in socialnemu kontekstu Unije, nista bili ustrezno posodobljeni.

V delih, kjer je stranem uspelo doseči dogovor, ki ga je Unija potem prenesla v zakonodajo o starševskem dopustu, so se oblikovalci politike pri Svetu in Komisiji odločili za zakonodajo iz leta 1992 o porodniškem dopustu, kljub prizadevanjem Parlamenta, da odpravi zastoj pri procesu sprejetja njegove revizije.

Namen tega poročila je oceniti izvajanje zakonodaje o starševskem dopustu v različnih državah članicah in sprejeti potrebne politične sklepe.

Zaradi prepletenosti tega dopusta v državah članicah z drugima dvema pa je treba preučiti tudi te politične sklepe, saj so ti v povezavi s starševskim dopustom neločljivo povezani s tistimi, ki bi jih bilo treba določiti v zvezi s porodniškim in očetovskim dopustom.

Komisija se je presenetljivo odločila, da ne bo izkoristila svoje možnosti za pripravo poročila o izvajanju te direktive, za kar je imela na voljo skupino 33 nacionalnih strokovnjakov, izvajalsko agencijo Eurofound, pa tudi različne evropske raziskovalce, katerih dela so omenjena v sklicevanjih.

To je presenetljivo predvsem zaradi tega, ker je poleti leta 2015 objavila svoj načrt za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, kar je tesno povezano s to zakonodajo.

To usklajevanje ima danes dva glavna cilja:

1.  Enakopravnost spolov in pravičnost pri delitvi družinskih opravil med moškim in žensko.

2.  Večja udeležba žensk na trgu dela, ki pomembno prispeva h gospodarstvu EU in podpira njeno demografsko rast, predvsem glede na to, da je bil cilj zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 za moške prvič dosežen leta 2014, za ženske pa še vedno ne.

Vseeno pa sta Evropski parlament in njegov Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve izkoristila to priložnost in pripravila ta osnutek poročila.

V študiji o izvajanju ni bilo ugotovljeno pomanjkanje v izvajanju starševskega dopusta v državah članicah, temveč razlike v načinu zagotavljanja tega dopusta, zlasti njegovo kombiniranje v praksi s preostalima dopustoma iz družinskih razlogov.

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da le malo število očetov koristi starševski dopust, kar je posledica predvsem slabega plačila, v večini držav članic pa tudi zaradi njegove prenosljivosti.

Da bi se soočili z demografskimi in gospodarskimi izzivi ter enakostjo spolov v Uniji, so v osnutku predloga navedeni ti pomisleki in številni politični sklepi:

•  Zakonodajo na področju starševskega dopusta je treba prenoviti, da bi se izboljšale točke v zvezi s trajanjem, plačilom, prenosljivostjo in področjem uporabe (saj se otroštvo ne preneha pri 8 letih).

•  Zakonodajo na področju porodniškega dopusta je prav tako treba prenoviti na podlagi nedavnih stališč Evropskega parlamenta.

•  Prav tako je treba sprejeti zakonodajo EU na področju očetovskega dopusta.

•  Vsa zakonodajna besedila o dopustu iz družinskih razlogov je treba pripraviti tako, da bodo medsebojno usklajena, po možnosti z enako pravno podlago, prednost pa morajo imeti dogovori z evropskimi socialnimi partnerji, saj se je izkazalo, da se je s takšno pravno podlago lažje prilagoditi spreminjajočim se gospodarskim in družbenim razmeram.

19.2.2016

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o poročilu o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES

(2015/2097(INI))

Pripravljavka mnenja: Iratxe García Pérez

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. oktobra 2010 z namenom sprejetja Direktive 2011/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter o uvedbi ukrepov za podporo delavcem pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja(10), v katerem je med drugim pozval k dvotedenskemu očetovskemu dopustu,

A.  ker je cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti, kot je določen v strategiji Evropa 2020, pri moških že dosežen, pri ženskah, kjer je stopnja zaposlenosti trenutno 63,5-odstotna, pa do leta 2020 najverjetneje ne bo, če ne bodo sprejeti obsežnejši ukrepi za njihovo večjo udeležbo na trgu dela, zlasti s svežnji politike, s katerimi bi družinske in gospodinjske dejavnosti, vzgojo in varstvo otrok ter skrb za druge odvisne osebe enakomerno porazdelili med moške in ženske;

