POROČILO o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)
27.4.2016 - (2015/2278(INI))
Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Ramón Luis Valcárcel Siso
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4 in 162 ter 174–178,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[6],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji[9],
– ob upoštevanju brošure Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),
– ob upoštevanju šestega poročila Komisije z dne 23. julija 2014 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),
– ob upoštevanju navodil o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti, ki jih je Komisija objavila leta 2014,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2010)0553),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2013 z naslovom Merjenje rezultatov inovacij v Evropi: novemu kazalniku naproti (COM(2013)0624),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 27. julija 2012 z naslovom Aktivno staranje: inovativnost – pametno zdravje – boljše življenje (2012/C 225/05),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada (2013/C 218/03),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov (2014/C 415/02),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije iz leta 2014, ki vsebuje smernice za oblikovalce politik in izvajalske organe o omogočanju sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti (SWD (2014)0205),
– ob upoštevanju pilotnega projekta z naslovom Kohezijska politika in sinergije z raziskovalnimi in razvojnimi sredstvi: pot do odličnosti,
– ob upoštevanju pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta v regiji Vzhodna Makedonija in Trakija,
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0159/2016),
A. ker mora Evropska unija v teh časih gospodarske, finančne in socialne krize okrepiti svoja prizadevanja za pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast;
B. ker je krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ena od prednostnih naložb v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2014–2020; ker se podpora inovacijam v EU in v posameznih državah članicah precej razlikuje, zlasti glede izkoriščanja znanja in tehnologij pri spodbujanju inovacij;
C. ker morajo države članice v programskem obdobju 2014–2020 prvič oblikovati nacionalne in/ali regionalne strategije za pametno specializacijo ter v proces odkrivanja podjetništva vključiti nacionalne in regionalne organe upravljanja in deležnike, kot so visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji;
D. ker pametna specializacija združuje in povezuje politike na različnih področjih, vključno na področjih podjetništva, izobraževanja in inovacij, da lahko regije opredelijo in izberejo prednostna področja za svoj razvoj in s tem povezane naložbe ter se pri tem osredotočajo na svoje močne točke in primerjalne prednosti;
E. ker bi morale raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3) doprinesti k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva, razvoju evropske dodane vrednosti v inovacijah, ustvarjanju večjega števila visokokakovostnih delovnih mest in pridobivanju širokega spektra novih izkušenj; te strategije bi morale prispevati tudi k širitvi dobre prakse in razvoju novega podjetniškega duha v povezavi z učinkovitim digitalnim enotnim trgom in pametno specializacijo, kar bi lahko privedlo do novih spretnosti, znanja, inovacij in zaposlovanja, s čimer bi bolje izrabili raziskovalne rezultate in izkoristili vse oblike inovacij;
F. ker razvoj strategije RIS3 vključuje proces oblikovanja mehanizmov za upravljanje več deležnikov, s katerimi se opredeljujejo področja največjega strateškega potenciala po krajih, določajo strateške prednostne naloge in vzpostavljajo učinkovite podporne storitve za podjetja, da bi čim bolj povečali na znanju temelječ razvojni potencial regije;
G. ker RIS3 prispevajo k učinkoviti rabi sredstev EU, zadevajo vse države članice in regije Unije ter sproščajo potencial vseh regij, s čimer pomagajo EU v boju proti notranjim in zunanjim inovacijskim vrzelim, da bi postala bolj konkurenčna na svetovni ravni;
H. ker je pravočasen in uspešen razvoj strategij RIS3 v državah članicah v veliki meri odvisen od njihove vse večje upravne zmogljivosti za načrtovanje, pripravo proračuna, izvajanje in ocenjevanje v okviru politike, s ciljem krepitve zasebnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije; ker je treba pri tem razvoju upoštevati, da so začetne ocene strategij pametne specializacije doslej pokazale mešano sliko, predvsem glede izbire prednostnih nalog, ki pogosto veljajo za preveč splošne ali nezadostno povezane z regionalnimi gospodarskimi in inovacijskimi strukturami, kar pomeni, da se morajo omenjene strategije na tem področju izboljšati;
I. ker platforma RIS3 podpira izmenjave od spodaj navzgor in medsebojne izmenjave ter prenos znanja med sodelujočimi regijami; ker je treba dati temu procesu prednost pri bodočem oblikovanju in izvajanju pobud za pametno specializacijo;
Osrednja vloga RIS3 pri prispevanju kohezijske politike k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020
1. poudarja, da strategije pametne specializacije podpirajo tematsko koncentracijo in strateško načrtovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter vodijo k večji usmerjenosti v uspešnost na terenu, s čimer prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da je cilj teh strategij ustvariti na znanju temelječo in trajnostno rast, uravnotežen razvoj in visokokakovostna delovna mesta v vseh regijah ne le na dobro razvitih območjih, temveč tudi v regijah v prehodu in v manj razvitih, podeželskih in otoških regijah;
2. zahteva, da se pri dodeljevanju sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov v celoti spoštujejo nove določbe o predhodnem pogojevanju, da bi strategije pametne specializacije dejansko delovale;
3. poziva vse sodelujoče akterje, naj RIS3 pripravijo na podlagi analiz obstoječih zmogljivosti, sredstev in kompetenc vsake regije in naj se osredotočijo na odkrivanje podjetništva, da bi opredelili nastajajoče niše ali primerjalne prednosti za pametno specializacijo, preprečili vsiljeno in umetno prekomerno specializacijo ter spodbudili okrepljeno partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, pri čemer se je treba vselej izogniti morebitnim konfliktom interesov med javnim in zasebnim sektorjem;
4. podpira široko opredelitev inovacij kot preoblikovanja zamisli v nov ali izboljšan proizvod ali storitev, dano na trg, nov ali izboljšan operativni postopek, ki se uporablja v industriji ali trgovini, ali nov pristop k družbeni storitvi;
5. poziva regije, naj oblikujejo inovativne sheme podpornih storitev, ki bodo dopolnjevale ali nadomeščale obstoječe storitve, da bi posameznim regijam omogočile doseganje vsega konkurenčnega potenciala, podjetjem pomagale pri usvajanju novega znanja in tehnologije, da bi ohranila konkurenčnost, in zagotovijo, da bodo sredstva za raziskave in inovacije dosegla kritično maso;
6. poziva Komisijo, naj uskladi uredbo o splošnih skupinskih izjemah, da bodo lahko evropski strukturni in investicijski skladi zagotovili pogoje za podelitev pečata odličnosti;
7. poziva nacionalne organe, naj vlagajo v zbiranje regionalnih informacij in rudarjenje masovnih podatkov, da se pokaže njihova edinstvena konkurenčna prednost in poveča razumevanje trendov regionalnih podjetij v globalni vrednostni verigi;
8. meni, da ima platforma S3, ki jo je vzpostavil generalni direktorat Komisije za regionalno in urbano politiko in se nahaja v Skupnem raziskovalnem središču v Sevilli, osrednjo vlogo pri svetovanju regijam in njihovem primerjanju glede inovacijskih strategij, podpiranju regij v zaostanku ter krepitvi upravljanja na več ravneh ter sinergije med regijami, tako da nacionalnim in regionalnim oblikovalcem politik zagotavlja informacije, metodologije, strokovno znanje in svetovanje; poudarja, da bi se bilo treba v okviru te platforme nenehno prizadevati za posodabljanje njene zbirke podatkov, pri čemer je treba upoštevati lokalne potrebe, posebnosti in prednostne naloge regij in mest;
9. meni, da bi morala platforma S3 v Sevilli posebno pozornost nameniti regijam v zaostanku ter jim zlasti pomagati pri oblikovanju in usmerjanju njihovih strategij;
10. meni, da imajo manjše regije več težav pri oblikovanju in izvajanju strategij, ter poziva k oblikovanju predlogov za povečanje podpore tem regijam, da bi okrepili izvajanje strategij S3 in izmenjavo najboljše prakse;
11. pozdravlja, da se Komisija v okviru nedavnega pilotnega projekta v zvezi z pripravljalnimi ukrepi Evropskega parlamenta v regiji Vzhodna Makedonija in Trakija zdaj osredotoča na regije v zaostanku, kar se bo do konca leta 2017 razširilo na regije iz osmih držav članic;
12. pozdravlja nadaljevanje platforme RIM Plus za spremljanje regionalnih inovacij, ki jo je vzpostavil generalni direktorat (GD) Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, oblikovanje evropskega observatorija za raziskave in inovacije, ki ga je vzpostavil GD za raziskave in inovacije, ter različne centre znanja, povezane s to politiko, v sklopu GD Skupno raziskovalno središče (Evropska komisija), ki zagotavljajo celovite podatke, kazalnike in smernice za nacionalne in regionalne deležnike S3;
13. z zanimanjem pričakuje nadaljnje podrobnosti v zvezi z evropskim svetom za inovacije, katerega cilj je vzpostaviti sistem „vse na enem mestu“ za inovatorje in tako povezati znanstvene dosežke in potrebe podjetij ter javnih organov v Evropi;
14. želi spomniti, da je javno financiranje pomembno gonilo inovacij; poziva zadevne organe, naj bodo pozorne pri večjem osredotočanju na finančne instrumente, saj pri inovacijah poudarek ne bi smel biti zgolj na nepovratnih sredstvih, ampak tudi na zmožnosti iskanja alternativnih sredstev financiranja, kot so posojila in jamstva, kot tudi na zmožnosti ohranjanja uravnoteženosti med nepovratnimi sredstvi in alternativnimi sredstvi (javno in zasebno financiranje);
Upravljanje na več ravneh in njegove zmogljivosti
15. obžaluje, da so se nekatere države članice odločile za nacionalno strategijo RIS3, ne da dale bi lokalnim in regionalnim organom možnost, da oblikujejo lastna stališča, kar ogroža proces odkrivanja podjetništva od spodaj navzgor, ki bi moral biti vključen v strategije RIS3; poudarja pomen regionalnega pristopa, saj je lahko izvajanje teh strategij uspešno le, če temelji na lokalnih in regionalnih sredstvih; poziva zadevne države članice, naj ponovno proučijo možnost, da bi nacionalne strategije RIS3 nadomestile z regionalnimi, da ne bi zamudile priložnosti za rast, ter poziva k boljšemu usklajevanju nacionalnih in regionalnih strategij S3, če je to primerno, da bi jih po možnosti prilagodili prihodnjim potrebam in zahtevam za trajnostni razvoj, zlasti v živilskem in energetskem sektorju; obžaluje nedosledno upoštevanje načela partnerstva iz člena 5 uredbe o skupnih določbah; poziva države članice, naj načelo partnerstva upoštevajo v vseh fazah priprave in izvajanja sporazuma o partnerstvu in operativnih programov;
16. meni, da bo imela kakovost sodelovanja med vlado in ustreznimi regionalnimi akterji odločilen vpliv na strategijo RIS3 in bo bistveno zmanjšala tveganje napačne izbire prednostnih nalog; v zvezi s tem poudarja, da se je pomembno posvetovati s podjetji, zlasti z malimi in srednjimi podjetji, saj bo „vizija inovativnosti“ uspešna le, če bodo imela podjetja ustrezen potencial, da jo prenesejo v prakso;
17. poudarja pomen boljšega usklajevanja med vsemi ravnmi upravljanja, s čimer bi spodbudili vizijo regionalnih strategij od spodaj navzgor, skupaj z vsemi organi in deležniki za pametno specializacijo, ter strokovnjaki, civilno družbo in končnimi uporabniki, da bi odpravili omejeno razmišljanje; opozarja, da ustrezni predpisi držav članic niso bili prilagojeni, kar ovira izvajanje naložb v raziskave in inovacije;
18. poudarja, da ima civilna družba v strategijah RIS3 omejeno vlogo, ter poziva k okrepitvi njenega sodelovanja prek platform in partnerstev za sodelovanje, saj to lahko prispeva k boljšemu oblikovanju strategij, krepitvi sodelovanja z družbo in spodbujanju boljšega upravljanja;
19. poudarja pomen tesnega usklajevanja med operativnimi programi in strategijo RIS3 v celotni fazi izvajanja;
20. poziva k tesnejšemu dialogu in sodelovanju med institucijami EU (Evropskim parlamentom in Svetom), kot tudi na izvršni ravni (Komisija in nacionalni organi izvajanja), da bi vzpostavili ustrezen okvir za inovacije in raziskave ter okrepili izvajanje RIS3 v okviru prihodnjega pregleda večletnega finančnega okvira iz leta 2014;
21. poziva Komisijo in druge zadevne organe, naj pri izvajanju strategije RIS3 zagotovijo dodatno pomoč državam članicam, ki jo potrebujejo;
22. poziva k nenehnim prizadevanjem za spodbujanje drugačne miselnosti in inovativnih pristopov k politiki, s čimer bi izboljšali sodelovanje v posameznih regijah ter medregionalno, zunajregionalno, čezmejno in nadnacionalno sodelovanje na podlagi obstoječih orodij, kot je INTERREG, in tako v strategijah še naprej krepili evropsko dodano vrednost;
23. želi opomniti, da je pomembno poudarjati socialne inovacije, ki lahko prispevajo k vzpostavitvi novih poslovnih modelov in kultur ter tako ustvarjajo ustrezno okolje za izvajanje krožnega gospodarstva;
24. poziva Komisijo, naj vzpostavi celostno komunikacijo o dodani vrednosti strategij RIS3 in njihovemu izvajanju v operativnih programih, čemur naj sledijo predlogi za nadaljnje ukrepe v sedmem kohezijskem poročilu;
25. obžaluje pomanjkanje medregionalnega sodelovanja na področju pametne specializacije; ugotavlja, da skupni strateški okvir ponuja možnost za porabo 15 % sredstev v okviru uredbe o skupnih določbah (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) za to sodelovanje zunaj lastne regije; poudarja, da poročilo iz člena 16(3) z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov kaže na to, da so bile te možnosti doslej premalo izkoriščene; poziva države članice in regionalne organe, naj bolje izkoristijo ponujene možnosti;
26. poziva k oblikovanju mehanizmov za prožnost in usklajevanje, ki bi povezovali rezultate procesa RIS3 ter izvajanje programa Obzorje 2020 in drugih programov; spodbuja regije, naj se vključijo v različne oblike nadnacionalnega sodelovanja, kot so pobuda Vanguard, pečat odličnosti, platforma za izmenjavo znanja, platforme S3, stopnice do odličnosti in regionalne inovacijske sheme za kolokacije Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT); poziva k spodbujanju razvoja strateških partnerstev v grozdih, da bi spodbudili naložbe, okrepili usklajevanje, ustvarili sinergije in spodbujali izmenjavo mnenj ter se tako izognili podvajanju in neučinkoviti porabi javnih sredstev;
27. spodbuja nacionalne in evropske institucije, naj še naprej spremljajo t. i. inovacijski prepad, ne le med državami članicami EU in v regijah NUTS 2, ampak tudi in čedalje bolj znotraj držav članic;
28. meni, da bi bilo treba poenostaviti postopke in zmanjšati ozka grla v upravnem procesu strategij;
29. poziva zadevne organe na vseh ravneh, naj poenostavijo postopke in zmanjšajo ozka grla v upravnem procesu strategij; spodbuja naložbe v človeški kapital, tudi prek medregionalnih partnerstev EU, da bi okrepili upravne zmogljivosti ter uspešno upravljali, izvajali in spremljali proces RIS3 ter se obenem izogibali ustvarjanju dodatnih upravnih ravni; spodbuja organe, naj dajo prednost raziskavam in inovacijam v regijah, ki imajo ustrezen potencial, vendar v to področje ne vlagajo veliko;
30. poziva regije in države članice, naj povečajo uporabo razpoložljivih proračunskih sredstev za tehnično pomoč, da bi zagotovili uspešno in učinkovito izvajanje RIS3;
31. opozarja, da bi morale biti strategije pametne specializacije tudi učinkovit instrument za spopadanje s socialnimi, okoljskimi, podnebnimi in energetskimi izzivi ter za spodbujanje prelivanja znanja in novih tehnologij;
Boljša sinergija za rast in ustvarjanje delovnih mest
32. izraža nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja sinergije med strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi finančnimi instrumenti EU, kar ovira usklajevanje, skladnost in vključevanje v financiranje EU ter zmanjšuje njegove rezultate in učinek; poziva, naj se več pozornosti in raziskav nameni načinom za izboljšanje strateškega pristopa k doseganju sinergije in naj se upošteva kombiniranje, dopolnjevanje in potencial instrumentov financiranja, da bi v celoti izkoristili jamstva EU za financiranje naložbenih platform;
33. poudarja, da je treba nadaljevati in poglobiti pristope trojne in četverne vijačnice k pametni specializaciji na regionalni ravni, ki vključujejo javne uprave, podjetja, univerze in državljane; poudarja, da bi bilo treba v novih programih in vrstah financiranja EU okrepiti vlogo univerz in državljanov (tj. visokošolskih/raziskovalnih institucij in organizacij državljanov);
34. poziva k večji podpori za mala in srednja ter zagonska podjetja, saj jih je velika večina na čelu inovacij ter pomembno prispevajo k prepoznavanju lokalnega talenta na različnih področjih in k zaposlovanju mladih;
35. spodbuja k nenehnemu iskanju zanesljivih kazalnikov za spremljanje uspešnosti inovacij na vseh ravneh upravljanja, in sicer z boljšim izkoriščanjem in usklajevanjem sredstev Eurostata in drugih ustreznih generalnih direktoratov Komisije, ter ob upoštevanju dosežkov organizacije OECD, omrežja ESPON in drugih akterjev na tem področju, kot so nacionalni statistični uradi;
36. poudarja, da usklajena in dopolnilna uporaba strukturnih in investicijskih skladov (ESI), programa Obzorje 2020 ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v skladu s smernicami o medsebojnem dopolnjevanju skladov ESI in EFSI, ki jih je Komisija izdala februarja 2016, ponuja odlične možnosti za spodbujanje inovacij na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, saj krepi privlačnost naložb v raziskave in inovacije, da bi na tem področju privabili zasebni kapital, ki bi dopolnjeval javno financiranje; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj čim bolje izkoristijo možnosti za skupno uporabo ter instrumentov;
37. poziva k prizadevanjem za pridobivanje ustreznih informacij, na podlagi katerih bi dosegli sinergijo med različnimi politikami in instrumenti, ki so na voljo v okviru RIS3, kot so kohezijska politika za obdobje 2014–2020, platforma pametne specializacije, evropski observatorij grozdov, evropsko partnerstvo za inovacije, evropski strateški forum, ključne omogočitvene tehnologije in raziskovalna infrastruktura;
38. spodbuja regije, naj pri izvajanju strategij RIS3 krepijo odprto inovacijsko miselnost in ekosisteme na podlagi modela četverne vijačnice;
39. poudarja, da je treba izobraževanje in raziskave prilagajati dejanskim potrebam na trgu zaradi zagotavljanja, da bodo inovacije ustrezale povpraševanju in spodbujale gospodarsko rast;
Pametna mesta kot gonilna sila za RIS3
40. želi spomniti, da morajo imeti mestna območja EU ključno vlogo pri gospodarskem in socialnem razvoju Unije s tem, da delujejo kot središča za različne akterje in sektorje ter združujejo izzive in priložnosti za pametno, trajnostno in vključujočo rast, hkrati pa imajo vodilno vlogo v integriranem in lokalno usmerjenem pristopu politike; poudarja, da so mestna območja izrednega pomena za spodbujanje človeških virov, infrastrukture in naložbenega potenciala za razvoj inovacijskih grozdov;
41. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropske agende za mesta upošteva strategije RIS3 in druge programe za inovacije, zlasti celostne teritorialne naložbe, da bi ustvarila sinergijo in vzpostavila tesne povezave za učinkovito uporabo virov;
42. poudarja, da pomembno spodbujati inovativno medsektorsko in čezmejno sodelovanje trojne vijačnice v zvezi z evropskimi izzivi za pametnejše in bolj zelene regije in mesta, v katerih je bolj prijetno živeti in delati;
43. poudarja, da sta potrebna nadaljnji razvoj in razširitev koncepta „pametnih in povezanih mest“ po vsej Evropi; pozdravlja namero nizozemskega predsedstva EU, da vzpostavi pristop od spodaj navzgor in okrepi vlogo mest v usklajevanju z regionalnimi organi, da bi pripravili agendo EU za mesta in se iz pametnih mest razvili v odlična mesta; v zvezi s tem podpira pripravo amsterdamskega pakta s poudarkom na trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju povezav med vsemi stranmi, državljani in družbenimi organizacijami ter na spodbujanju trajnostnega in socialno vključujočega razvoja;
44. opozarja na spodbujanje različnih shem sodelovanja in izmenjave znanja med mesti na področju pametne specializacije in inovacij, kot je pobuda „Open and Agile Smart Cities“, ki jo podpira Komisija;
45. podpira pobude Komisije in Sveta za agendo EU za mesta v okviru amsterdamskega pakta; poziva Komisijo, naj spodbuja skladnost mestnih in regionalnih politik; poziva Komisijo, naj v sedmem kohezijskem poročilu pripravi predloge za uskladitev pobud in metodologije za pametna mesta ter RIS3;
Spremljanje in ocenjevanje
46. ugotavlja, da mora precej regij, čeprav jih je večina že sprejela strategije RIS3, nadaljevati delo, da bi izpolnile zahteve glede izpolnjevanja predhodne pogojenosti, glavni izzivi pa so mehanizem za spremljanje, proračunski okvir in ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj;
47. opozarja lokalne in regionalne nosilce odločanja na pomembnost njihove zavezanosti uporabi strategije RIS3 kot instrumenta za prenovo gospodarstva njihovih regij, kar vpliva tudi na politiko EU;
48. pozdravlja poudarek v teh regionalnih strategijah na energiji, zdravstvu, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, sodobnih materialih, živilih, storitvah, turizmu, trajnostnih inovacijah in prometu, gospodarstvu, ki temelji na rabi biomase, proizvodnih sistemih ter kulturnih in kreativnih industrijah, pa tudi drugih specializacijah, zlasti konkurenčnih sektorjih posamezne regije; obžaluje pa pomanjkanje podrobnosti v številnih strategijah ter poziva k izpopolnitvi postopka določanja prednostnih nalog, s čimer bi preprečili tveganje za osredotočanje vseh strategij na iste teme; poziva, naj se strategije ne oblikujejo le na visokotehnološkem, temveč tudi nizkotehnološkem področju in na področju socialnih inovacij, ter spodbuja vse deležnike, naj si prizadevajo za medsektorsko povezovanje, ki lahko spodbuja inovacije;
49. meni, da lahko spodbujanje nacionalnih observatorijev strategij pametne specializacije prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših sistemov kazalnikov za spremljanje RIS3, zlasti glede metodologije in usposabljanja;
50. ugotavlja, da so nekatere strategije RIS3 slabo dokumentirane pri prikazu edinstvenih konkurenčnih prednosti zadevne regije, druge pa ne zagotavljajo dokazov o zmogljivostih deležnikov za podpiranje podjetij na področju inovacij ali raziskovalcev pri zagotavljanju uporabnih raziskav ali idej o uporabi rezultatov v komercialne namene; poleg tega ugotavlja, da imajo nekatere regije široke strategije in poenostavljene kazalnike spremljanja; zato poziva h krepitvi zmogljivosti javnih organov za zbiranje in ocenjevanje ustreznih prejetih informacij ter za krepitev usklajenih prizadevanj regij in osrednjih organov, da bi opredelili in standardizirali obstoječe zbirke podatkov ter omogočili deležnikom dostop do njih;
51. poziva EU in države članice k uporabi obstoječih orodij, kot je anketa Skupnosti o inovacijah, pri izvajanju rednega (letnega in vmesnega) spremljanja izvajanja strategij tako v kvantitativnem in kvalitativnem smislu, ter naj v ta proces vključijo vse deležnike, tudi civilno družbo; ugotavlja, da se regije in države članice soočajo s podobnimi problemi pri vrednotenju spremljanja, ter regije poziva, naj redno objavljajo poročila o uresničevanju zastavljenih ciljev, da bi lahko bolje analizirale učinek strategije RIS3 ter zagotovile transparentnost in javni dostop do informacij o spremljanju; zaveda pa se, da bo potrebnih še veliko let, preden bodo te strategije obrodile sadove, zato bi moralo biti zgodnje spremljanje skladno z razumnimi pričakovanji;
52. spodbuja regije in države članice, naj bodo glede na ciljni datum december 2016 proaktivne, tako da pravočasno izvajajo akcijske načrte za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede predhodne pogojenosti; jih poziva, naj uvedejo in uporabljajo svoje mehanizme spremljanja za stalne preglede RIS3, s poudarkom na opredelitvi naložbenih niš, kjer lahko regionalni inovacijski akterji pridobijo ali ohranijo konkurenčno prednost;
53. je mnenja, da je lahko skupno sodelovanje pri spremljanju in ocenjevanju ustreznih instrumentov v okviru RIS3 ter uskladitev spremljanja in ocenjevanja za poročanje o različnih instrumentih na tem področju v veliko pomoč; zato poziva vse deležnike in nosilce odločanja, naj ustvarijo sinergijo in opredelijo sistem za zbiranje in združevanje podatkov iz politik in instrumentov, ki so vključeni v posamezne strategije RIS3;
54. želi spomniti, da dobra „strategija na papirju“ ne bo zagotovila pričakovanih rezultatov brez izvajanja podpornih storitev za podjetja;
Poglavitna spoznanja in prihodnost RIS3
55. obžaluje, da se pri RIS3 pogosto priznava, da je treba podjetjem pomagati pri izkoriščanju vseh oblik inovacij, vendar se nato podpirajo le inovacije na podlagi tehnološkega znanja; zato predlaga, naj se v okviru RIS3 upoštevajo tudi inovacije na drugih področjih, kot so storitve in ustvarjalni sektor, in opozarja na pomembnost vseh vrst inovacijskih sistemov in institucij, ne glede na njihovo velikost ter povezanost z lokalnimi in regionalnimi grozdi;
56. poudarja, da je treba strategijo RIS3 dobro izvajati, če želimo, da bi odpravila inovacijsko vrzel in spodbudila zaposlovanje in rast v Evropi; zato poudarja, da je nujno treba spodbujati strategije pristopa od spodaj navzgor ter okrepiti nadzor nad potencialom RIS3 na vseh ravneh upravljanja; pri tem ugotavlja, da bi morale države članice vključiti svoje državne statistične urade, da bi regijam pomagali pri razvoju mehanizmov ocenjevanja in spremljanja;
57. meni, da mora biti participativni pristop k strategijam vključen v vse procese, tudi v proces spremljanja in ocenjevanja, saj se bodo tako povečale možnosti za sodelovanje pri doseganju ciljev iz strategij RIS3;
58. poziva EU in države članice, naj ne pozabijo, da mora biti ta instrument izvedljiv, operativen in učinkovit, da upravičencev ne bi obremenjeval z birokracijo;
59. poziva Komisijo, naj si prizadeva za pregled strategij leta 2017, da bi povečali njihovo učinkovitost in uspešnost ter obveščali o njihovem prispevku k prihodnji kohezijski politiki ter politiki na področju raziskav in inovacij po letu 2020, pri čemer je treba upoštevati izkušnje, pridobljene v prvih letih izvajanja; poziva jo tudi, naj pred sedmim kohezijskim poročilom začne javno posvetovanje in priredi evropsko konferenco skupaj s Parlamentom, Odborom regij in drugimi deležniki;
60. priznava, da bi bile lahko strategije pametne specializacije učinkovit instrument za soočanje z energetskimi izzivi, zagotavljanje učinkovite rabe virov in energetske varnosti;
61. poziva Evropsko komisijo, naj še naprej podpira vlogo platforme S3, da bi spodbudila natančnost strategij, in naj bo še naprej osredotočena na pomembnost pridobivanja zasebnih vlagateljev;
62. poziva generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko ter platformo S3, naj pripravita in obsežno razširita kratek dokument o preteklih izkušnjah z RIS3, in sicer s poudarkom na naslednjih področjih: 1. analizi izkušenj glede na prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (SWOT); 2. izkušnjah, ki so jih pridobile regije, in največjih pasteh pri vsakem od šestih korakov iz vodnika za strategije RIS3; 3. priporočilih in standardiziranih predlogah za nadaljnje izboljšanje strategij RIS3, da bi zagotovili boljšo zasnovo teh strategij po letu 2020; 4. človeških zmogljivostih, potrebnih za uspešno načrtovanje in izvajanje strategij RIS3; meni, da bi morali regionalna omrežja, ki jih zadevajo raziskave in inovacije, spodbujati in podpirati pri spodbujanju uspehov in pridobljenih spoznanj, da bi ustrezno razmišljanje pronicalo na vse ravni v teh regij;
63. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
I. Politično ozadje poročila:
V času gospodarske recesije in s tem proračunskih omejitev ter vse ostrejše svetovne konkurence je za Evropsko unijo odločilno, da še naprej izboljšuje svojo inovativnost.
V prejšnjem zakonodajnem obdobju je Evropski sklad za regionalni razvoj za doseganje tematskega cilja št. 1 določil, da morajo regije svoje naložbe v programskem obdobju 2014–2020 usmeriti na raziskave, razvoj in inovacije, in sicer s pomočjo strategij pametne specializacije. RIS3 je zato predhodni pogoj, ki ga morajo države članice in regije EU izpolniti za prejemanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Vse evropske regije imajo strategijo RIS3, ki so jo oblikovale in jo začenjajo izvajati v letih 2014 in 2015.
II. Pravni okvir strategije RIS3
Akcijski načrti, ki bodo zagotovili oblikovanje in izvajanje teh strategij, so bili vzpostavljeni za primere, ko ob sprejetju operativnih programov niso obstajale nacionalne ali regionalne strategije za pametno specializacijo, saj je strategija RIS3 v skladu z zakonodajo iz obdobja 2014–2020 predhodni pogoj.
Poleg tega morajo biti predhodno izpolnjeni naslednji pogoji:
• strategija mora biti oblikovana v okviru trdnega sistema upravljanja;
• strategija mora temeljiti na t. i. analizi SWOT, da se viri namenijo za omejeno število raziskovalnih in inovacijskih prednostnih nalog;
• vključevati mora ukrepe za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave, tehnologijo in razvoj;
• vključevati mora sistem za nadzor in spremljanje;
• države članice uvedejo okvir, ki podrobno določa razpoložljive proračunske vire za raziskave, razvoj in inovacije, vključno z večletnim načrtom za financiranje in prednostno obravnavo naložb, ki bo vezan na prednostne naloge EU (Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture, ESFRI).
Regije so začele oblikovati in objavljati svoje strategije RIS3 v letu 2014. Sedaj lahko po izkušnjah, pridobljenih po njihovi objavi in začetku izvajanja, bolje usmerimo ukrepe v prihodnjih letih, da bi bile strategije RIS3 še bolj uspešne in učinkovite. Poročilo obravnava glavna področja, kjer so potrebna izboljšanja RIS3.
III. Glavni vidiki strategije po mnenju poročevalca
Osrednja vloga RIS3 pri zagotavljanju prispevka kohezijske politike k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020
Ob upoštevanju trenutnega stanja strategij RIS3 v Evropi je treba za boljše oblikovanje strategij izpostaviti nekaj točk.
Strategije RIS3 bi morali nenehno preverjati, saj zadevajo inovacije – področje, ki se nenehno spreminja. Zato je bistveno, da strategije nenehno prilagajamo spremembam na področju specializacije.
Pomembno je tudi izpostaviti področja, ki bi jim morali v strategijah posvečati posebno pozornost: analiza prednostnih nalog, prednosti in potenciala vsake posamezne regije, vključitev modela četverne vijačnice v opredelitve strategij, uporaba metodologije, uvedba količinskega in kakovostnega rednega spremljanja, uvedba participativnih postopkov, vključevanje deležnikov, zlasti iz zasebnega sektorja, ustvarjanje sinergij med javnimi in zasebnimi akterji, usklajevanje vseh ravni upravljanja in oddelkov ali iskanje alternativnih načinov financiranja.
V podporo temu je izjemno pomembna vloga platforme S3 v Sevilji, saj ima poglavitno vlogo pri zagotavljanju informacij, metodologij, strokovnega znanja in nasvetov nacionalnim in regionalnim oblikovalcem politik ter pri spodbujanju vzajemnega učenja in meddržavnega sodelovanja, obenem pa prispeva k akademskim razpravam o konceptu pametne specializacije.
Platforma S3 ima pomembno vlogo pri svetovanju regijam o njihovih strategijah, regijam, ki so v zaostanku, pa pomaga bolje oblikovati in usmeriti strategije.
Skupaj s platformo S3 je mogoče s spodbujanjem nacionalnih observatorijev pametnih strategij pomagati pri vzpostavitvi trdnejših sistemov kazalnikov za spremljanje RIS3, da bi z njeno tehnično pomočjo izboljšali oblikovanje na konkretno področje usmerjenih strategij, zlasti glede metodologije in usposabljanja, da bi zaznali napredek pri odkrivanju podjetništva v regijah in se izognili običajnim in posplošenim strategijam.
Nenazadnje je pomembno tudi poenostaviti upravne postopke in zmanjšati ozka grla. V zvezi s tem je pomembno poudariti, da sta za učinkovito izvajanje strategij bistvena upravna zmogljivost javnih organov in stabilnost javnih služb. Pomembno je tudi poudariti, da lahko šibko usklajevanje politik spodkoplje uspešno izvajanje strategij in ogrozi učinkovito upravljanje politik.
Z inovativnim znanjem je mogoče bistveno povečati upravne zmogljivosti javnih organov, zlasti na lokalni in regionalni ravni, tudi z večjo uporabo novih tehnologij in s poenostavitvijo postopkov, da bi se povečala njihova sposobnost za nudenje kakovostnih uslug javnosti.
Upravljanje na več ravneh
Ob upoštevanju števila programov in potrebe po učinkoviti porabi sredstev sta bistvena sprememba miselnosti, ki bo spodbudila medregijsko sodelovanje, in pristop od spodaj navzgor. Med platformo S3 in programom Obzorje 2020 bi moralo obstajati več mehanizmov prožnosti in usklajevanja, da bi bolje uskladili cilje in se izognili nepravilnostim. Regionalnim in lokalnim organom je pomembno dati priložnost, da oblikujejo svoja stališča, pa tudi okrepiti sodelovanje civilne družbe ter širše medregijsko sodelovanje, s čimer bi se izognili podvajanju prizadevanj in neučinkoviti porabi javnih sredstev. Izjemno pomembno je, da regije sodelujejo in ustvarijo močne povezave, da bi lahko okrepile ambiciozne in dobro usmerjene strategije. V ta namen so bistvena orodja, kot je pobuda Vanguard, platforma za izmenjavo znanja (KEP) ali strateška partnerstva v grozdih za spodbujanje naložb, okrepljeno usklajevanje, ustvarjanje sinergij in izmenjava mnenj.
Boljša sinergija za rast in ustvarjanje delovnih mest
Na ravni EU je več instrumentov za spodbujanje raziskav in inovacij: kohezijska politika za obdobje 2014–2020, platforma pametne specializacije, evropski observatorij grozdov, evropsko partnerstvo za inovacije, evropski strateški forum, ključne omogočitvene tehnologije (KET) in raziskovalne infrastrukture.
Evropski organi bi si morali na vso moč prizadevati za krepitev sinergij med temi instrumenti ter za čim bolj učinkovito porabo sredstev.
Pametna mesta kot gonilna sila za RIS3
Agenda EU za mesta je prednostna naloga nizozemskega predsedovanja, zato je pomembno institucije ozavestiti o tem, da je za ustvarjanje sinergij in močnih vezi za učinkovito porabo sredstev treba upoštevati tudi agendo za mesta.
Spremljanje in ocenjevanje
Eno najpomembnejših vprašanj, na katera se je treba osredotočiti, je ocenjevanje. V tej fazi ni mogoče doseči končnih konkretnih rezultatov pri izvajanju strategij, imamo pa dostop do nekaterih informacij glede stanja strategij RIS3 v regijah EU. Na splošno je jasno, da je zahteva predhodne pogojenosti pomemben korak naprej, saj je večina regij že sprejela strategijo RIS3. Vseeno pa mora precej regij nadaljevati delo, da bi izpolnile zahteve predhodne pogojenosti RIS3, glavne pomanjkljivosti pa so mehanizem za spremljanje, proračunski okvir in ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj.
Nadaljnje pomembno vprašanje je specializacija. Čeprav je vsaka regija oblikovala svojo kombinacijo prednostnih nalog, obstajajo grozdi bolj priljubljenih prednostnih nalog, na primer energija iz obnovljivih virov, trajnost, digitalna agenda, ključne omogočitvene tehnologije ali javno zdravje. Bistveno je, da se projekti ne podvajajo in da se okrepi sodelovanje na obstoječih platformah, da bi se izognili neučinkoviti porabi sredstev. Pomembno je tudi upoštevati, da bi se morale prvotne prednostne naloge spreminjati z razvojem strategije, saj morajo biti v prihodnjih letih bolj specifične in usmerjene na uporabo.
Zelo pomembno je tudi, da imajo strategije kazalnike učinkov, s katerimi je mogoče meriti pričakovane spremembe. Za dobro ocenjevanje je bistveno, da se pripravijo prepričljivi količinski in kakovostni ukrepi in se redno objavljajo poročila o uresničevanju ciljev, s čimer bi lahko bolje analizirali učinek strategij RIS3.
Poglavitna spoznanja
Poročevalec meni, da so strategije RIS3 pomembno orodje za odpravo inovacijske vrzeli ter spodbujanje zaposlovanja in rasti v Evropi. Zaenkrat lahko ugotovimo, da vzpostavitev strategij še vedno daje dovolj možnosti za spremembe. Javni organi bi si morali prizadevati, da posebno pozornost namenijo spremljanju in pregledu strategij, da bi tako čim bolj izkoristili njihov učinek ter tudi medregijsko sodelovanje, s čimer bi oblikovali ambiciozne projekte, ki ustvarjajo dodano vrednost za gospodarstvo. Za dobro izvajanje teh strategij v prihodnjih letih sta bistvena poenostavitev in usklajevanje obstoječih programov.
V ta namen se zdi pregled strategij RIS3 po letu 2017 obvezen, da bi tako povečali njihovo učinkovitost in uspešnost, pri čemer je treba upoštevati izkušnje, pridobljene v prvih letih njihovega izvajanja. Priprava vseevropske konference s sodelovanjem Evropskega parlamenta, Odbora regij in drugih deležnikov v letu 2016 in še pred sedmim kohezijskim poročilom se zdi ustrezen forum za razpravo o teh vprašanjih.
Zelo uporabno orodje za nadaljnje izboljšave pa bi bila tudi priprava knjige o politiki, v katero bi bile vključene glavne ugotovitve, ki izhajajo iz obstoječih izkušenj na tem področju.
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
19.4.2016 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 3 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Petras Auštrevičius, Daniel Buda, Salvatore Cicu, Viorica Dăncilă, Andor Deli, Ivana Maletić, Maurice Ponga, Davor Škrlec |
||||
- [1] UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
- [2] UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
- [3] UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
- [4] UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
- [5] UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
- [6] UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
- [7] UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
- [8] Sprejeta besedila, P7_TA (2014)0002.
- [9] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308.