POROČILO o operacijah v podporo miru – Sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo

28.4.2016 - (2015/2275(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Geoffrey Van Orden
Pripravljavec mnenja (*):
Paavo Väyrynen, Odbor za razvoj
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o operacijah v podporo miru – Sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo

(2015/2275(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 21, 41, 42 in 43,

–  ob upoštevanju člena 220 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, zlasti poglavij VI, VII in VIII,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN Partnering for peace: moving towards partnership peacekeeping (Partnerstva za mir: prehod k partnerskim mirovnim operacijam; ni prevedeno v slovenščino) z dne 1. aprila 2015[1],

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. aprila 2015 z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz[2];

–  ob upoštevanju poročila neodvisnega odbora OZN na visoki ravni za mirovne operacije z dne 16. junija 2015[3],

–  ob upoštevanju izjave z vrha voditeljev o ohranjanju miru, ki ga je sklical predsednik Združenih držav Barack Obama, z dne 28. septembra 2015,

–  ob upoštevanju dokumentov Akcijski načrt za večjo podporo EU v okviru SVOP pri dejavnostih OZN za ohranjanje miru z dne 14. junija 2012[4] ter Krepitev strateškega partnerstva OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje: prednostna področja za obdobje 2015–2018 z dne 23. marca 2015[5],

–  ob upoštevanju skupne strategije EU–Afrika, sprejete na 2. vrhu EU–Afrika 8. in 9. decembra 2007 v Lizboni[6] in časovnega načrta te strategije za obdobje 2014–2017, sprejetega na 4. vrhu EU–Afrika, ki je potekalo v Bruslju 2. in 3. aprila 2014[7],

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3/2011 z naslovom Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah, ki so bile prizadete v konfliktih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o vlogi Evropske unije v Združenih narodih – kako bolje uresničiti cilje zunanje politike EU[8],

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 z naslovom Ocena mirovne pomoči za Afriko po desetih letih: učinkovitost in obeti za prihodnost,

–  ob upoštevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju smernic iz Osla o uporabi tujih vojaških in civilnih obrambnih sredstev v okviru pomoči ob nesrečah iz novembra 2007,

–  ob upoštevanju člena 4h in 4j ustanovne listine Afriške unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325(2000) o ženskah, miru in varnosti[9],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. oktobra 2012 o koreninah demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0158/2016),

A.  ker so mirovne operacije oblika kriznega odzivanja z mandatom OZN in običajno podpirajo mednarodno priznane organizacije, kot sta OZN ali Afriška unija, namenjene pa so preprečevanju oboroženih konfliktov, obnavljanju, ohranjanju ali izgradnji miru, uveljavljanju mirovnih sporazumov ter reševanju zapletenih izrednih razmer in izzivov, nastalih v propadajočih ali šibkih državah; ker bi stabilnost afriškega in evropskega sosedstva zelo koristila vsem našim državam;

B.  ker je namen mirovnih operacij pomagati ustvariti okolje, ki bo dolgoročno stabilno, varno in uspešnejše; ker so bistveni pogoji za to dobro upravljanje, pravosodje, večje spoštovanje pravne države, zaščita civilistov, spoštovanje človekovih pravic in varnost, medtem ko bodo uspešna sprava, obnova in programi gospodarskega razvoja prispevali k samozadostnemu miru in blaginji;

C.  ker so se varnostne razmere v Afriki zlasti v zadnjem desetletju z vzponom terorističnih in uporniških skupin v Somaliji, Nigeriji in regiji Sahela dramatično spremenile, uveljavljanje miru in protiteroristične operacije pa so postali na številnih področjih prej pravilo kot izjema; ker se nestabilne države in brezvladna območja širijo, zaradi česar se veliko ljudi znajde v okolju revščine, brezvladja, korupcije in nasilja; ker lahka prehodnost meja na tej celini prispeva k podžiganju nasilja in zmanjševanju varnosti ter omogoča kaznive dejavnosti;

D.  ker je bil mir priznan kot ključen za razvoj nove agende za trajnostni razvoj do leta 2030, uveden pa je bil cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru in pravičnosti;

E.  ker bi morale organizacije in države z ustreznimi izkušnjami in opremo ter z ustreznim in realističnim mandatom OZN zagotoviti sredstva, potrebna za uspešne mirovne operacije, da bi pripomogle k ustvarjanju varnih okolij, v katerih bi lahko organizacije civilne družbe opravljale svoje delo;

F.  ker ima OZN še vedno glavno vlogo pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti ter ima vzpostavljen najcelovitejši okvir za večstransko sodelovanje pri kriznem upravljanju; ker trenutno poteka 16 operacij OZN za ohranjanje miru z več kot 120.000 člani osebja, kar je več kot kadar koli prej; ker je več kot 87 % pripadnikov mirovnih sil OZN razporejenih v osmih misijah v Afriki; ker je obseg operacij OZN omejen;

G.  ker ima Afriška unija drugačne omejitve kot OZN in lahko podpre katero od strani ter posreduje brez poziva in tudi če mirovni sporazum ni bil podpisan, ob tem pa še vedno spoštuje Ustanovno listino OZN; ker je ta razlika zaradi številnih konfliktov med afriškimi državami in v njih pomembna;

H.  ker NATO zagotavlja podporo Afriški uniji, med drugim tudi misiji Afriške unije v regiji Darfur v Sudanu (AMIS) in misiji Afriške unije v Somaliji (AMISOM), in sicer pri načrtovanju in strateških sredstvih prevoza po zraku in vodi ter krepitvi zmogljivosti za afriške sile v pripravljenosti;

I.  ker je zaradi kriz v Afriki potreben usklajen globalni odziv, ki presega zgolj varnostne vidike; ker sta mir in varnost nujno potrebna pogoja za razvoj in so vsi lokalni in mednarodni akterji izpostavili potrebo po tesnem usklajevanju med varnostno in razvojno politiko; ker je potrebna dolgoročna perspektiva; ker so lahko reforma varnostnega sektorja ter razoroževanje, demobilizacija in ponovna vključitev nekdanjih bojevnikov pomembni pri doseganju ciljev glede stabilnosti in razvoja; ker imata Urad OZN za zvezo za mir in varnost in stalna misija Afriške unije v Bruslju ključno vlogo pri razvoju odnosa med svojima organizacijama ter EU, Natom in nacionalnimi veleposlaništvi;

J.  ker je poglavitni mehanizem za evropsko sodelovanje z Afriško unijo mirovna pomoč za Afriko, ki je bila prvotno vzpostavljena leta 2004 in zagotavlja okoli 1,9 milijarde EUR iz Evropskega razvojnega sklada (ERS), ki ga financirajo države članice; ker je bilo ob vzpostavitvi mirovne pomoči za Afriko leta 2003 mišljeno, da bo financiranje te pomoči iz ERS začasno, vendar je 12 let kasneje ERS še vedno glavni vir financiranja te pomoči; ker je bilo leta 2007 področje uporabe sklada razširjeno, da bi obsegalo tudi dejavnosti za preprečevanje konfliktov in stabilizacijo po spopadih; ker se v akcijskem programu za obdobje 2014–2016 upoštevajo zunanja ocena in posvetovanja z državami članicami in so vanj uvedeni novi elementi za večjo učinkovitost; ker se člen 43 PEU sklicuje na tako imenovane petersberške naloge plus, ki vključujejo vojaško svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje sporov in ohranjanje miru, bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno stabilizacijo; ker je bilo leta 2014 več kot 90 % proračuna namenjenega mirovnim operacijam, od tega pa 65 % za osebje AMISOM; ker je krepitev institucionalnih zmogljivosti Afriške unije in afriških regionalnih gospodarskih skupnosti bistveno za uspeh mirovnih operacij in proces sprave ter obnove po konfliktih;

K.  ker je treba vlogo EU obravnavati ob upoštevanju prispevkov številnih držav in organizacij, namenjenih mirovnim operacijam; ker na primer ZDA finančno največ prispevajo za operacije OZN za ohranjanje miru in zagotavljajo neposredno podporo Afriški uniji v okviru afriškega partnerstva hitrega odzivanja za ohranjanje miru, pa tudi z okoli 5 milijardami USD v podporo operacijam OZN v Srednjeafriški republiki, Maliju, Slonokoščeni obali, Južnem Sudanu in Somaliji; ker teh različne vire financiranja usklajuje partnerska skupina Afriške unije za mir in varnost; ker je Kitajska začela dejavno sodelovati v operacijah OZN za ohranjanje miru, forum za sodelovanje med Kitajsko in Afriko pa vključuje Komisijo Afriške unije; ker po Etiopiji največ osebja za operacije OZN za ohranjanje miru prihaja iz Indije, Pakistana in Bangladeša;

L.  ker evropske države ter sama EU pomembno prispevajo v sistem OZN, zlasti z zagotavljanjem finančne podpore za programe in projekte OZN; ker Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo v Evropi največ prispevajo v proračun operacij OZN za ohranjanje miru; ker države članice EU skupaj največ prispevajo v proračun OZN za ohranjanje miru, in sicer približno 37 %, ter trenutno prispevajo enote za devet misij za ohranjanje miru; ker so poleg tega v letih 2014 in 2015 finančne obveznosti EU do Afriške unije skupaj znašale 717,9 milijona EUR, prispevki Afriške unije pa zgolj 25 milijonov EUR; ker evropske države prispevajo zgolj 5 % osebja OZN za ohranjanje miru, kar pomeni 5000 enot od skupaj približno 92.000; ker pa na primer Francija vsako leto usposobi 25.000 afriških vojakov in ločeno na afriške operacije za ohranjanje miru napoti 4000 članov osebja;

M.  ker so protipehotne kopenske mine tudi v Afriki med glavnimi ovirami za obnovo in razvoj po koncu konflikta, EU pa je v zadnjih 20 letih namenila približno 1,5 milijarde EUR za procese v podporo razminiranju in v pomoč žrtvam min ter je tako postala največja donatorica na tem področju;

N.  ker EU poleg posameznih evropskih držav z večrazsežnostnimi ukrepi posebej prispeva k mirovnim operacijam; ker EU zagotavlja tehnično in finančno podporo Afriški uniji in podregionalnim organizacijam, zlasti prek mirovne pomoči za Afriko, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter Evropskega razvojnega sklada; ker EU izvaja ukrepe svetovanja in usposabljanja v okviru svojih misij SVOP in s tem prispeva k okrepitvi afriških zmogljivosti pri kriznem upravljanju;

O.  ker pet civilnih misij EU in štiri vojaške operacije EU, ki se trenutno izvajajo v Afriki, pogosto potekajo vzporedno ali sosledno z OZN, Afriško unijo ali nacionalnimi ukrepi;

P.  ker je EU zavezana h krepitvi Afriške strukture za mir in varnost, zlasti s podporo za operacionalizacijo afriških sil v pripravljenosti;

Q.  ker je Evropski svet zahteval, naj EU in njene države članice okrepijo podporo partnerskim državam in organizacijam z zagotavljanjem usposabljanja, svetovanja, opreme in virov, da bi lahko te vedno bolj tudi same preprečevale ali obvladovale krize; ker so za uresničitev tega cilja očitno potrebni ukrepi za vzajemno krepitev na področjih varnosti in razvoja;

R.  ker bi morala EU podpirati ukrepe drugih, ki so morda bolje usposobljeni za opravljanje posebnih nalog, se izogibati podvajanju ter prispevati h krepitvi dela tistih, ki so že prisotni na terenu, zlasti držav članic;

S.  ker člen 41(2) PEU prepoveduje odhodke iz proračunov EU za operacije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, pri tem pa izrecno ne izključuje financiranja EU za vojaške naloge, kot so operacije za ohranjanje miru z razvojnimi cilji; ker so skupni stroški v breme držav članic v okviru mehanizma Athena; ker je glavni cilj razvojne politike EU sicer zmanjšanje revščine, dolgoročno pa njeno izkoreninjenje, vendar pa člena 209 in 212 PDEU izrecno ne izključujeta financiranja gradnje zmogljivosti v varnostnem sektorju; ker sta ERS in mirovna pomoč za Afriko kot instrumenta izven proračuna EU pomembna za obravnavo povezave med varnostjo in razvojem; ker mora biti za ERS programsko načrtovanje oblikovano tako, da izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč (URP), ki večinoma ne vsebujejo odhodkov v zvezi z varnostjo; ker se EU ukvarja z možnostjo dodatnih namenskih instrumentov v okviru njene pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju;

T.  ker morajo biti vodilna načela sodelovanja EU potrebe udeleženih držav in evropski varnostni interesi;

1.  poudarja, da je potrebno usklajeno zunanje delovanje, pri katerem se bodo za obnovo zaupanja in reševanje izzivov vojn, notranjih konfliktov, nezadostne varnosti, nestabilnosti in tranzicije uporabila diplomatska, varnostna in razvojna orodja;

2.  ugotavlja, da je napotitev več misij, ki jih odobri OZN na istem območju operacij in v katere so vključeni različni akterji in regionalne organizacije, vse bolj realnost sodobnih mirovnih operacij; poudarja, da je za uspešnost operacij bistvenega pomena upravljanje teh zapletenih partnerstev brez podvajanja dela ali misij; v zvezi s tem poziva k oceni in racionalizaciji obstoječih struktur;

3.  poudarja pomen zgodnjega obveščanja in izboljšanja postopkov za krizno posvetovanje z OZN in Afriško unijo ter drugimi organizacijami, kot sta NATO in OVSE; poudarja, da je treba izboljšati izmenjavo informacij, med drugim tudi o načrtovanju, izvajanju in analizi misij; pozdravlja dokončanje in podpis upravnega dogovora med EU in OZN o izmenjavi tajnih podatkov; priznava pomen partnerstva med Afriko in EU in političnega dialoga med EU in Afriško unijo o miru in varnosti; predlaga dogovor med Afriško unijo, EU in drugimi ključnimi akterji ter OZN o sklopu skupnih ciljev za varnost in razvoj v Afriki;

4.  poziva EU, naj si glede na razsežnost izzivov in kompleksno vključenost drugih organizacij in držav prizadeva za ustrezno delitev dela in se osredotoči na področja, na katerih lahko največ prispeva; ugotavlja, da številne države članice že sodelujejo v operacijah v Afriki in da bi lahko EU ustvarila resnično dodano vrednost s povečanjem podpore za te operacije;

5.  ugotavlja, da v vse bolj zapletenih varnostnih razmerah misije OZN in Afriške unije potrebujejo celovit pristop, katerega bistveni elementi poleg uporabe vojaških, diplomatskih in razvojnih instrumentov vključujejo tudi temeljito poznavanje varnostnih razmer, izmenjavo obveščevalnih podatkov in informacij ter sodobnih tehnologij, znanje o izvajanju boja proti terorizmu in boja proti kriminalu na konfliktnih in pokonfliktnih območjih, uporabo ključnih podpornih ukrepov, zagotavljanje humanitarne pomoči in ponovno vzpostavitev političnega dialoga, evropske države pa lahko pomagajo pri zagotavljanju vseh teh elementov; je seznanjen z delom, ki ga opravljajo posamezne države članice, pa tudi druge mednarodne organizacije na tem področju;

6.  poudarja pomen drugih instrumentov EU na področju varnosti, ter zlasti misij in operacij SVOP; želi spomniti, da EU posreduje v Afriki, da bi prispevala k stabilizaciji držav, ki se soočajo s krizami, zlasti prek misij usposabljanja; izpostavlja vlogo misij SVOP, tako civilnih kot vojaških, pri podpiranju reform v varnostnem sektorju in prispevanju k mednarodni strategiji kriznega upravljanja;

7.  ugotavlja, da je za uspeh mirovnih operacij bistvenega pomena, da so sprejete kot legitimne; meni, da bi zato morala Afriška unija prispevati podporo in vojaške sile, ko je to mogoče; ugotavlja, da je to pomembno tudi v zvezi z dolgoročnimi cilji Afriške unije glede samoregulacije;

8.  pozdravlja, da novi akcijski program mirovne pomoči za Afriko obravnava pomanjkljivosti in daje večji poudarek izhodnim strategijam, boljši porazdelitvi bremen z afriškimi državami, bolj usmerjeni podpori in izboljšanim postopkom odločanja;

9.  pozdravlja strateško partnerstvo med OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje ter njegove prednostne naloge za obdobje 2015–2018, kot je bilo dogovorjeno marca 2015; je seznanjen z nekdanjimi in sedanjimi misijami SVOP, namenjenimi ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti, ter upošteva vlogo drugih organizacij, vključno z vseafriškimi in regionalnimi organizacijami, in držav na teh območjih; poziva EU, naj si dodatno prizadeva za olajšanje prispevkov držav članic; želi spomniti, da EU sodeluje pri dejavnostih kriznega upravljanja v Afriki, namenjenih ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in krepitvi mednarodne varnosti v skladu z Ustanovno listino OZN; ugotavlja, da je zgolj 11 od 28 držav članic EU 28. septembra 2015 na vrhu voditeljev o ohranjanju miru sprejelo zaveze, medtem ko je Kitajska sprejela zavezo o silah v pripravljenosti z 8000 enotami, Kolumbija pa s 5000 enotami; poziva države članice EU, naj v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k mirovnim misijam OZN za ohranjanje miru;

10.  poudarja, da se mora Afrika hitro odzvati na krizo, in ugotavlja, da imajo pri tem ključno vlogo afriške sile v pripravljenosti; poudarja velik prispevek EU prek mirovne pomoči za Afriko in financiranja Afriške unije, ki je Afriški uniji omogočil okrepiti svoje zmogljivosti za skupen odziv na krize na tem kontinentu; spodbuja regionalne organizacije, kot sta Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) ali Južnoafriška razvojna skupnost (SADC), naj povečajo svoja prizadevanja na področju hitrega afriškega odzivanja na krize in dopolnijo prizadevanja Afriške unije;

11.  vseeno poudarja pomen večjih naložb v preprečevanje konfliktov, pri čemer se upoštevajo dejavniki, kot so politična in verska radikalizacija, nasilje med volitvami, razseljevanje prebivalstva in podnebne spremembe;

12.  priznava izjemno pomemben prispevek mirovne pomoči za Afriko k razvoju tristranskega partnerstva med OZN, EU in Afriško unijo; meni, da ta pomoč pomeni izhodišče in potencialni vzvod za ustvarjanje močnejšega partnerstva med EU in Afriško unijo, izkazala pa se je za nepogrešljivo, saj je Afriški uniji in s tem osmim regionalnim gospodarskim skupnostim omogočila načrtovati in upravljati svoje operacije; meni, da je bistveno, da institucije EU in države članice ostanejo še naprej močno vključene v ta instrument, da bi bil v celoti uporabljen, in da bi morala Afriška unija doseči višjo raven učinkovitosti in preglednosti pri uporabi sredstev; meni, da bi morala biti mirovna pomoč za Afriko osredotočena na strukturno podporo, ne pa zgolj na dopolnilno financiranje afriških sil; priznava, da se uporabljajo tudi drugi mehanizmi financiranja, vendar meni, da je ta mehanizem glede na svojo izključno osredotočenost na Afriko in jasne cilje še posebej pomemben v zvezi z mirovnimi operacijami v Afriki; meni, da bi morale dobiti organizacije civilne družbe, ki si prizadevajo za izgradnjo miru v Afriki, priložnost izraziti svoje mnenje, in sicer v okviru bolj strateškega sodelovanja z njimi pri vprašanjih miru in varnosti; je še vedno zaskrbljen zaradi stalnih težav s financiranjem in politično voljo afriških držav; je seznanjen s sklepi Sveta z dne 24. septembra 2012, v katerih je zapisano, da bi bilo treba razmisliti tudi o alternativah za financiranje iz ERS;

13.  ugotavlja, da bi krepitev evropskega vojaškega sodelovanja povečala uspešnost in učinkovitost evropskega prispevka k mirovnim misijam OZN;

14.  glede na velik pomen gradnje afriških zmogljivosti pozdravlja uspešno izvedbo cikla Amani Afrika II oktobra 2015, v katerem je sodelovalo več kot 6000 vojaških, policijskih in civilnih udeležencev, in z zanimanjem pričakuje operacionalizacijo afriških enot v pripravljenosti, ki bo vključevala 25.000 udeležencev, čim prej v letu 2016;

15.  poziva EU in njene države članice, pa tudi druge člane mednarodne skupnosti, naj pomagajo z usposabljanjem, vključno z disciplino, opremo, logistično podporo, finančno podporo in oblikovanjem pravil delovanja, naj celovito spodbujajo afriške države in jim pomagajo ter naj bodo še naprej zavezane afriškim silam v pripravljenosti; poziva veleposlaništva držav članic in delegacije EU k dejavnejšemu zavzemanju za afriške enote v pripravljenosti v afriških prestolnicah; meni, da je treba uradno razvojno pomoč v okviru OECD preoblikovati s poudarkom na izgradnji miru; meni, da bi bilo treba pregledati uredbo o ERS, da bi tako omogočili programsko zasnovo, ki bo vključevala odhodke za mir, varnost in pravičnost, ki bodo spodbujali razvoj;

16.  je seznanjen s pomenom misij SVOP za varnost v Afriki, zlasti v okviru misij za usposabljanje in podporo afriškim silam, predvsem misij EUTM Mali, EUCAP Sahel Mali in EUCAP Sahel Niger, EUTM Somalia ter EUCAP Nestor; je seznanjen z dodatno podporo, ki jo te misije zagotavljajo prizadevanjem drugih misij, ki jih vodi OZN; poziva EU, naj okrepi zmogljivosti teh misij za usposabljanje, zlasti tako, da omogoči spremljanje usposobljenih afriških vojakov na prizoriščih operacij in po njih;

17.  vztraja, da niti EU niti države članice pri podpiranju operacij v podporo miru ne bi smele delovati ločeno, temveč bi morale v celoti upoštevati prispevke drugih mednarodnih akterjev, izboljšati usklajevanje z njimi in hitrost odzivanja, svoja prizadevanja pa osredotočiti na določene prednostne države in kot vodilne države vključiti najbolj ustrezne in izkušene države članice in afriške države; poudarja pomen regionalnih gospodarskih skupnosti v strukturi afriške varnosti; je seznanjen z vlogo, ki bi jo lahko imele delegacije EU kot spodbujevalke usklajevanja med mednarodnimi akterji;

18.  podpira celostni pristop EU, ki je glavni instrument za aktiviranje celotnega potenciala ukrepov EU v okviru operacij za ohranjanje miru in stabilizacijskega procesa ter za uporabo različnih načinov podpore za razvoj držav Afriške unije;

19.  vztraja, da je pomoč pri upravljanju meja prednostna naloga sodelovanja EU v Afriki; ugotavlja, da je prepustnost meja eden glavnih dejavnikov za razvoj terorizma v Afriki;

20.  pozdravlja skupno sporočilo o krepitvi zmogljivosti ter se pridružuje pozivom Sveta k takojšnjemu izvajanju tega sporočila; poudarja, da ima EU predvsem prek svojega celovitega pristopa, ki zajema civilna in vojaška sredstva, potencial za izboljšanje varnosti v državah, ki so nestabilne ali prizadete zaradi konfliktov, in za obravnavanje potreb naših partnerjev, zlasti vojaških prejemnikov, hkrati pa ponavlja, da je varnost predpogoj za razvoj in demokracijo; obžaluje, da niti Evropska komisija niti Svet Evropskemu parlamentu nista posredovala svoje ocene pravnih možnosti za podporo gradnji zmogljivosti; poziva obe instituciji, naj Evropski parlament čim prej obvestita o tem; poziva Evropsko komisijo, naj predlaga pravno podlago v skladu z izvirnimi evropskimi cilji iz leta 2013, navedenimi v pobudi o „omogočanju in izboljšanju“;

21.  poudarja, da prispevek pravne službe Sveta z dne 7. decembra 2015 z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – pravne zadeve predvideva načine in sredstva za financiranje opreme za vojaške sile afriških držav; poziva Svet, naj nadaljuje to razpravo;

22.  pozdravlja pozitivne odgovore, ki jih je prejela Francija po uporabi člena 42(7); zelo pozdravlja ponovno sodelovanje evropskih oboroženih sil v Afriki;

23.  ugotavlja, da težava pogosto ni pomanjkanje sredstev, temveč to, kako se sredstva porabljajo in kateri drugi viri se uporabljajo; ugotavlja, da priporočila Računskega sodišča glede sredstev EU niso bila v celoti izvedena; poziva k rednim pregledom, kako se porabijo sredstva nacionalnih vlad v okviru EU in OZN; meni, da je zaradi omejenih sredstev in razsežnosti težav bistveno, da se sredstva uporabijo učinkovito; meni, da je prevzemanje odgovornosti ključni del tega procesa, pripomore pa tudi k odpravi razširjene korupcije v Afriki; vztraja, da je potrebna bolj temeljita in pregledna ocena mirovnih operacij, ki jih podpira EU; podpira pobude, kot je skrbniški sklad Békou, ki deluje v Srednjeafriški republiki, katerega namen je združevanje evropskih virov, strokovnih izkušenj in zmogljivosti na področju razvoja, da se odpravita razdrobljenost in neučinkovitost mednarodnega delovanja pri obnovi države; poziva k bolj sistematičnemu skupnemu načrtovanju programov med različnimi instrumenti EU;

24.  je seznanjen s poročilom OZN z dne 15. maja 2015 o oceni prizadevanj na področju pregona in pomoči žrtvam zaradi spolnega izkoriščanja in zlorab, ki jih zagreši osebje Združenih narodov in drugi pripadniki mirovnih operacij; meni, da bi morale biti Afriška unija, EU in države članice zelo pozorne na takšna kazniva dejanja, ter poziva k najstrožjim disciplinskim in sodnim postopkom ter največjim možnim prizadevanjem za preprečitev teh kaznivih dejanj; poleg tega priporoča ustrezno usposabljanje in izobraževanje osebja operacij za ohranjanje miru in verjame, da bi imenovanje ženskega osebja in svetovalcev za vprašanja spola pripomoglo k preseganju kulturnih zmotnih predstav in zmanjšanju pojava spolnega nasilja;

25.  poziva EU in OZN k usklajenim prizadevanjem za gradnjo zmogljivosti; meni, da je sedanji program financiranja nevzdržen in da bi bilo treba za mirovno pomoč za Afriko uvesti pogoje, da bi Afriško unijo spodbudili k povečanju prispevkov k mirovnim operacijam;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Komisije Afriške unije, predsedniku vseafriškega parlamenta, generalnemu sekretarju Nata ter predsedniku parlamentarne skupščine Nata.

• [1]  S/2015/229.
• [2]  JOIN(2015)0017.
• [3]  A/70/95–S/2015/446.
• [4]  Dokument Sveta 11216/12.
• [5]  EEAS(2015)0458, Dokument Sveta 7632/15.
• [6]  Dokument Sveta 7204/08.
• [7]  Dokument Sveta 8370/14.
• [8]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0403.
• [9]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0439.

MANJŠINSKO MNENJE

o operacijah v podporo miru – Sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo

(2015/2275(INI))

Odbor za zunanje zadeve Poročevalec: Geoffrey Van Orden

Manjšinsko poročilo, ki ga vlagata poslanca skupine GUE/NGL Javier Couso Permuy in Sabine Lösing

Namen poročila je povečati prispevek EU k mirovnim operacijam in k sodelovanju z OZN in Afriško unijo. V poročilu se zahteva, naj države članice EU v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k misijam OZN.

Poročilo zavračava, ker:

–  se v njem EU poziva, naj si bolj prizadeva za okrepitev mednarodne varnosti, in vztraja, da bi morala biti evropska varnost načelo posredovanj EU;

–  se v njem ne priznava negativna in destabilizacijska vloga zahoda;

–  se številne (vojaške) misije za ohranjanje miru financirajo iz mirovne pomoči za Afriko, v glavnem pa se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada (ERS);

–  se v njem ne upošteva, da nekdanje „čvrste“ misije nikakor niso bile uspešne v smislu dolgoročne stabilnosti in miru.

Odločno zahtevava:

–  naj se iz ERS ne namenja sredstev za vojaške ali varnostne izdatke;

–  naj se mehanizem odgovornosti zaščititi ne uporablja kot izgovor za vojaško posredovanje;

–  naj se takoj konča plenjenje naravnih virov, ki ga izvajajo večnacionalne družbe in tuje sile, ter škoda, ki jo ti subjekti povzročajo;

–  naj se NATO umakne z afriškega kontinenta, naj se konča združevanje civilnih in vojaških zmogljivosti, pa tudi sodelovanje med EU in Natom in njuna posredovanja;

–  strogo ločevanje EU od Nata;

–  neodvisne preiskave vseh primerov posilstev in spolnih zlorab, ki so jih zagrešile brigade mirovnih operacij in EU.

MNENJE Odbora za razvoj(*) (16.3.2016)

za Odbor za zunanje zadeve

o operacijah v podporo miru – Sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo
(2015/2275(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Paavo Väyrynen

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ker 1,5 milijarde ljudi živi v nestabilnih regijah po svetu, ki so jih prizadeli konflikti, ter v nestabilnih državah in ker se širijo brezvladna območja, tako da se veliko ljudi znajde v okolju revščine, brezvladja, cvetoče korupcije in nasilja;

2.  poudarja, da je potrebno usklajeno zunanje delovanje, pri katerem bomo za obnovo zaupanja in reševanje izzivov vojn, notranjih konfliktov, nezadostne varnosti, nestabilnosti in tranzicije uporabili diplomatska, varnostna in razvojna orodja;

3.  pozdravlja cilj, da je treba jasno opredeliti sodelovanje EU z Združenimi narodi in Afriško unijo pri operacijah v podporo miru; želi spomniti, da proračuna EU ni mogoče neposredno uporabiti za financiranje vojaških ali obrambnih operacij (člen 41(2) PEU); kritizira dejstvo, da se veliko (vojaških) mirovnih misij financira iz mirovne pomoči za Afriko, ki ima jasne prednostne naloge za napotitev varnostnih in vojaških sil ter se v glavnem financira iz Evropskega razvojnega sklada; opozarja, da je glavni cilj razvojne politike Unije (člen 208 PDEU) zmanjšanje revščine, dolgoročno pa njeno izkoreninjenje;

4.  obžaluje, da je zgolj 11 od 28 držav članic EU na vrhunskem srečanju voditeljev o ohranjanju miru 28. septembra 2015 sprejelo konkretne zaveze;

5.  ima pomisleke zaradi pomanjkanja preglednosti v operacijah EU v podporo miru; poudarja, da bi bilo treba v primeru pritožb, tudi finančnih, izvesti poglobljene preiskave; poudarja, da bi bilo treba kazniva dejanja, ki vključujejo kršenje človekovih pravic, kot so spolno izkoriščanje, spolno nasilje in trgovina z ljudmi, kazensko preganjati in kaznovati, saj so bili v nedavnih primerih udeleženi tudi pripadniki mirovnih sil EU; opozarja, da je treba izboljšati sedanje financiranje EU za operacije v podporo miru, tako da ne bodo prikrajšana druga sredstva, zlasti tista, ki so namenjena razvoju držav, v katerih te operacije potekajo; poudarja, da bi morala Afriška unija ob podpori mednarodne skupnosti nositi večjo odgovornost za varnost v Afriki; v zvezi s tem pozdravlja njeno odločitev z dne 15. junija 2015, da bo dodelila 25 % svojih sredstev za podporo svojim operacijam v podporo miru; poudarja, da bi bilo treba okrepiti regionalne mehanizme; meni, da je treba instrumente EU za financiranje in regionalne programe uporabljati usklajeno, z bolj sistematičnim skupnim načrtovanjem programov, in tako zagotoviti učinkovitost zunanjega delovanja EU;

6.  obžaluje, da se mirovna pomoč za Afriko še vedno financira predvsem iz Evropskega razvojnega sklada, pri čemer je bilo ob njenem oblikovanju leta 2003 mišljeno, da bo to financiranje zgolj začasno; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira EU poda predlog, da bi financiranje mirovne pomoči za Afriko dodali v proračun EU, po možnosti kot nov instrument za gradnjo zmogljivosti v varnostnem sektorju; meni, da bi ta oblika financiranja rešila še vedno trajajoče težave, povezane z upravičenostjo nekaterih izdatkov mirovne pomoči za Afriko;

7.  poudarja, da mora Evropska služba za zunanje delovanje razviti veliko učinkovitejši in bolj strateški pristop do agencij OZN, zlasti v zvezi z načrtovanjem programov za zunanje finančne instrumente; poziva visoko predstavnico ter ustrezne delegacije EU v nestabilnih regijah, naj poskrbijo za večjo vidnost pomoči EU na terenu;

8.  meni, da sta mir in varnost nujno potrebna pogoja za razvoj; poudarja, da je pomembno odpraviti temeljne vzroke konfliktov, in poziva k pripravi celovitega načrta za okrepitev politik trajnostnega razvoja, da bi zagotovili dolgoročni razvoj; želi spomniti, da je treba zagotoviti orodja za izvajanje jasnih ukrepov v prid demokraciji in demokratičnim vrednotam, kot so dobro upravljanje, pravna država, spoštovanje temeljnih pravic in prepoved vseh oblik diskriminacije, pa tudi vzdržnemu gospodarstvu in stabilni družbi; ugotavlja, da pri vidikih miru in varnosti ne bi smeli zanemariti civilnih dejavnosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter upoštevati zgolj vojaških posegov in kratkoročnega kriznega upravljanja; poudarja, da je potreben celovit načrt za območja konfliktov in njihovo okolico, da bi preprečili nastajanje novih konfliktov; ob tem poziva, naj se vzpostavi sistem zgodnjega opozarjanja;

9.  obžaluje, da se z „mirovnimi operacijami“ sila pogosto zgolj majavo vzdržuje površinska varnost; poziva k poglobljenemu razmisleku o zasnovi, strukturi in celo imenu teh operacij; ponovno potrjuje in poudarja, da so potrebne operacije, ki bodo resnično zasnovane za odpravo globokih korenin vojn, nestabilnosti in nerazvitosti v posamezni regiji in bodo zares visoko odporne;

10.  glede tega zahteva, da bi morala podpora EU organizacijam civilne družbe imeti vidnejšo vlogo v vseh partnerstvih, bolj strateško sodelovanje s temi organizacijami bi moralo biti vključeno tudi v vse zunanje instrumente in programe ter na vseh področjih sodelovanja, zlasti v sklopu agende za mir in varnost; želi spomniti, da je Svet priznal bistveno vlogo nevladnih organizacij pri tem;

11.  opozarja, da terorizem v Afriki in vse večje število terorističnih skupin, kot je Boko Haram, pomeni grožnjo; poudarja, da je pomembno v državah v razvoju podpirati učinkovite protiteroristične politike in ustvarjanje delovnih mest za mlade, saj zaradi brezposelnosti zlahka postanejo tarča novačenja za teroristične skupine;

12.  opozarja, da se na mnogih konfliktnih območjih kot vojno orožje uporablja spolno nasilje; poudarja, da so v takih razmerah ženske in dekleta še posebej ranljive; poudarja, da potrebujejo zaščito in podporo usposobljenih oboroženih sil, ki spoštujejo človekove pravice;

13.  želi opomniti, da je bil mir priznan kot odločilen za razvoj nove agende za trajnostni razvoj do leta 2030, uveden pa je bil tudi cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru in pravičnosti;

14.  poudarja, da je treba zavzeti dosleden in usklajen pristop do miru, stabilnosti in razvoja; odločno poudarja, da je treba reševati razvojna vprašanja z dolgoročnega vidika in se spoprijeti s temeljnimi vzroki težav, vendar močno obsoja poskuse, da bi za to uporabljali sredstva, namenjena za razvoj, če želimo delovati na drugačnih – čeprav povezanih – področjih, kot sta varnost in mir;

15.  opozarja na izredni pomen razorožitve – s posebnim poudarkom na borce, ki niso del vojske, in nezakonite enote –, da bi dosegli stabilnost in razvojne cilje;

16.  poudarja, da je treba operacije v podporo miru razumeti kot trajen proces od preprečevanja in reševanja konfliktov do izgradnje miru in razvoja po konfliktih; meni, da bi moralo biti zunanje delovanje EU v nestabilnih državah in državah, kjer potekajo konflikti, osredotočeno na preprečevanje konfliktov in krepitev zmogljivosti, tako da bi podprli varnost in razvoj ter odpravili temeljne vzroke nestabilnosti; ponavlja, da je treba podpreti reforme varnostnega sektorja in tako prebivalcem zagotoviti zaščito ter poskrbeti, da bodo naložbe v državah v razvoju varne; poudarja, da je potreben celosten pristop k mirovnim operacijam OZN, Afriške unije, EU in drugih akterjev;

17.  vztraja, da je potreben nepretrgan politični dialog med Evropsko in Afriško unijo o miru in varnostnih izzivih in o tem, kako dolgoročno utrditi nedavne pridobitve mirovne pomoči za Afriko;

18.  poudarja, da bi bilo najprej treba stremeti k političnim in humanitarnim prizadevanjem ter prizadevanjem v okviru razvojne politike ob podpori civilnih mirovnih operacij, šele kot zadnji izhod pa bi smeli razmišljati o vojaški podpori; priporoča, naj bodo vojaške mirovne operacije del širšega celostnega pristopa, kjer bo upoštevana povezava med varnostjo in razvojem, ter naj bodo usklajene s humanitarno in razvojno politiko, tako med operacijami, da bi pripomogli k mirnemu reševanju konflikta, kot tudi po njih, da bi bila končna rešitev res vzdržna; opozarja, da morajo biti človekove pravice in načelo pravne države vedno sestavni del usposabljanja enot; poudarja, da je treba izpolniti humanitarne potrebe na podlagi temeljite ocene potreb;

19.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja in obžaluje, da se med mirovnimi operacijami in takoj po njih pogosto močno razširi pojavnost spolnega izkoriščanja žensk in vsiljene prostitucije, otroške prostitucije in trgovine z otroki; poziva vse pristojne organe – zlasti kadar v teh operacijah sodeluje EU –, naj si po vseh močeh prizadevajo ustaviti te kršitve, zaščititi žrtve, storilce privedejo pred sodišče in naj postavijo vprašanje človekovih pravic v jedro vseh pobud, ki se izvajajo v okviru teh operacij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	15.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Nicolas Bay, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Juan Fernando López Aguilar, Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig, Jan Zahradil, Joachim Zeller
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Rivasi, Estefanía Torres Martínez

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	19.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	58 6 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Sofia Sakorafa, Charles Tannock, László Tőkés, Geoffrey Van Orden, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Luis de Grandes Pascual, Marielle de Sarnez, Andrzej Grzyb, András Gyürk, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Norbert Neuser, Norica Nicolai, Soraya Post, Marietje Schaake, Jean-Luc Schaffhauser, Helmut Scholz, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Paavo Väyrynen, Janusz Zemke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Doru-Claudian Frunzulică, Monika Hohlmeier, Zdzisław Krasnodębski, Marian-Jean Marinescu, Indrek Tarand, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Ivan Štefanec