B.  ker bi morale politike za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja prispevati k doseganju enakosti spolov in ker bi jih bilo treba obravnavati ob upoštevanju demografskih sprememb, učinkov staranja prebivalstva, zmanjševanja razlik med generacijami, spodbujanja sodelovanja žensk na trgu dela ter deljenih obveznosti glede vzgoje in varstva otrok med ženskami in moškimi; ker je cilj zmanjšati vztrajne razlike med spoloma v plačah in pokojninah ter s tem neenakost pri dostopu do finančnih sredstev, ki jo ženske doživljajo vse življenje, kar bo zmanjšalo sedanje veliko tveganje revščine za starejše ženske;

C.  ker razlike pri tem, kako moški in ženske uveljavljajo porodniški, očetovski ali starševski dopust, razkrivajo nedvomno diskriminacijo na podlagi spola glede varstva otrok in glede udeležbe žensk na trgu dela; ker v mnogih državah članicah ukrepi za spodbujanje moških, da prevzamejo enak delež družinskih obveznosti, niso obrodili zadovoljivih sadov;

D.  ker razpoložljivi dokazi potrjujejo, da le redkokdo vzame neplačan ali slabo plačan dopust iz družinskih razlogov in da so med starši, ki izkoristijo starševski dopust, očetje zgolj v manjšini, če je ta čas vezan na družino in prenosljiv; ker pa neprenosljivi dopust pogosto izkoristita oba starša, če prejmeta nadomestilo, ki je enako ali skoraj enako višini osebnega dohodka;

E.  ker je bilo po podatkih Eurostata za leto 2010 v EU-28 od približno 3.500.000 staršev, ki so takrat vzeli starševski dopust, 3.423.700 žensk in samo 94.800 moških (komaj 2,7 %);

F.  ker je ustrezen, na posameznika vezan, plačan starševski dopust odločilnega pomena za starše v istospolnih parih, da lahko uskladijo poklicno in zasebno življenje;

G.  ker je bistveno, da se ženskam zagotovita pravica do dela in pravica do materinstva, ne da bi bile za to oškodovane, saj so ženske še vedno najbolj prikrajšane in diskriminirane; ker primeri take diskriminacije vključujejo pritisk delodajalcev na ženske na razgovorih za delo, ko jih sprašujejo, ali imajo otroke in koliko so stari, da bi vplivali na njihove odločitve, in se raje odločajo za zaposlitev delavk brez otrok, ki so bolj „na voljo“, ter vse večje ekonomske pritiske in pritiske na delovnem mestu, da delavke ne bi izkoristile porodniškega dopusta;

H.  ker se ženske, ki uveljavljajo pravico do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter vzamejo starševski dopust, ob vrnitvi na trg dela soočijo s stigmatizacijo, kar ima za posledico manj ugodne delovne pogoje ter negotove pogodbe;

1.  poziva socialne partnerje, naj na podlagi osnutka poročila o izvajanju priznajo neuspešnost direktive EU o starševskem dopustu, saj niso bili doseženi njeni cilji glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, udeležbe žensk na trgu dela, demografskih sprememb in sodelovanja moških pri družinskih opravilih, vključno z vzgojo in varstvom otrok in drugih odvisnih oseb, kar je v nasprotju z načeli in vrednotami EU o enakosti spolov; sodi, da je zato je treba sprejeti učinkovitejše ukrepe za spodbujanje enakopravnejše delitve družinskih obveznosti med moške in ženske;

2.  meni, da bi morali socialni partnerji uporabiti klavzulo o pregledu; poziva k reviziji direktive, tudi k sprejetju ukrepov, s katerimi bi kot spodbudo uvedli ustrezno finančno nadomestilo za dohodek, ki ga starši ne prejemajo med starševskim dopustom, in tako zagotovili socialno in ekonomsko blaginjo družin ter spodbudili očete, da bi izkoristili starševski dopust; poudarja, da je pomembno pri vseh revizijah direktive zavzeti celosten pristop, ki bo zajel porodniški, očetovski in starševski dopust;

3.  poudarja, da bi bilo treba instrumente družinske politike, kot je starševski dopust, oblikovati kot individualne neprenosljive pravice z ustrezno visokim nadomestilom dohodka, da bi upoštevali krovno načelo socialnovarstvenih prejemkov – namreč da se podeljujejo individualno, tako kot drugi prejemki iz dela, na primer pravica do dopusta, bolniškega dopusta ali drugih oblik dopusta, in nadomestilo za čas brezposelnosti – in da bi izboljšali njihovo učinkovitost in uporabo, zlasti med moškimi, tako da bi odpravili plačno vrzel med spoloma ter zagotovili pravičnejši položaj moških in žensk na trgu dela in zmanjšali diskriminacijske posledice dolgotrajne odsotnosti s trga dela za ženske na porodniškem ali starševskem dopustu; poudarja, da je treba neprenosljive dele starševskega dopusta enakomerno porazdeliti med oba starša; v zvezi s tem poziva, naj se štirimesečna pravica do tega dopusta podaljša na šest mesecev;

4.  poudarja, da se z večjo enotnostjo in dostopnostjo sistemov dopustov v državah članicah (ki zajemajo porodniški, očetovski in starševski dopust) poveča uporaba teh oblik dopusta in splošna učinkovitost svežnjev politike za podporo družinam; poudarja, da če naj delavci uveljavljajo svojo pravico do starševskega dopusta, morajo države članice in socialni partnerji sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo delavce zaščitili pred manj ugodno obravnavo ali odpustom zaradi starševskega dopusta; poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo dostop do pravnega varstva v primerih diskriminacije in nezakonitega odpuščanja, povezanega s tem občutljivim področjem;

5.  obžaluje, da Svet ni zmogel doseči dogovora, da bi odpravili zastoj v predlagani spremembi direktive o porodniškem dopustu, in da se Komisija je pet let po tem, ko je Parlament potrdil njen predlog, odločila, da ga umakne; pozdravlja, da je Komisija objavila časovni načrt z naslovom „New start to address the challenges of work-life balance faced by working families“ (Nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine) – s katerim naj bi po njenih navedbah nadomestili zgoraj omenjeni predlog o reviziji direktive o porodniškem dopustu in ki naj bi vseboval sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja; vztraja, da gre za področje, kjer mora Komisija vložiti zakonodajne predloge;

6.  poudarja pomen javnega sektorja, ki ima kot delodajalec pionirsko vlogo, saj vse več moških v tem sektorju vzame starševski dopust, in je v njem v EU na splošno zagotovljena večja zaščita kot v zasebnem sektorju;

7.  poudarja, da je treba vsem, brez razlikovanja, zagotoviti pravico do starševskega dopusta, ne glede na delovno razmerje zaposlenih očetov in mater.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

18.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

13

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Rosa Estaràs Ferragut, Arne Gericke, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Dubravka Šuica, Marc Tarabella, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mike Hookem

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

16.3.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Thomas Händel, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Morten Løkkegaard, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Karima Delli, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Ivo Vajgl

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

46

+

ALDE

 

EFDD

GUE/NGL

NI

PPE

 

 

S&D

 

 

Verts/ALE

 

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Morten Løkkegaard, António Marinho e Pinto, Yana Toom, Ivo Vajgl,

Laura Agea, Tiziana Beghin,

Lynn Boylan, Thomas Händel, Rina Ronja Kari, Paloma López Bermejo, João Pimenta Lopes,

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis),

Georges Bach, Heinz K. Becker, David Casa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc,

Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Jutta Steinruck,

Karima Delli, Jean Lambert, Terry Reintke,

5

-

ECR

ENF

Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská,

Dominique Martin, Joëlle Mélin,

1

0

EFDD

Jane Collins

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0207.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.

(5)

http://www.oecd.org/gender/parental-leave-where-are-the-fathers.pdf

(6)

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do

(7)

https://www.eurofound.europa.eu/news/news-articles/social-policies/international-womens-day-2016-the-campaign-for-equality-continues

(8)

Peter Moss v10th International Review of Leave Policies and Related Research 2014(10. mednarodni pregled politik glede dopustov in povezane raziskave za leto 2014), junij 2014, str. 39.

(9)

https://www.cipd.co.uk/binaries/zero-hours-contracts_2013-myth-reality.pdf

(10)

UL C 70E, 8.3.2012, str. 163.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov