Postopek : 2015/2203(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0137/2016

Predložena besedila :

A8-0137/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 17
CRE 27/04/2016 - 17

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0149

POROČILO     
PDF 766kWORD 209k
12.4.2016
PE 571.494v02-00 A8-0137/2016

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014

(2015/2203(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalka: Claudia Schmidt

PRED. SPREM.
 1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA


1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014

(2015/2203(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0379 – C8-0248/2015),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskem razvojnem skladu (COM(2015)0295),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 z odgovori Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2014 (05219/2016 – C8-0036/2016, 05220/2016 – C8-0037/2016, 05223/2016 – C8-0038/2016, 05224/2016 – C8-0039/2016),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju pomoči Skupnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008–2013 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(13),

–  ob upoštevanju členov 93 in tretje alineje člena 94 ter priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0137/2016),

1.   podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014

(2015/2203(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0379 – C8-0248/2015),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskem razvojnem skladu (COM(2015)0295),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 z odgovori Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(15) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2014 (05219/2016 – C8-0036/2016, 05220/2016 – C8-0037/2016, 05223/2016 – C8-0038/2016, 05224/2016 – C8-0039/2016),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju pomoči Skupnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008–2013 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti evropski razvojni sklad(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za enajsti evropski razvojni sklad(26),

–  ob upoštevanju členov 93 in tretje alineje člena 94 ter priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0137/2016),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada takšni kot v tabeli št. 2 letnega poročila Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun za osmi, deveti, deseti in enajsti evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014

(2015/2203(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju členov 93 in tretje alineje člena 94 ter priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0137/2016),

A.  ker so zaporedni evropski razvojni skladi, ki jih financirajo države članice, glavni instrument sodelovanja, s katerim se zagotavlja pomoč Unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem.

B.  ker je krovni cilj sporazuma iz Cotonouja zmanjšanje in postopna odprava revščine do leta 2020;

C.  ker sta postali trajnost in postopno gospodarsko povezovanje najpomembnejši načeli razvojne politike in instrumentov partnerstva, ki je bilo vzpostavljeno v Cotonouju;

D.  ker dejstvo, da so se v letu 2014 uporabljala sredstva iz osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada in da so se v osmem razvojnem skladu izvajala plačila, odprta že leta 1995, slabo vpliva na splošno preglednost in učinkovitost teh operacij;

E.  ker je Svet decembra 2013 potrdil premostitveni sklad, iz katerega naj bi se od januarja 2014 do uveljavitve 11. evropskega razvojnega sklada zagotovila prehodna sredstva v višini 1616 milijonov EUR;

F.  ker sredstva Evropskega razvojnega sklada upravljata Komisija in Evropska investicijska banka (EIB), a za upravljanje sredstev in operacij v okviru postopka razrešnice je odgovorna samo Komisija;

G.  ker je Unija doslej dosegala dobre rezultate pri mednarodnem sodelovanju za spoprijemanje z globalnimi izzivi ter zagotavljanje razvojne podpore v mnogih predelih sveta;

H.  ker je treba ponovno opredeliti sodelovanje globalnih akterjev in institucij ter v ta namen določiti nove oblike zagona in načinov delovanja, še posebej da bi se izboljšalo doseganje rezultatov pri zavezah v zvezi z zunanjimi politikami EU;

I.  ker se zunanje intervencije Unije izvajajo prek mednarodnih organizacij, ki bodisi uporabljajo njena sredstva ali skupaj z njo sofinancirajo projekte, vključno z izzivi na področju nadzora in upravljanja;

J.  ker je poslovno okolje v afriških, karibskih in pacifiških državah lahko zelo tvegano zaradi politične nestabilnosti, varnostne problematike ter ohlapnega institucionalnega in upravnega okolja;

K.  ker se morata stopnja in narava prispevka Unije razlikovati in pogojevati glede na merljivi napredek posameznih držav na različnih področjih, kot so demokratizacija, človekove pravice, dobro upravljanje, trajnostni družbeno-ekonomski razvoj, pravna država, preglednost in boj proti korupciji;

L.  ker je reden in temeljit politični dialog poglavitnega pomena za to, da bodo partnerice nastopale bolj odgovorno in se bodo ustrezno prilagajali tudi politični cilji;

M.  ker proračunska podpora pomeni velika tveganja, vezana na to, ali je država partnerica zmožna ustrezno uporabiti dodeljena sredstva glede na skupno dogovorjene cilje, obenem pa prinaša tudi določeno število izzivov, povezanih s preglednostjo, odgovornostjo in dobrim finančnim poslovodenjem;

N.  ker nezakoniti finančni tokovi zaradi korupcije, davčne utaje ali pranja denarja ovirajo prizadevanja držav partneric, da bi mobilizirale domače prihodke, in negativno vplivajo na možnosti, ki jih imajo za rast in zmanjševanje revščine;

O.  ker je bistveno, da se razširi prepoznavnost in verodostojnost Unije in se v vseh intervencijah Unije spodbujajo njene vrednote;

P.  ker je vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračunsko strukturo Unije za Parlament še naprej prednostnega pomena; ker bi vključitev sklada v splošni proračun za Parlament pomenila, da bi ta imel besedo pri določanju in dodeljevanju njegovih sredstev, kar bi hkrati pozitivno vplivalo na usklajenost politik in demokratični nadzor;

Izjava o zanesljivosti

Finančno izvajanje in izvedba projektov v letu 2014

1.  se zaveda, da so bile stopnje za prevzem obveznosti v letu 2014 s 621 milijoni EUR nižje v primerjavi s prejšnjima letoma – leta 2013 so znašale 3923 milijonov, leta 2012 pa 3163 milijonov, kar je vezano na pozno uveljavitev enajstega evropskega razvojnega sklada in na to, da so bili v premostitvenem skladu na voljo le omejeni prehodni viri, namreč 1616 milijonov EUR; opaža pa zelo visoko stopnjo plačil, in sicer 3516 milijonov EUR v primerjavi z 2963 milijoni za leto 2013, kar je bilo mogoče, ker je bilo iz premostitvenega sklada dodeljenih 595 milijonov EUR za izplačilo proračunske podpore in predplačila za operacije v okviru mirovne pomoči za Afriko v Srednjeafriški republiki in Somaliji;

2.  je močno zaskrbljen, ker se je ocenjena stopnja napake, ki jo je za odhodke Evropskega razvojnega sklada izračunalo Računsko sodišče, že tretje leto zapored povečala, in sicer se je med letoma 2012 in 2014 povzpela z 3,0 na 3,8 %; poudarja, da je to še vedno precej nižje kot stopnja napak za odhodke Unije, ki jih upravljajo države članice;

3.  je zaskrbljen, ker je imela Komisija dovolj informacij, da bi preprečila, odkrila oziroma popravila količinsko opredeljive napake še pred potrditvijo odhodka, kar bi pomenilo, da bi bila stopnja napake nižja za 2,3 odstotne točke in ne bi dosegla praga pomembnosti, ki znaša 2 %; ugotavlja, da je večina napak posledica nespoštovanja pravil o javnem naročanju; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da je treba izboljšati predhodne kontrole;

4.  pozdravlja prizadevanja EuropeAida za zmanjšanje velikega zneska neporavnanih obveznosti (fr. reste à liquider), ki so 31. decembra 2013 znašale 12,5 milijard EUR, 31. decembra 2014 pa 9,7 milijard EUR, kar pomeni 23-odstotno znižanje; poudarja pa, da je treba za to še veliko narediti; je seznanjen tudi s prizadevanji EuropeAida za zmanjšanje starih zneskov predhodnega financiranja (izvedenih 46 % ob cilju 25 %), starih neporabljenih sredstev za prevzete obveznosti (izvedenih 51,24 % ob cilju 25 %) in števila odprtih iztečenih pogodb (izvedenih 15,52 % ob cilju 15 %), medtem ko je bil manj uspešen pri iztečenih pogodbah v okviru evropskih razvojnih skladov, saj jih je kar 25 % odprtih, njihova skupna vrednost pa je 3,8 milijarde EUR; spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva, da bi se povprečni čas izvajanja projektov skrajšal;

Tveganja, povezana s pravilnostjo

5.  je seznanjen, da se evropski razvojni skladi izvršujejo zelo različno, s centraliziranim neposrednim upravljanjem (ki predstavlja 38 % opravljenih plačil v letu 2014, od katerih jih je bilo 22 % vezanih na proračunsko podporo) in s posrednim upravljanjem, ki je bilo uporabljeno pri preostalih 62 % (razdeljenih takole: 32 % prek mednarodnih organizacij, 25 % prek tretjih držav in 5 % z nacionalnimi organi držav članic); se zaveda, da gre tu za veliko geografsko pokritost (79 držav) in zelo kompleksna izvedbena pravila in postopke, npr. postopke za javno naročanje in oddajo naročil;

6.  ugotavlja, da so napake v transakcijah na dveh področjih vendarle omejene – in sicer na področju proračunske podpore in sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, zlasti ob prispevkih Unije za večdonatorske projekte Združenih narodov – to pa zaradi vrste instrumentov in plačilnih pogojev;

Zanesljivost računovodskih izkazov

7.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da letni računovodski izkazi osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada za leto 2014 v vseh pomembnih pogledih stvarno prikazujejo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2014, in da so njihov poslovni izid, denarni tokovi in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto skladni s finančno uredbo o Evropskem razvojnem skladu in mednarodno sprejetimi računovodskimi standardi za javni sektor;

8.  je podobno kot v preteklih letih zelo zaskrbljen, da odredbodajalci s pooblastili na podlagi nadaljnjega prenosa v primeru plačil predhodnega financiranja nad 750.000 EUR še vedno ne upoštevajo sistematično pravila, da mora Komisija za ta plačila izterjati obresti na letni osnovi (2,5 milijona EUR v letu 2014 v primerjavi s 5,7 milijona EUR v letu 2013), in da znesek prihodkov od obresti, razkritih v izkazih, deloma temelji na ocenah; poziva generalni direktorat Komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO), naj strogo spremlja odredbodajalce na podlagi nadaljnjega prenosa; obžaluje tudi, da natečene obresti od predfinanciranja v višini od 250.000 do 750.000 EUR v računovodskih izkazih še vedno niso pripoznane kot vir finančnih prihodkov;

9.  ugotavlja, da je bilo v letu 2014 izterjanih 83,3 milijona EUR oz. 2,3 % vsega zneska v višini 3,58 milijarde EUR, izplačanega za evropski razvojni sklad v letu 2014; vseeno poudarja, da se izterjani zneski nanašajo tudi na osmi, deveti in deseti evropski razvojni sklad in da je zaradi tega stopnja izterjave zelo različna;

Zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij

10.  pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so prihodki, povezani z računovodskimi izkazi za leto 2014, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni;

11.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče glede zakonitosti in pravilnosti plačil, na katere lahko pomembno vplivajo napake, ocenilo, da so nadzorni in kontrolni sistemi na sedežu EuropeAid in v delegacijah Unije pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil zgolj delno učinkoviti; je zaskrbljen nad rezultati vzorčenja plačilnih transakcij, kjer so bile napake odkrite pri 54 od skupaj 165 plačil (33 %);

12.  obžaluje, da po ocenah iz letnega poročila Računskega sodišča izhaja, da najverjetnejša stopnja napake za odhodkovne transakcije iz osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada znaša 3,8 %, kar pomeni drugo zaporedno povečanje v primerjavi z letom 2013 (ko je znašala 3,4 %), in 2012 (3 %);

13.  obžaluje, da upravičenci ne upoštevajo pravil o javnem naročanju in da nimajo dokazil o izdatkih, kar sta še vedno glavna razloga za napake in predstavljata 63 % ocenjene stopnje napake; meni, da je nujno treba nameniti pozornost razvoju notranjega finančnega in nadzornega strokovnega znanja, ter zahteva, da se uporabi absolutna preglednost glede upravičencev in podizvajalcev;

14.  obžaluje, da je bilo med 133 plačilnimi transakcijami, ki jih je preverilo Računsko sodišče, 34 takih, na katere je vplivala količinsko opredeljiva napaka, pri 19 % med temi 34 pa je bila napaka vezana na nerealizirane odhodke, kar bi lahko kazalo na goljufijo;

15.  je zaskrbljen, ker je Komisija razpolagala z zadostnimi informacijami, da bi preprečila, odkrila oziroma popravila količinsko opredeljive napake še pred potrditvijo odhodka, kar bi pomenilo, da bi bila stopnja napake lahko nižja za 2,3 odstotne točke; pričakuje, da bo GD DEVCO strožji pri izvajanju skupnega sistema kontrol in da bo zares uporabil informacije, ki so mu na voljo;

16.  pozdravlja, da je leta 2014 začela veljati strategija proti goljufijam, in se zavzema, da bi razvili mehanizme za preprečevanje goljufij in temu namenili ustrezno pozornost ter da bi povečali preglednost financiranja iz evropskih razvojnih skladov;

Nadzor nad operacijami in večja zanesljivost upravljanja

17.  ugotavlja, da so med 133 plačilnimi transakcijami napake vplivale na 52 (39 %) transakcij, od česar je bilo 34 (65 %) napak količinsko opredeljivih; obžaluje, da je bilo med temi 34 transakcijami 14 končnih, pri katerih so bili izvedeni vsi predhodni pregledi; ponovno izraža zaskrbljenost nad nezadovoljivo učinkovitostjo in ponavljajočimi se pomanjkljivostmi predhodnih pregledov;

18.  ponovno poziva Komisijo, naj bo ves čas pozorna na kakovost in ustreznost predhodnih kontrol, ki jih opravlja, zlasti glede na nezanesljivo politično in operativno okolje;

19.  se zaveda, da je stopnja preostale napake v letu 2014 ocenjena na 2,81 % (205,7 milijona EUR); upošteva, da je po mnenju Računskega sodišča ta metoda ocenjevanja ustrezna za zagotavljanje uporabnih informacij na področjih, kjer je treba izvajanje kontrol okrepiti in pridobiti zadostne dokaze o tem, da je stopnja preostale napake pomembna;

20.  ponavlja svoje stališče, da bi bilo koristno nedvoumno opredeliti, na katerem področju priprave proračuna na osnovi dejavnosti ali v katerih sektorjih proračunskega posredovanja se kaže največ pomanjkljivosti in napak ter najvišja stopnja izpostavljenosti; poziva GD DEVCO, naj izvede potrebne analize, da jih bo lahko v najkrajšem možnem času predstavil v svojem letnem poročilu;

21.  meni, da morajo stroški kontrol ostati razumni in da je treba dopolniti informacije o njihovi stroškovni učinkovitosti, med drugim informacije o ugotovljenih in odpravljenih napakah po zunanji reviziji in lastnih pregledih Komisije ter upoštevanje vseh vrst neposrednih stroškov ali kazalnikov stroškovne učinkovitosti kontrol, zato da se ne bi kopičile nepotrebne ravni kontrol;

22.  meni, da je treba v tem kontekstu upoštevati ustrezno ravnotežje med kontrolami in odgovornostjo, pa tudi ravnovesje med nadzorom in privlačnostjo finančnih sredstev Unije;

23.  pozdravlja vzpostavitev okvira EU za rezultate pri mednarodnem sodelovanju in razvoju kot osnove za merjenje rezultatov glede na strateške razvojne cilje; meni, da je nujno treba nepretrgano spremljati učinke posameznih projektov skozi ves njihov življenjski cikel oz. učinek proračunske podpore in razviti ustrezno poročanje o rezultatih projektov;

24.  poudarja, da je treba nenehno izboljševati ocene učinka pri razvojnem sodelovanju in projektih humanitarne pomoči, ki se financirajo z zunanjimi finančnimi instrumenti Unije; poudarja, da je potrebna temeljita, točna in celovita analiza različnih mehanizmov spremljanja in poročanja, da bi preprečili slabo upravljanje, nepreglednost in zlorabo sredstev Unije;

25.  kot že v preteklih letih odločno poziva Komisijo, naj še poveča odgovornost zaposlenih v delegacijah Unije, za kar mora poskrbeti Evropska služba za zunanje delovanje; meni, da bi bilo treba to storiti kot dodatek k poročilom o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravijo in podpišejo vodje delegacij Unije;

26.   poudarja, da je treba vodje delegacij Unije jasno opomniti glede njihovih nalog ter upravne in nadzorne odgovornosti za zanesljivo upravljanje vseh operacij delegacije (ključni procesi vodenja, upravljanje kontrol, ustrezno razumevanje in ocenjevanje ključnih kazalnikov uspešnosti); poudarja, da je treba poiskati pravo ravnovesje med političnimi in upravljavskimi nalogami;

27.  meni, da bi morali vodje delegacij Unije v sklopu splošnih smernic dobiti jasna navodila o vsebini in sestavi pridržkov ter elementih, ki jih je treba upoštevati pri izreku pridržkov, na primer o stopnji finančnega tveganja in tveganja za ugled, operativnih pomanjkljivostih, opredeljenih notranjih in zunanjih omejitvah ter s tem povezanem učinku na upravljanje financiranja in izplačevanja; opozarja, da je treba pri izreku pridržka jasno opredeliti, v katerih postopkih prihaja do ponavljajočih se ali začasnih pomanjkljivosti, opredeliti pa je treba tudi delovanje, ustreznost in uspešnost standardov notranje kontrole;

28.  poziva EuropeAid, naj v svoje letno poročilo vključi splošen pregled in analizo, kar bi omogočilo boljši pregled nad opravljenim delom v delegacijah Unije, zagotovilo pa bi tudi ustrezno kakovost, skladnost in homogenost v odgovorih, ki jih pripravljajo vodje delegacij;

29.  meni, da je pomembno, da se na osnovi informacij o poslovodenju in ključnih kazalnikih uspešnosti opredelijo trendi, prilagodijo programski cikli in izboljša splošna sektorska uspešnost razvojne pomoči Unije;

30.  poziva EuropeAid in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poostrita nadzor nad vodji delegacij v njihovi vlogi odredbodajalcev na podlagi nadaljnjega prenosa za Komisijo, tako da bi povečali njihovo odgovornost, da bi v sklopu priprave letnega poročila o dejavnostih poleg točnih informacij posredovali tudi kakovostna, celovita in izčrpna poročila;

Izvajanje novega okvira za razvojno politiko in s tem povezani izzivi

31.  pozdravlja obnovljeno in razširjeno razvojno agendo do leta 2030, s katero je bilo sprejetih 17 trajnostnih razvojnih ciljev in 169 dopolnilnih ciljev, ki skupaj pomenijo resničen in celovit korak naprej pri razvojni politiki;

32.  poziva k večji ambicioznosti pri strategiji, upravljanju in odgovornosti Evropskega razvojnega sklada; poudarja, da se ponuja priložnost za optimalno odpornost vseh dejavnosti sklada, in sicer tako, da se okrepijo merila gospodarske in finančne učinkovitosti ter se opredeli, kje je učinkovitost in uspešnost mogoče še povečati, kar se bo vse odražalo v uspešnosti poslovanja; meni, da je priprava ocene potreb učinkovita predhodna stopnja do končne uspešnosti financiranja Unije;

33.  poudarja, da se usklajenost politik za razvoj zahteva v Pogodbi; ugotavlja, da to pomeni, da bi morali biti odhodki na vseh ustreznih področjih politik usklajeni s cilji razvojnega sodelovanja ter da bi bilo treba preprečiti in odpraviti škodljive učinke; meni, da bi zato ocena odhodkov z vidika usklajenosti politik za razvoj morala postati sestavni del priprave, spremljanja, poročanja, vrednotenja in revizije odhodkov na vseh ustreznih področjih politik, vključno s trgovinsko, kmetijsko in ribiško politiko;

34.  poziva Komisijo, naj pregleda in ustrezno dopolni povezavo med politično strategijo in usklajenostjo med donatorji iz različnih obstoječih instrumentov pomoči, zlasti kar zadeva proračunsko podporo, kombinirano financiranje in upravljanje projektov; meni, da so naložbe zasebnega sektorja in tokovi zasebnega kapitala ključno gonilo v smeri trajnostnega razvoja, ob sočasnem vzpostavljanju institucionalnih zmogljivosti in trdnih sistemov upravljanja za večjo preglednost, manjšo korupcijo in zajezitev davčnih utaj;

35.  opozarja, da razvoj ni mogoč brez miru in da mir ni mogoč brez razvoja; v zvezi s tem poudarja, da bi morali imeti človekove pravice, dobro upravljanje, mir in gradnja demokracije prednostno mesto v razvojni politiki in da bi moralo biti uresničevanje 16. cilja trajnostnega razvoja (mir in pravičnost) ena od osrednjih točk nacionalnih okvirnih programov pri razvojnem sodelovanju; poleg tega poudarja, da bi morali od partnerjev zahtevati, da na osnovi zanesljivih in v dogovoru sprejetih kazalnikov letno poročajo o rezultatih pri uresničevanju tega cilja;

36.  poziva Komisijo, naj upošteva pomisleke in pripombe Parlamenta o osnutkih nacionalnih okvirnih programov ter njegove ugotovitve vključi v končno različico teh programov; poziva, naj se v zvezi z Evropskim razvojnim skladom uvedejo uradna nadzorna pooblastila, po možnosti z medinstitucionalnim sporazumom zavezujoče narave v skladu s členom 295 Pogodbe;

Nadzor nad skrbniškimi skladi Unije in mehanizmi kombiniranega financiranja

37.  pozdravlja namero, da bi sredstva v izrednih razmerah dodeljevali hitreje in z večjo prilagodljivostjo ter da bi za reševanje vseh vidikov kriz združili različne vire financiranja; pozdravlja ustanovitev skrbniškega sklada EU za nujno pomoč Afriki in sredstva, ki so se iz njega (v višini 1,8 milijarde EUR) dodelila za hiter in celovit odziv na begunsko krizo in spopadanje s temeljnimi vzroki nedovoljenih migracij in razseljevanja v Afriki;

38.  pozdravlja ustanovitev skrbniškega sklada EU Bêkou in njegov prispevek k mednarodnemu odzivu na krizo v Srednjeafriški republiki; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo, da bo sklad lahko neovirano deloval;

39.  pozdravlja ustanovitev skrbniškega sklada EU Madad za obravnavo posledic konflikta v Siriji in skrbniškega sklada za nujne primere za Afriko; poziva države članice, naj povečajo finančno udeležbo v vseh skrbniških skladih EU;

40.  poudarja, da Komisija ne bi smela preusmerjati sredstev od ciljev in načel temeljnih aktov, ter meni, da usmerjanje odobrenih sredstev prek skrbniškega sklada ne bi smelo nikdar škodovati dolgoročnim politikam Unije;

41.  priznava dodano vrednost, ki se ustvari z zbiranjem nacionalnih prispevkov na ravni Unije, kar dopolnjuje znatne prispevke iz zunanjih finančnih instrumentov ter Evropskega razvojnega sklada; vseeno poziva države članice, naj prispevajo toliko kot Unija, ne pa da izplačujejo le minimalne zneske, potrebne za pridobitev glasovalnih pravic;

42.  ugotavlja, da so namenski skrbniški skladi odziv, ki kaže, da v proračunu Unije in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prilagodljivosti, potrebnih za hiter in celovit pristop k večjim krizam; obžaluje, da se zaradi tega zaobide proračunski organ in ogrozi enotnost proračuna;

43.  potrjuje tesno povezavo med razvojno in migracijsko politiko, izjemno pomembno v odnosih med Unijo ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami; meni, da je Uniji v tem kontekstu potreben nadaljnji razmislek o skladnosti, stroškovni učinkovitosti in kar najboljšem usmerjanju dejavnosti skrbniških skladov glede na druge obstoječe dvostranske razvojne politike in instrumente;

44.  meni, da bi bilo treba nameniti posebno pozornost učinkovitosti in političnemu upravljanju teh skladov, zlasti skrbniškega sklada EU za nujno pomoč Afriki, pa tudi neobstoječim jamstvom in nadzoru nad končno porabo dodeljenih sredstev;

45.  poudarja, da so za politični nadzor nad proračunskim izvrševanjem v postopku razrešnice pomembni zadostni kontrolni mehanizmi; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za tesnejšo udeležbo proračunskega organa in organa za proračunski nadzor ter za boljšo uskladitev skrbniških skladov in drugih mehanizmov s proračunskimi pravili, zlasti tako, da bi te sklade in mehanizme vključili v proračun Unije;

46.  ponovno poziva, da je treba Parlamentu redno poročati o uporabi mehanizmov kombiniranega financiranja in rezultatih, da bo lahko izvajal svoja nadzorna pooblastila, zlasti glede ocene upravljanja zmogljivosti in dodane vrednosti;

47.  poudarja, da bi morali biti vsi novi finančni instrumenti in mehanizmi kombiniranega financiranja tudi v prihodnje usklajeni s krovnimi cilji razvojne politike Unije in se osredotočati na tista področja, kjer prinesejo največje strateške učinke in dodano vrednost;

48.  poziva Komisijo, naj vzpostavi zanesljiv, pregleden in odgovoren okvir, ki bo omogočil, da bodo vsi programi kombiniranega financiranja usklajeni z načeli razvojne učinkovitosti in razvojnimi cilji, s čimer bo zagotovljena tudi njihova dodatnost na področju razvoja, kot je priporočilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 16/2014 z naslovom „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU“;

49.  ugotavlja, da je večina finančnih sredstev doslej izvirala iz proračuna Unije in Evropskega razvojnega sklada, prispevki držav članic v skrbniške sklade pa so bili razmeroma majhni; poziva države članice, naj v te sklade prispevajo toliko kot proračun Unije in Evropski razvojni sklad;

Uspešnost sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, ki ga upravlja EIB

50.  želi opomniti, da je bilo naložbenemu skladu iz devetega in desetega evropskega razvojnega sklada dodeljenih 3185,5 milijona EUR za skupino afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorske države in ozemlja, kar je bilo dopolnjeno s 500 milijoni EUR v okviru enajstega evropskega razvojnega sklada, tako da bo z „naložbami z učinkom“ mogoče prevzeti še več tveganj;

51.  pozdravlja prvo poročilo EIB iz leta 2014 o rezultatih njenih zunanjih ukrepov ter o uporabi tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov za predhodno oceno pričakovanih rezultatov naložbenih projektov; kljub temu meni, da je treba dodatno izboljšati predhodne in naknadne analize, da bi upoštevali ne samo gospodarske kazalnike, temveč tudi merila, ki se nanašajo na varstvo okolja in trajnostni razvoj;

52.  poziva EIB, naj da odločilno prednost dolgoročnim učinkom naložb in njihovemu prispevku k trajnosti;

53.  spodbuja EIB, naj še naprej podpira razvoj lokalnega zasebnega sektorja, saj je gonilo trajnosti, naj podpira osnovno socialno in gospodarsko infrastrukturo, ki je upravičencem v neposrednem interesu, ter naj išče nove lokalne in regionalne partnerje na področju mikrofinanciranja; poziva EIB, naj poveča dodatnost z bolje utemeljeno uporabo finančnih sredstev;

54.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2015 z naslovom „Ali Sklad za spodbujanje naložb v državah AKP zagotavlja dodano vrednost?“, saj je to pozitiven primer nadaljnjih ukrepov Računskega sodišča v postopku razrešnice za leti 2012 in 2013, v katerem ga je Parlament pozval, naj pred vmesnim pregledom zunanjega mandata EIB in vmesnim pregledom tega naložbenega sklada pripravi posebno poročilo o uspešnosti in usklajevanju zunanjih posojil EIB z razvojno politiko in cilji Unije;

55.  meni, da je revizija sklada za spodbujanje naložb v afriških, karibskih in pacifiških državah primer dobre prakse sodelovanja in skupnega nadzora Parlamenta in Računskega sodišča; je prepričan, da je to revizijsko poročilo pomemben korak, saj gre za prvo revizijo, ki jo je Računsko sodišče opravilo na tem področju; obžaluje, da sklad za spodbujanje naložb ne sodi v obseg njegovih revizij za letno izjavo o zanesljivosti;

56.  je seznanjen z ugotovitvami revizije o usklajenosti sklada za spodbujanje naložb v afriških, karibskih in pacifiških državah z glavnimi cilji razvojne politike Unije, pa tudi z njegovimi katalizatorskimi učinki; pozdravlja dobro sodelovanje med EIB in Komisijo, še posebej pri iskanju in izbiri projektov; obžaluje, da dodane vrednosti sklada ni mogoče natančneje opredeliti; zato poziva Računsko sodišče, naj v prihodnjih poročilih navede konkretnejše primere in posebej obravnava nekatere projekte ter tako bolje ponazori svoje zaključke in priporočila;

57.  poziva k sistematičnemu razkritju pogodb tega sklada o nadaljnjem posojanju in k dostopu do odločitev upravnega odbora in orientacijskih dokumentov;

58.  je prepričan, da je za EIB odločilnega pomena, da neprestano vlaga čas v politiko ustrezne skrbnosti skupaj z orodji za oceno rezultatov, da bi pridobila boljše védenje o profilu finančnih posrednikov in upravičencev in tudi bolje ovrednotila učinek projektov na končne upravičence;

59.  meni, da bi se moral za ves denar davkoplačevalcev Unije izvajati postopek podelitve razrešnice v Parlamentu; zato ponovno izraža svoje trdno prepričanje, da bi moral Parlament v postopku razrešnice obravnavati tudi sklad za spodbujanje naložb v afriških, karibskih in pacifiških državah, ki ga EIB upravlja v imenu Unije, saj se financira z denarjem davkoplačevalcev Unije;

60.  ugotavlja, da je bil v letu 2015 prenovljen tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, kako Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB, s katerimi slednja upravlja sklade Unije in držav članic; ponavlja stališče Parlamenta, naj posodobi pristojnosti Računskega sodišča na tem področju z vključitvijo novih finančnih instrumentov EIB, ki so povezani z javnimi sredstvi ali Evropskim razvojnim skladom;

61.  spodbuja EIB, naj razvije in uporabi celosten pristop, potreben za odziv na številne resne izzive, ki jih je povzročil dotok migrantov v Evropo, vključno z okrepljenimi operacijami v državah izvora teh tokov kot tudi v državah, ki neposredno mejijo nanje;

Upravljanje proračunske podpore

62.  je seznanjen, da plačila za proračunsko podporo v letu 2014 skupaj znašajo 794 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da so od 32 transakcij v zvezi z dejavnostmi proračunske podpore, ki jih je Računsko sodišče pregledalo, samo na dve vplivale količinsko opredeljive napake z manjšim učinkom;

63.  želi spomniti, da proračunska podpora kot način dvostranskega sodelovanja pomeni ponavljajoče se fiduciarno tveganje, povezano z učinkovitostjo in tveganjem korupcije in goljufij na partnerski strani; poziva k natančnemu spremljanju in premišljenemu strateškemu dialogu med Unijo in partnerskimi državami o ciljih, napredku pri dogovorjenih rezultatih in kazalnikih uspešnosti ter o sistemski analizi tveganj in strategiji za zmanjšanje tveganj;

64.  meni, da bi se bilo treba osredotočiti na napredek pri upravljanju javnih financ, proračunski preglednosti in makroekonomski pogojenosti v partnerskih državah ter tako izboljšati razvoj zmogljivosti in spremljanje doseženih rezultatov;

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

65.  je seznanjen, da je bilo za projekte, ki jih izvajajo mednarodne organizacije, v letu 2014 iz Evropskega razvojnega sklada izplačanih 908,6 milijona EUR;

66.  poziva ustrezne institucije EU in OZN, naj dosledno spoštujejo in izvajajo okvirni finančni in upravni sporazum; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju sporazuma in z njim povezanih smernic in naj ugotovi, na katerih področjih so potrebne izboljšave, ter v zvezi s tem pripravi ustrezne predloge;

67.  spodbuja OZN in ustrezne institucije te organizacije, naj še naprej poglabljajo sodelovanje z Unijo s trajnim razvijanjem celovitih sistemov spremljanja in poročanja; poudarja, da različne obveznosti poročanja in plačilni pogoji različnih mednarodnih donatorjev negativno vplivajo na učinkovitost in uspešnost pomoči; obžaluje, da Komisiji njene partnerske organizacije, ki so pooblaščene za izvrševanje proračuna EU v okviru posrednega upravljanja, pogosto poročajo pomanjkljivo in premalo usmerjeno v rezultate;

68.  opozarja, da je strukturirano sodelovanje med Unijo in OZN edini učinkovit način za preprečitev neučinkovite rabe sredstev in prekrivanja dejavnosti; priznava, da usmerjanje pomoči prek OZN Uniji omogoča, da doseže tudi tiste dele sveta, ki jih sama ne bi mogla doseči;

69.  vztraja, da je treba doseči najvišjo stopnjo preglednosti in institucionalne odgovornosti na vseh ravneh, in sicer z zagotovitvijo dostopa do izčrpnih in dobrih proračunskih informacij in finančnih podatkov, tako da bo Parlamentu omogočen nadzor; poziva k okrepljeni politiki razkritja namer, upravičencev in financiranja, da bi dosegli boljše upravljanje denarja Unije;

70.  meni, da je bistvenega pomena zagotoviti prepoznavnost EU, tudi glede odgovornosti za rezultate, zlasti pri sofinanciranih pobudah in pobudah z več donatorji, ter da je treba hitro zagotavljati redne informacije o združevanju sredstev, da se zagotovi sledljivost finančnih sredstev Unije;

71.  meni, da je treba – glede na osredotočanje na uspešnost pomoči EU – izboljšati v rezultate usmerjen pristop z uvedbo okvira odgovornosti za rezultate in njihovo merjenje, tako da se bo lahko smotrnost projektov ocenila z vidika gospodarske in družbene trajnosti, projekti pa z vidika uspešnosti in učinkovitosti;

72.  toplo priporoča, naj se v fazi načrtovanja vseh operacij, ki jih financira EU določijo specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno določeni cilji; poudarja, da bodo naknadne ocene izidov in učinkov samo na ta način pomenile jasno in zanesljivo poročilo za Parlament;

Sistem vrednotenja in sistem v rezultate usmerjenega spremljanja

73.  ima resne pomisleke zaradi nezadostne zanesljivosti sistema vrednotenja in sistema v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid, neustrezne stopnje nadzora in spremljanja pri vrednotenju programa in tudi ker EuropeAid za različne dejavnosti vrednotenja ne more dejansko zagotoviti ustreznega osebja in finančnih sredstev;

74.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2014 z naslovom „Sistem vrednotenja in sistem v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid“; poziva GD DEVCO, naj nujno odpravi različne pomanjkljivosti v sistemih vrednotenja in spremljanja, na katere je Računsko sodišče opozorilo v posebnem poročilu, zlasti hude napake v sistemu vrednotenja; poudarja, da slabo delujoč sistem povečuje tveganje, da bodo izbrani projekti, ki niso kakovostni ali ne bodo izpolnili zastavljenih ciljev; zaskrbljeno ugotavlja, da se Komisija in Računsko sodišče ne strinjata glede zanesljivih informacij o učinkovitosti dejavnosti proračunske podpore; meni, da obstaja povezava med premajhnim številom zaposlenih v delegacijah EU in enoti za ocene pri GD DEVCO ter težavami, na katere opozarja Računsko sodišče; meni, da to kaže, da ima lahko krčenje števila zaposlenih resne posledice za učinkovito delovanje programov Unije;

75.  poudarja, da je treba Parlamentu in organu za proračunski nadzor nujno omogočiti jasen pregled, v kolikšni meri so glavni cilji Unije dejansko doseženi;

76.  opozarja, da bi bilo treba v sklopu prizadevanj Komisije za zagotavljanje kakovosti pridobiti zunanje, objektivne in nepristranske povratne informacije o uspešnosti njenih projektov in programov pomoči; meni, da so rezultati vrednotenja bistveni elementi, ki jih je treba upoštevati v politikah in njihovem pregledu, da bi prilagodili strateške politične cilje in povečali splošno skladnost z drugimi politikami EU;

77.  meni, da vlaganje v analizo in združevanje rezultatov ne daje le splošne slike trendov, temveč omogoča tudi pridobivanje izkušenj za večjo učinkovitost postopkov vrednotenja, obenem pa prinaša boljše dokaze za sprejemanje odločitev in oblikovanje politik;

78.  meni, da je izmenjava znanja z vsemi sredstvi in orodji odločilnega pomena ne le za razvoj kulture vrednotenja, marveč predvsem za dejansko kulturo uspešnosti;

79.  meni, da je nujno potrebna preglednost; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto posreduje seznam vseh podpisanih pogodb elektronsko v formatu Excel, in sicer razvrščeno glede na a) prejemnika, b) državo, c) organizacije prejemnice, d) subvencije do 1 milijona EUR, e) subvencije od 1 do 3 milijonov EUR, f) subvencije od 3 do 5 milijonov EUR, g) subvencije od 5 do 10 milijonov EUR, h) subvencije nad 10 milijoni EUR;

Podpora EU državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta FLEGT

80.  meni, da je pobuda FLEGT odločilna za boljše gospodarjenje z gozdovi, za njihovo ohranjanje in izvrševanje zakonodaje, in sicer z uporabo vseh sredstev, med drugim tudi prostovoljnih sporazumov o partnerstvu oziroma skrbnih finančnih pregledov, da bi rešili svetovni problem nezakonite sečnje in zagotovili izvoz lesa v EU;

81.  obžaluje pa, da so bile v fazi izvajanja akcijskega načrta in projektov FLEGT ugotovljene številne pomanjkljivosti, ki jih je treba zdaj temeljito ovrednotiti; je trdno prepričan, da je po dodelitvi 300 milijonov EUR za podporo, povezano z akcijskim načrtom FLEGT v obdobju 2003–2013, napočil trenutek, da se za ta proces za zmanjšanje nezakonite sečnje izvede temeljita analiza stroškov in koristi;

82.  obžaluje počasno izvajanje akcijskega načrta FLEGT, pozno sprejetje Uredbe (EU) št. 955/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(27) (uredba Unije o lesu) in zapozneli odziv Komisije na izkušnje s skupnim financiranjem načrta FLEGT;

83.  zato jo poziva, naj prestrukturira finančna sredstva Unije, da jih ne bi črpala iz različnih proračunov, temveč naj razmisli o enem samem, jasno opredeljenem proračunu;

84.  opozarja, da bi morala sledljivost lesnih proizvodov z uporabo delujočega in zakonito vzpostavljenega sistema za izdajo dovoljenj, ki bi si ga delile Unija in države izvoznice lesa, veljati kot trajen osrednji cilj, zlasti glede na splošno razširjeno korupcijo, slabo izvrševanje zakonodaje ter nezadostno ocenjevanje tveganj in ovir pri projektih;

Podpora energetskega sklada AKP-EU za obnovljive vire energije v vzhodni Afriki

85.  pozdravlja, da je postala obvezna predhodna analiza izvedljivosti z drugim razpisom za zbiranje predlogov v okviru energetskega sklada obvezna; poudarja, da bi se morala predhodna študija opirati na točne in stvarne scenarije in ocene o tem, kako se lahko lokalne skupnosti vključijo v izvajanje projektov, da bi pri lokalnih organih povečali občutek odgovornosti in zavzetost za projekte;

86.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti trdnejšo povezavo med izvedljivostjo projekta ter socialno-ekonomsko in okoljsko trajnostjo, s čimer se ne bi povečala le učinkovitost, usklajenost in prepoznavnost naložbenih projektov energetskega sklada, ampak tudi uspešnost in širši rezultat v teh regijah;

87.  meni, da bi bilo treba projekte, zlasti tiste, ki so v očitnih težavah, in z njimi povezana tveganja redno spremljati in hkrati izvajati ukrepe za hitro zmanjšanje tveganj;

88.  poudarja, da je treba med vso življenjsko dobo projektov, ki jih podpira energetski sklad – od začetka pa tudi po zaključku – zagotoviti sodelovanje lokalnih deležnikov, kot so nevladne organizacije ali lokalne skupnosti, in skrbno upoštevati zahtevo o trajnem podpiranju lokalne krepitve zmogljivosti ter nadaljnjega izboljševanja lokalnega lastništva, tako da bodo projekti vzdržni in trajnostni tudi po izteku financiranja;

Podpora Unije na Haitiju

89.  opozarja, da so v središču razvojne strategije Unije ukrepi za „gradnjo države“; meni, da je treba v takih kriznih razmerah s primerno skrbnostjo zagotoviti smotrnost in operativno učinkovitost državnega upravljavskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pogoj za uspešno posredovanje Unije;

90.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlament obveščata o najnovejših dogodkih, zlasti v zvezi z obvladovanjem tveganj in pripravljenostjo za izvajanje programov in doseganje njihovih ciljev v pokriznih razmerah;

Podpora Unije za boj proti mučenju in odpravo smrtne kazni

91.  želi opozoriti, da je spoštovanje človekovih pravic in demokracije osnova partnerstva med skupini afriških, karibskih in pacifiških držav ter Unijo; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj izboljšata zmogljivosti delegacij Unije za povečanje učinkovitosti in rezultatov ter vpliva kulture na politiko človekovih pravic in demokracije;

92.  meni, da bi se bilo treba zavzemati za tesnejše sodelovanje med Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo pri načrtovanju programov in spremljanju vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, da bi jih bilo mogoče bolje uskladiti z lokalnimi političnimi strategijami in strategijami za človekove pravice;

93.  v zvezi s tem poudarja, da so sistemi za merjenje učinka sorazmerno šibki, tudi zaradi nejasnih logičnih okvirov projektov, pri katerih manjkajo dobro opredeljena referenčna merila in cilji; poziva Komisijo, naj razjasni zahteve glede logičnega okvira za projekte, da bi izboljšala njihove rezultate in povečala dodano vrednost;

Oblikovanje novega partnerstva EU-AKP

94.  meni, da sprejetje novega svetovnega okvira za cilje trajnostnega razvoja vpliva na splošno delovanje Evropskega razvojnega sklada, saj bi morale jasneje opredeljene prednostne naloge glede na ta zunajproračunski vidik pripomoči tudi k nadaljnji preučitvi sedanjih načinov financiranja; meni, da lahko Evropskega razvojnega sklada zaradi skladnih kazalnikov uspešnosti in večje ozemeljske skladnosti v skupinah držav, ki se soočajo s podobnimi izzivi, doseže še večji učinek;

95.  odločno ponavlja svoj poziv Svetu in državam članicam, naj za okrepitev demokratičnega nadzora vključijo Evropski razvojni sklad v proračun Unije; poziva Komisijo oziroma projektno skupino za obdobje po izteku cotonoujskega sporazuma, naj Parlament obvesti o stanju razprav o nadomestitvi sporazuma za obdobje po letu 2020 in možnostih;

Evropski razvojni sklad in migracijska kriza 2014–2016

96.  ugotavlja, da se razvojna pomoč uporablja za zmanjšanje revščine v najrevnejših državah na svetu in da Evropski razvojni sklad še vedno dosega izjemen napredek v afriških, karibskih in pacifiških državah ter čezmorskih državah in ozemljih;

97.  je resno zaskrbljen zaradi aktualnega toka beguncev, predvsem ker kljub visokemu deležu vojnih beguncev in prosilcev za azil nenehno narašča tudi delež ekonomskih migrantov;

98.  meni, da je treba razvojno pomoč izplačevati veliko učinkoviteje in da mora izpolnjevati merila dodane vrednosti; poudarja, da je to edini način, da se ljudem zagotovijo dostojne življenjske razmere in da se prepreči povečevanje tokov ekonomske migracije;

99.  poudarja, da je trenutno 9673 milijonov EUR iz sedanjega in prejšnjih evropskih razvojnih skladov blokiranih v različnih fazah obveznosti, na primer kot neporavnane obveznosti (RAL – reste à liquider), zneski, za katere je še treba skleniti pogodbe (RAC – reste à contracter) in neporavnana plačila (RAP – reste à payer); meni, da je spodnja tabela zelo zgovorna:

Evropski razvojni sklad

Neporavnane obveznosti

Zneski, za katere je treba še skleniti pogodbe

Neporavnana plačila

8

36.291.173

15.067.281

21.223.892

9

754.545.794

298.932.156

455.613.639

10

8.195.173.994

3.072.710.058

5.122.463.936

11

565.263.991

429.067.226

136.196.765

Sofinanciranje

121.744.226

14.408.394

107.335.833

Skupaj

9.673.019.179

3.830.185.114

5.842.834.065

100.  ocenjuje kot zaskrbljujoče, da so vodje delegacij Unije v afriških, karibskih in pacifiških državah ter čezmorskih državah in ozemljih pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje pristojni za nadzor nad 917 projekti, od katerih jih 428 zamuja ali tvega, da ne bodo izpolnili ciljev; meni, da je sila problematično, da so ti projekti skupaj vredni 9188 milijonov EUR;

101.  poziva, da bi pri ugotovitvah Odbora Parlamenta za proračunski nadzor uporabili pristop na podlagi izkušenj, in poudarja, da je pri uporabi sredstev Evropski razvojni sklad potreben bolj usmerjen pristop; zato predlaga, da bi za obvladovanje migracijske krize uporabili prilagodljivejšo strategijo za izplačila, ki bo skladna s potrebami Unije;

102.  meni, da bi bilo treba četrtino sredstev enajstega evropskega razvojnega sklada nameniti za preprečevanje migracijskih kriz in obvladovanje že obstoječih migracijskih tokov;

Nadaljnji ukrepi na podlagi resolucij Parlamenta

103.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov na podlagi priporočil Parlamenta.

22.2.2016

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014

(2015/2203(DEC))

Pripravljavec mnenja: Doru-Claudian Frunzulică

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da odhodki Unije za razvojno pomoč pogosto potekajo v okoljih, polnih izzivov, ki še povečujejo težave pri izvajanju projektov, ocenjevanju in nadzoru odhodkov; zato je razvojna pomoč bolj izpostavljena napakam kot druga področja politik Unije;

2.  ugotavlja, da se je ocenjena stopnja napake, ki jo je za odhodke Evropskega razvojnega sklada podalo Računsko sodišče, povečala s 3,4 % v letu 2013 na 3,8 % v letu 2014; poudarja, da je ta stopnja napake še vedno precej nižja kot stopnje napak za odhodke Unije, ki jih upravljajo države članice;

3.  ugotavlja, da je večina napak posledica nespoštovanja pravil o javnem naročanju in da bi po mnenju Računskega sodišča boljše vnaprejšnje kontrole projektov, če bi jih Komisija izvajala, to stopnjo napake precej zmanjšale; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da je treba vnaprejšnje kontrole izboljšati;

4.  poudarja, da poročila delegacij EU o upravljanju zunanje pomoči ponujajo zgolj trenutno sliko o izvajanju projektov zunanje pomoči Unije, zato jih ne gre obravnavati kot končne ocene projektov; zato svari pred prenagljenimi in pristranskimi zaključki o splošni učinkovitosti politik v zvezi s pomočjo Unije;

5.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2014 o sistemu vrednotenja in sistemu v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid; poziva GD DEVCO, naj nujno obravnava različne pomanjkljivosti v sistemih ocenjevanja in spremljanja, na katere je opozorilo posebno poročilo Računskega sodišča, zlasti hude napake v sistemu ocenjevanja; poudarja, da slabo delujoč sistem ocenjevanja povečuje tveganje, da bodo izbrani projekti, ki niso kakovostni ali ne izpolnjujejo zadanih ciljev; zaskrbljeno ugotavlja, da se Komisija in Računsko sodišče ne strinjata glede zanesljivih informacij o učinkovitosti dejavnosti proračunske podpore; meni, da obstaja povezava med premajhnim številom zaposlenih v delegacijah EU in enoti za ocenjevanje pri GD DEVCO ter težavami, na katere opozarja Računsko sodišče; meni, da je to slikovit prikaz resnih posledic, ki jih ima lahko krčenje števila zaposlenih za učinkovito delovanje programov Unije;

6.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2015 o naložbenem skladu za države AKP; se z zadovoljstvom seznanja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da ima naložbeni sklad nedvoumno dodano vrednost;

7.  pozdravlja ustanovitev Bêkouja, skrbniškega sklada EU, in njegov prispevek k mednarodnemu odzivu na krizo v Srednjeafriški republiki; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo, da bo ta sklad lahko deloval neovirano;

8.  pozdravlja ustanovitev Madada, skrbniškega sklada EU za obravnavo posledic konflikta v Siriji in skrbniškega sklada za nujne primere za Afriko; poziva države članice, naj povečajo finančno udeležbo v vseh skrbniških skladih EU;

9.  se zaveda visokih pričakovanj glede tega, da bo razvojna politika Unije reševala begunsko krizo; v zvezi s tem poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na odpravo razlogov za migracijske krize, med drugim na kršitve človekovih pravic, brezvladje, korupcijo, revščino in lakoto, ne pa samo preusmerjati precejšnjih sredstev Evropskega razvojnega sklada in instrumenta za razvojno pomoč k dejavnostim v zvezi z migracijo, vojaškim dejavnostim nejasne ali dvomljive vrednosti za trajnostni razvoj, pa tudi podnebnim ukrepom; se dobro zaveda, da so nekateri izzivi zelo kompleksni in da so potrebni večplastni in dopolnjujoči se odzivi, zaradi česar je treba pojasniti obstoječe možnosti financiranja in poiskati druge, dodatne vire ter spoštovati mednarodne obveznosti in obstoječe interne pravne določbe, sicer se z novimi svetovnimi izzivi ne bo mogoče soočiti; zato poziva k oblikovanju sklada za boj proti podnebnim spremembam, ki se bo med drugim napajal z davkom na finančne transakcije ter davkom na izpuste v mednarodnem zračnem in pomorskem prometu;

10.  odobrava, da se velik delež razvojne pomoči EU izplača v obliki proračunske podpore; poziva, da naj bo v primerih, ko so izpolnjeni pogoji, proračunska pomoč na voljo kot instrument, ki bo državam omogočal določiti lastne prednostne naloge in prevzeti vso odgovornost za svoj razvoj; pozdravlja dokaze v letnem poročilu Računskega sodišča, da Komisija na splošno dobro spoštuje pogoje za izbiro tega načina izvajanja; spominja, da se je uradna razvojna pomoč, ki se izplačuje prek programov proračunske podpore, izkazala kot uspešna pri načelih razvojne učinkovitosti, saj prispeva k občutku odgovornosti partnerskih držav in utrjuje njihove sisteme; spominja tudi, da lahko proračunska podpora prinese dejanske rezultate, saj se poveča javna poraba in izboljšajo storitve, koristi za revne pa so večje; poudarja, da je proračunska podpora učinkovita, saj lahko, če je pravilno nudena, neposredno zadosti finančnim potrebam držav prejemnic, ki uporabljajo lastne sisteme in kazalnike razvoja, prav tako pa lahko utrdi vladne institucije ter poveča preglednost in odgovornost domače uprave, s čimer se zmanjša tudi korupcija;

11.  poudarja, da je treba nenehno izboljševati ocene učinka razvojnega sodelovanja in projektov humanitarne pomoči, ki se financirajo z zunanjimi finančnimi instrumenti Unije; poudarja, da je potrebna temeljita, točna in celovita analiza različnih mehanizmov za spremljanje in poročanje, da bi preprečili slabo upravljanje, nepreglednost in zlorabo sredstev Unije;

12.  opozarja, da razvoj ni mogoč brez miru in da mir ni mogoč brez razvoja; v zvezi s tem poudarja, da bi morali imeti človekove pravice, dobro upravljanje, mir in demokracija prednostno mesto v razvojni politiki in da bi moralo biti uresničevanje 16. cilja trajnostnega razvoja (mir in pravičnost) ena od osrednjih točk nacionalnih okvirnih programov pri razvojnem sodelovanju, od partnerjev pa bi morali zahtevati, da na osnovi zanesljivih in v dogovoru sprejetih kazalnikov letno poročajo o rezultatih pri uresničevanju tega cilja;

13.  poziva Komisijo, naj upošteva pomisleke in pripombe Parlamenta o osnutkih okvirnih nacionalnih programov ter njegove ugotovitve vključi v končno različico teh programov; poziva k uvedbi uradnih nadzornih pooblastil v zvezi z Evropskim razvojnim skladom, morebiti z medinstitucionalnim sporazumom zavezujoče narave v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

14.  poziva Komisijo, naj vzpostavi zanesljiv, pregleden in odgovoren okvir, ki bo omogočil, da bodo vsi programi kombiniranja nepovratnih sredstev s posojili usklajeni z načeli razvojne učinkovitosti in razvojnimi cilji, s čimer bo zagotovljena tudi njihova dodatnost na področju razvoja, kot je priporočilo Računsko sodišče v posebnem poročilu „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU”;

15.  poudarja, da je usklajenost politik za razvoj zahteva, zapisana v ustanovni pogodbi; ugotavlja, da to pomeni, da bi morali biti odhodki na vseh ustreznih področjih politik usklajeni s cilji razvojnega sodelovanja ter da je treba preprečiti in odpraviti škodljive učinke; meni, da bi zato ocena odhodkov z vidika usklajenosti politik za razvoj morala postati sestavni del priprave, spremljanja, poročanja, ocenjevanja in revizije odhodkov na vseh ustreznih področjih politik, vključno s trgovinsko, kmetijsko in ribiško.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

17.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Juan Fernando López Aguilar, Jan Zahradil, Joachim Zeller

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

7.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Monica Macovei, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Markus Pieper, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luke Ming Flanagan, Arne Gericke, Ramón Jáuregui Atondo, Claudiu Ciprian Tănăsescu

(1)

UL C 373, 10.11.2015, str. 289.

(2)

UL C 379, 13.11.2015, str. 124.

(3)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(4)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5)

UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(6)

UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(7)

UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(8)

UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(9)

UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(10)

UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(11)

UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(12)

UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(13)

UL L 58, 3.3.2008, str. 17.

(14)

UL C 373, 10.11.2015, str. 289.

(15)

UL C 379, 13.11.2015, str. 124.

(16)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(17)

UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(18)

UL L 344, 19.12.2013, str. 1.

(19)

UL L 156, 29.5.1998, str. 108.

(20)

UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

(21)

UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(22)

UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(23)

UL L 191, 7.7.1998, str. 53.

(24)

UL L 83, 1.4.2003, str. 1.

(25)

UL L 78, 19.3.2008, str. 1.

(26)

UL L 58, 3.3.2008, str. 17.

(27)

  Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov