POROČILO o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče
8.4.2016 - (2015/2158(DEC))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Ryszard Czarnecki
1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče
Evropski parlament,
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014[1],
– ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0203/2015)[2],
– ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij[3],
– ob upoštevanju izjave o zanesljivosti[4] računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,
– ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[5], zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,
– ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0107/2016),
1. podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2014;
2. navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
2. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče,
– ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0107/2016),
1. ugotavlja, da zaključne račune Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor (PricewaterhouseCoopers SARL), zato da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče uporablja pri revidiranih subjektih; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so „računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča“;
2. poudarja, da je bil v letu 2014 končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča 133.498.000 EUR (142.761.000 EUR v letu 2013) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 98,8 %, leta 2013 pa 92 %; pozdravlja boljšo stopnjo izvrševanja z manjšim proračunom;
3. poudarja, da je proračun Računskega sodišča zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji;
4. priznava nadvse pomembno vlogo Računskega sodišča pri zagotavljanju boljše in preudarne porabe evropskih sredstev; želi opomniti, da ima to sodišče odličen položaj, da za zakonodajalca in proračunski organ pripravi koristna mnenja o rezultatih in izidih, doseženih s politikami Unije, tako da se bo izboljšala varčnost, uspešnost in učinkovitost dejavnosti, ki jih financira Unija;
5. pozdravlja projekt Računskega sodišča za reforme, ki se je začel konec leta 2014 in je namenjen racionalizaciji procesa revizije in preoblikovanju sodišča v organizacijo, ki bo temeljila na nalogah, ter razširitvi obsega dela zaposlenih; poziva Računsko sodišče, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o doseženih ciljih in ugotovljenih učinkih po reformi;
6. spominja Računsko sodišče, da so se Parlament, Svet in Komisija v točki 54 skupnega pristopa za decentralizirane agencije iz leta 2012 dogovorili, da bo za vse vidike zunanjih revizij, ki jih opravijo zunanji izvajalci, v celoti odgovorno Računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke javnih naročil ter jih financira iz svojega proračuna, skupaj z drugimi morebitnimi stroški revizij, poslanih v zunanje izvajanje; močno obžaluje, da imajo decentralizirane agencije zaradi novega revizijskega pristopa, ki vključuje revizorje iz zasebnega sektorja, večje upravno breme; je zaskrbljen, ker je bilo zaradi tega upravno breme večje za 85 %, kar je 13.000 ur več v primerjavi s prejšnjimi revizijami, ki jih je vodilo Računsko sodišče, kar v povprečju pomeni 3,5 ekvivalenta polnega delovnega časa; obžaluje, da so imele decentralizirane agencije zaradi časa, porabljenega za javna naročila in upravljanje revizijskih pogodb, več kot 1.400 ur dodatnega dela ter da so dodatni odhodki za zunanje revizije, ki so jih izvedla zasebna podjetja, v letu 2014 skupaj znašali 550.000 EUR; ponovno poziva Računsko sodišče, naj spoštuje dogovorjeni skupni pristop ter najema in plačuje zunanje revizorje agencij ter zagotavlja boljša navodila zasebnim revizorjem, da bi se znatno zmanjšalo povečano upravno breme;
7. je zadovoljen, ker po pozivu Parlamenta v resoluciji z dne 29. aprila 2015 o razrešnici za proračunsko leto 2013[6] Računsko sodišče načrtuje revizijo Evropskega sodišča, da bi ocenilo njegovo uspešnost;
8. glede na omenjeno dobro sodelovanje poziva Računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o tem, ali je Komisija ustrezno uporabila svoje pristojnosti pri podpiranju in preverjanju držav članic pri izvajanju prava EU;
9. podpira Računsko sodišče pri prizadevanjih, da bi več virov namenilo revizijam uspešnosti; pričakuje, da bo organizacija revizorjev, ki bo temeljila na nalogah, Računskemu sodišču omogočila, da bo prožneje dodelil sredstva, ne da bi s tem ogrozil svoje naloge; meni, da bi morali Računsko sodišče in nacionalne vrhovne revizijske institucije tesneje sodelovati v skladu s členom 287(3), zlasti pri pripravi poročil o revidiranju smotrnosti poslovanja (stroškovna učinkovitost) različnih ukrepov in programov EU in revidiranju deljenega upravljanja; pričakuje konkretne rezultate, kar zadeva obveščanje o letnem delovnem programu tega sodišča;
10. je seznanjen s pobudo Računskega sodišča za reformo sistema senatov in želi o tem predlogu izvedeti več;
11. je seznanjen z informacijo Računskega sodišča, da je bila produktivnost te institucije v letu 2014 rekordna; pozdravlja novosti, kot je panoramski pregled;
12. je seznanjen, da so se časovni okviri za pripravo posebnih poročil od leta 2008 skrajšali, a cilj 18 mesecev še ni bil dosežen; poudarja, da mora biti cilj realističen, da ne bi vplival na kakovost poročil;
13. spodbuja Računsko sodišče, naj preuči razmerje med številom in pravočasnostjo posebnih poročil;
14. vztraja, da so priporočila v posebnih poročilih pogosto nejasna in da bi morala vedno razkrivati pozitivno in negativno ravnanje držav, ki jih zadevajo;
15. je zadovoljen, da Računsko sodišče obvezo o zmanjšanju osebja za 5 % uresničuje, ne da bi to negativno vplivalo na politiko o krepitvi revizijskih služb; poziva ga, naj poskrbi, da nadaljnji kadrovski rezi ne bodo škodovali kakovosti njegovih poročil;
16. poziva Računsko sodišče, naj ob upoštevanju strokovnega znanja in odlik zagotovi geografsko uravnoteženost osebja, zlasti na vodilnih in direktorskih položajih;
17. pozdravlja prizadevanja Računskega sodišča za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov med člani osebja; poudarja in pozdravlja povečanje števila revizork, kar bo nedvomno vplivalo na njihovo prisotnost na vodstvenih položajih v tem sektorju, ter tudi vzpostavitev mreže revizork; poudarja, da je treba delo nadaljevati v tej smeri;
18. pozdravlja prizadevanja Računskega sodišča glede strokovnega usposabljanja revizorjev, da bi upravljanje znanja in njegovo posodabljanje postala bolj učinkovita; čestita Računskemu sodišču za sodelovanje z Univerzo Metz/Nancy in za vzpostavitev specialističnih študijev s področja evropske revizije, in ga spodbuja, naj z istim ciljem naveže stike z drugimi evropskimi univerzami;
19. je seznanjen, da bodo neporabljena sredstva iz pogodbe, ki je bila oblikovana za plačilo stavbe K3, uporabljena za financiranje prenove stavbe K2; ga zanimajo informacije o obsegu teh del;
20. ponovno poziva Računsko sodišče, naj letnemu poročilu o dejavnostih priloži svojo nepremičninsko politiko;
21. priznava, da si Računsko sodišče prizadeva za zmanjšanje stroškov prevajanja; meni, da bi bil lahko sporazum o sodelovanju na področju prevajanja (kot ga imata posvetovalna odbora s Parlamentom) del strategije Računskega sodišča za obdobje 2013–2017, da bi izboljšalo učinkovitost in zmanjšalo stroške; poziva ga, naj razmisli o zunanjem prevajanju kot o dodatni možnosti za zmanjšanje stroškov;
22. priznava rezultate, ki jih je medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje dosegel z dogovorom o usklajeni metodologiji, ki omogoča neposredno primerjavo stroškov prevajanja vseh institucij; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče posreduje podatke v skladu s to metodologijo;
23. poziva Računsko sodišče, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih je bila predmet preiskave institucija ali posamezniki, ki delajo zanjo;
24. je seznanjen, da je bilo izvajanje priporočil službe za notranjo revizijo glede pregleda pravil iz vodnika za službena potovanja osebja preloženo zaradi tehničnih razlogov;
25. je seznanjen s prvimi ukrepi Računskega sodišča za brezpapirno okolje; podpira Računsko sodišče pri teh ciljih, a pričakuje, da bo Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor še vedno prejel nekaj papirnih izvodov njegovih poročil; odobrava okoljevarstveno strategijo, ki jo je Računsko sodišče izvajalo do zdaj, med drugim prizadevanje za manjšo porabo energije, pogostejšo rabo videokonferenc, sistem za ponovno uporabo deževnice in spodbujanje trajnostne mobilnosti;
26. pozdravlja, da so sporočila Računskega sodišča prek medijev bolj jasna; pričakuje, da se bo to izboljšanje nadaljevalo;
27. ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, pa tudi njegove redne povratne informacije na zahtevo Parlamenta;
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
4.4.2016 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 1 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Dan Nica, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marian-Jean Marinescu, Miroslav Poche |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Birgit Collin-Langen, Bodil Valero |
||||
- [1] UL L 51, 20.2.2014.
- [2] UL C 377, 13.11.2015, str. 1.
- [3] UL C 373, 5.11.2015, str. 1.
- [4] UL C 377, 13.11.2015, str. 146.
- [5] UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
- [6] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek V – Računsko sodišče (UL L 255, 30.9.2015, str. 123).