Postopek : 2015/2234(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0143/2016

Predložena besedila :

A8-0143/2016

Razprave :

PV 07/06/2016 - 14
CRE 07/06/2016 - 14

Glasovanja :

PV 08/06/2016 - 12.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0263

POROČILO     
PDF 511kWORD 99k
21.4.2016
PE 567.752v02-00 A8-0143/2016

s predlogom nezakonodajne resolucije o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani v imenu Unije

(05431/2015 – C8-0061/2015 – 2013/0441(NLE) – 2015/2234(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Elmar Brok

PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG NEZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani v imenu Unije

(05431/2015 – C8-0061/2015 – 2013/0441(NLE)2015/2234(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05431/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani (15616/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v zvezi s členom 218(6)(a) Pogodbe (C8-0061/2015),

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma za razvojno sodelovanje med ES in Filipini, ki je začel veljati 1. junija 1985,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa Evropske unije za Filipine za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1440/80 z dne 30. maja 1980 o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije(1),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 18. maja 2015 z naslovom „EU in ASEAN: strateško usmerjeno partnerstvo“,

–  ob upoštevanju 10. vrha ASEM, ki je potekal v Milanu 16. in 17. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju medparlamentarnega srečanja med Evropskim in filipinskim parlamentom februarja 2013,

–   ob upoštevanju 23. srečanja skupnega odbora za sodelovanje ASEAN-EU, ki je potekalo v Džakarti 4. februarja 2016,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Filipinih, zlasti z dne 14. junija 2012 o primerih nekaznovanja na Filipinih(2), z dne 21. januarja 2010 o Filipinih (po pokolu v Maguindanau 23. novembra 2009)(3) in z dne 12. marca 2009 o Filipinih (o sovražnostih med vladnimi silami in Morsko nacionalno osvobodilno fronto (MNLF))(4),

–  ob upoštevanju, da so Filipini s podpisom bangkoške deklaracije 8. avgusta 1967 pridobili status ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–   ob upoštevanju 27. vrha združenja ASEAN, ki je potekalo v Kuala Lumpurju (Malezija) od 18. do 22. novembra 2015,

–  ob upoštevanju 14. azijskega vrha o varnosti (dialog IISS Shangri-La), ki je potekal v Singapurju od 29. do 31. maja 2015,

–   ob upoštevanju poročil posebne poročevalke ZN o pravici do hrane Hilal Elver (z dne 29. decembra 2015 – A/HRC/31/51/Add.1), posebne poročevalke ZN o trgovini z ljudmi Joy Ngosi Ezeilo (z dne 19. aprila 2013 – A/HRC/23/48/Add.3) ter posebnega poročevalca ZN za usmrtitve, izvršene po izvensodnih, skrajšanih ali samovoljnih postopkih, Philipa Alstona (z dne 29. aprila 2009 – A/HRC/11/2/Add.8),

–   ob upoštevanju drugega splošnega rednega pregleda Sveta ZN za človekove pravice iz maja 2012, na podlagi katerega so Filipini sprejeli 66 od 88 priporočil,

–   ob upoštevanju filipinskega akcijskega načrta za prehrano v obdobju 2011–2016, programa za pospešeno zmanjšanje lakote, načrta celovite kmetijske reforme iz leta 1988 ter ribiškega kodeksa iz leta 1998,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0143/2016),

A.  ker so Filipini na področju mednarodne in nacionalne zakonodaje o človekovih pravicah zgled za druge države v regiji, saj so ratificirali osem od devetih najpomembnejših konvencij o človekovih pravicah (razen Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem), leta 2011 pa so ratificirali tudi Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

B.  ker je filipinska vlada marca 2014 z Morsko islamsko osvobodilno fronto (MILF) sklenila mirovni sporazum za otok Mindanao, ki predvideva ustanovitev avtonomne regije (Bangsamoro) na muslimanskem jugu otoka, sporazum pa ne vključuje sodelovanja drugih vojaških skupin, ki mirovnemu procesu nasprotujejo; ker filipinski kongres februarja 2016 kljub temu ni sprejel ustave Bangsamora in zato mirovna pogajanja niso bila uspešna;

C.  ker je ameriška vojska na Filipinih izvedla usposabljanje za boj proti uporniškim skupinam in terorizmu ter za obveščevalne dejavnosti, da bi državi pomagala v boju proti vojaškim skupinam, ki bi utegnile biti povezane z regionalnimi terorističnimi skupinami (iz jugovzhodne Azije) in mednarodnimi terorističnimi skupinami, kot sta Al Kaida in ISIS;

D.  ker so Filipini in ZDA aprila 2015 podpisali razširjeni sporazum o obrambnem sodelovanju (EDCA);

E.  ker sta Japonska in Filipini januarja 2015 podpisali memorandum o obrambnem sodelovanju in izmenjavah;

F.  ker se kitajsko-filipinski odnosi zaradi domnevne korupcije v zvezi s kitajsko pomočjo, še bolj pa zaradi vse odločnejših kitajskih ozemeljskih teženj v Južnokitajskem morju postopoma slabšajo od leta 2008;

G.  ker so Filipini januarja 2013 sprožili arbitražo pri Mednarodnem arbitražnem sodišču Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) in zahtevali pojasnitev svojih pomorskih pravic v skladu s konvencijo UNCLOS in veljavnost zahteve Kitajske glede „linije devetih črtic“, ki obsega večji del Južnokitajskega morja;

H.  ker so Filipini napovedali, da bodo odprli novo mornariško in letalsko oporišče z dobrim dostopom do Južnokitajskega morja ter ga dali na voljo ameriškim, japonskim in vietnamskim plovilom;

I.  ker je EU Filipinom decembra 2014 odobrila status GSP+ in so tako postali prva država združenja ASEAN, ki uživa takšne trgovinske preferenciale; ker bi to Filipinom omogočilo brezcarinski izvoz 66 % vseh izdelkov v EU, vključno s predelanim sadjem, kokosovim oljem, obutvijo, ribami in tekstilom;

J.  ker Filipine sestavlja na tisoče otokov, kar pomeni velik izziv za notranje povezave, infrastrukturo in trgovino;

K.  ker je EU najpomembnejša tuja vlagateljica in trgovinska partnerica Filipinov;

L.  ker je EU četrta največja trgovinska partnerica Filipinov in četrti največji izvozni trg, ki obsega 11,56 % vsega filipinskega izvoza;

M.  ker so Filipini nedavno izrazili interes za pridružitev čezatlantskemu partnerstvu in se trenutno posvetujejo z ZDA glede pristopa k sporazumu;

N.  ker je EU za obdobje 2014–2020 več kot podvojila finančni prispevek za razvojno sodelovanje s Filipini ter ponudila tudi precejšnjo humanitarno in nujno pomoč žrtvam tropskih viharjev;

O.  ker so Filipini tretja najbolj ranljiva država v razvoju glede na podnebne spremembe, ki bodo negativno vplivale na kmetijstvo in morske vire države;

P.  ker so zaradi uničujočega tajfuna Haijan, v katerem je leta 2013 umrlo približno 6.000 ljudi, še vedno prisotne negativne posledice za gospodarstvo, pri čemer se je zlasti poslabšala neustrezna prehranska varnost, po ocenah ZN pa naj bi bil v revščino pahnjen še dodaten milijon ljudi;

1.  pozdravlja sklenitev okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Filipini;

2.  meni, da bi morala EU Filipinom še naprej zagotavljati finančno podporo in pomoč pri gradnji zmogljivosti z namenom zmanjševanja revščine, spodbujanja socialne vključenosti, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, spodbujanja miru, sprave, varnosti in pravosodnih reform, državi pa pomagati tudi pri pripravah na katastrofe, nudenju pomoči in obnovi ter pri izvajanju učinkovitih politika za spopadanje s podnebnimi spremembami;

3.  spodbuja vlado Filipinov, naj še naprej podpira nadaljnji napredek pri odpravljanju korupcije in spodbujanju človekovih pravic;

4.  izraža pohvalo Filipinom, da že od leta 2001 sodelujejo v mednarodni koaliciji proti terorizmu; vendar je zaskrbljen glede nenehnega poročanja o tem, da filipinska vojska in zlasti paravojaške enote še vedno resno kršijo človekove pravice pri izvajanju ukrepov boja proti upornikom;

5.  opozarja, da je skupina Abu Sayyaf obtožena za najhujša teroristična dejanja, izvedena na Filipinih, vključno s krvavimi bombnimi napadi, kot je napad na trajekt v Manili leta 2004, v katerem je bilo ubitih več kot 100 ljudi;

6.  poudarja, da obstaja vse večja bojazen, da bo ISIS poskušal na svojo stran pridobiti pridružene skupine v jugovzhodni Aziji, saj širi propagando v lokalnih jezikih, nekateri skrajneži v tej regiji pa so mu že zaprisegli zvestobo;

7.  pozdravlja zaveze filipinske vlade, in poudarja, da je pomembno doseči čim bolj vključujoč mirovni proces za Mindanao; želi spomniti, da je k mindanajskemu sporazumu prispevala mednarodna kontaktna skupina; globoko obžaluje, da mindanajski mirovni sporazum ni bil sprejet v filipinskemu kongresu; poziva k nadaljevanju mirovnih pogajanj in k temu, da bo ustava Bangsamora sprejeta v kongresu;

8.  obsoja pokol krščanskih kmetov, ki so ga 24. decembra 2015 na otoku Mindanao izvedli uporniški separatisti; pozdravlja pobudo filipinske nevladne organizacije PeaceTech, da bi prek programa Skype povezali krščanske in muslimanske učence ter tako spodbudili komunikacijo med tema skupnostma;

9.  poziva filipinsko vlado, naj gradi zmogljivosti na področju sistematičnega zbiranja podatkov o trgovini z ljudmi, ter poziva EU in države članice, naj podprejo vlado in predvsem Medagencijski svet za boj proti trgovini z ljudmi (IACAT) v prizadevanjih za izboljšanje pomoči in podpore žrtvam, sprejmejo učinkovite ukrepe kazenskega pregona, izboljšajo zakonite načine delovne migracije in zagotovijo dostojno obravnavo filipinskih migrantov v tretjih državah;

10.  poziva EU in njene države članice, naj s Filipini izmenjujejo obveščevalne podatke, sodelujejo s filipinsko vlado in ji pomagajo pri gradnji zmogljivosti v mednarodnem boju proti terorizmu in ekstremizmu glede temeljnih pravic in načela pravne države;

11.  ugotavlja, da imajo Filipini strateško lokacijo v bližini najpomembnejših mednarodnih plovnih in zračnih poti v Južnokitajskem morju;

12.  znova izraža resno zaskrbljenost zaradi napetosti v Južnokitajskem morju; obžaluje, da si – v nasprotju z izjavo o kodeksu ravnanja iz leta 2002 – več strani ponovno prisvaja ozemlja v spornih vodah; še zlasti je zaskrbljen zaradi zelo intenzivnih dejavnosti Kitajske na tem območju, ki vključujejo gradnjo vojaških objektov, pristanišč in vsaj ene vzletno-pristajalne steze; poziva vse strani na spornem območju, naj se vzdržijo enostranskih in izzivalnih dejanj ter spore rešujejo mirno na osnovi mednarodnega prava, zlasti konvencije UNCLOS, pa tudi z nepristransko mednarodno mediacijo in arbitražo; poziva vse strani, naj priznajo pristojnost konvencije UNCLOS in arbitražnega sodišča, ter poziva k spoštovanju morebitne odločitve konvencije UNCLOS; podpira vse ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da bo Južnokitajsko morje postalo „morje miru in sodelovanja“; podpira vsa prizadevanja, da bi se strani dogovorile o kodeksu ravnanja za miroljubno izkoriščanje teh pomorskih območij, vključno z vzpostavitvijo varnih trgovskih poti, in se zavzema za ukrepe za krepitev zaupanja; meni, da bi EU morala uporabiti dvo- in večstransko sodelovanje za to, da bi učinkovito prispevala k varnosti v tej regiji;

13.  pozdravlja sporazum med Filipini in Indonezijo, ki je bil dosežen maja 2014 in je razjasnil prekrivajoče se morske meje v Mindanajskem in Celebeškem morju;

14.  poziva Filipine kot eno od držav, ki jim je EU odobrila status GSP+, naj zagotovijo učinkovito izvajanje vseh bistvenih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev, okolju in dobrem upravljanju, naštetih v prilogi VIII k Uredbi (EU) št. 978/2012; priznava, da so Filipini okrepili svojo zakonodajo o človekovih pravicah; poziva Filipine, naj še naprej spodbujajo nadaljnji napredek pri spodbujanju človekovih pravic, vključno z objavo nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice ter pri odpravljanju korupcije; je zelo zaskrbljen glede represije, s katero se soočajo aktivisti, ki z miroljubnimi kampanjami ščitijo ozemlje svojih prednikov pred vplivom rudarjenja in krčenja gozdov; opozarja, da bodo morali upravičenci do GSP+ dokazati, da izvajajo svoje obveznosti v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, standardi dela, okoljskimi standardi in standardi upravljanja;

15.  je seznanjen z oceno države GSP+ glede Filipinov, zlasti v zvezi z ratifikacijo vseh sedmih konvencij ZN o človekovih pravicah, ki zadevajo GSP+ Evropske unije; poudarja delo, ki ga je treba še opraviti za izvajanje; priznava ukrepe vlade in dosedanji dosežen napredek;

16.  spodbuja Filipine, naj še naprej izboljšujejo naložbeno okolje, vključno z okoljem za neposredne tuje naložbe, z večjo preglednostjo in dobrim upravljanjem, tako da izvajajo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter razvijajo infrastrukturo, po potrebi z javno-zasebnimi partnerstvi; izraža zaskrbljenost zaradi vplivov, ki jih bodo imele podnebne spremembe na Filipine,

17.  spodbuja vlado, naj vlaga v nove tehnologije in internet, da bi se omogočili kulturna izmenjava in trgovina med filipinskimi otoki;

18.  pozdravlja sporazum z dne 22. decembra 2015 o začetku pogajanj za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma s Filipini; meni, da bi bilo primerno, da Komisija in filipinski organi zagotovijo visoke standarde na področju človekovih pravic, dela in okolja; poudarja, da bi moral biti tovrsten prostotrgovinski sporazum sestavni del medregijskega sporazuma EU–ASEAN o trgovini in naložbah, ki se lahko ponovno začne izvajati vzporedno;

19.  je seznanjen, da v EU živi 800.000 Filipincev in da filipinski mornarji, ki delajo na ladjah, registriranih v EU, domov vsako leto pošljejo 3 milijarde EUR; meni, da bi morala EU še naprej izboljševati možnosti za izmenjave študentov, akademikov in znanstvenih raziskovalcev, pa tudi kulturne izmenjave;

20.  ker je na velikem številu plovil, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in se ustavljajo v evropskih pristaniščih, večina posadke filipinska ter glede na težke in nečloveške pogoje dela, v katerih živijo mnogi izmed teh pomorščakov, poziva države članice, naj v evropskih pristaniščih ne dovolijo sprejemanja ladij, na katerih so pogoji dela v nasprotju s pravicami delavcev in načeli iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva tudi plovila, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, naj posadkam zagotovijo pogoje dela, ki bodo skladni z mednarodno zakonodajo ter standardi Mednarodne organizacije dela in Mednarodne pomorske organizacije;

21.  poziva k redni izmenjavi med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Parlamentom, da bo slednji lahko spremljal izvajanje okvirnega sporazuma in doseganje njegovih ciljev;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Filipini.

(1)

UL L 144, 10.6.1980, str. 1.

(2)

UL C 332 E, 15.11.2013, str. 99.

(3)

UL C 305 E, 11.11.2010, str. 11.

(4)

UL C 87 E, 1.4.2010, str. 181.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

57

3

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Sofia Sakorafa, Jean-Luc Schaffhauser, Charles Tannock, László Tőkés, Geoffrey Van Orden, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Marielle de Sarnez, Andrzej Grzyb, András Gyürk, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Norbert Neuser, Norica Nicolai, Soraya Post, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Paavo Väyrynen, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Monika Hohlmeier, Zdzisław Krasnodębski, Marian-Jean Marinescu, Indrek Tarand, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Ivan Štefanec

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov