Postopek : 2015/2282(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0162/2016

Predložena besedila :

A8-0162/2016

Razprave :

PV 12/09/2016 - 19
CRE 12/09/2016 - 19

Glasovanja :

PV 13/09/2016 - 4.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0335

POROČILO     
PDF 673kWORD 147k
29.4.2016
PE 575.286v02-00 A8-0162/2016

o izvajanju tematskega cilja za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (člen 9(3) uredbe o skupnih določbah)

(2015/2282(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalka: Rosa D'Amato

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju tematskega cilja za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (člen 9(3) uredbe o skupnih določbah)

(2015/2282(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013, in sicer njenega člena 9(3) o tematskem cilju za povečanje konkurenčnosti MSP,

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013, in sicer njenega člena 37 o podpori evropskih strukturnih in investicijskih skladov za finančne instrumente,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 15. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Unije v programu za raziskave in razvoj, ki ga skupaj izvaja več držav članic ter je namenjen podpori malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o priložnostih za zeleno rast MSP(3),

  ob upoštevanju programa COSME za mala in srednja podjetja,

–  ob upoštevanju raziskav Eurobarometer o MSP, učinkoviti rabi virov in zelenem trgu (Flash Eurobarometer 381) ter o vlogi javne podpore pri trženju inovacij (Flash Barometer 394),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2008 o izboljšanju okolja za mala in srednje velika podjetja – Akt za mala podjetja(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju Evropske listine o malih podjetjih, sprejete na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2000 v Feiri,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji(8),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP),(9)

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti (COM(2011)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2011 z naslovom Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu (COM(2011)0702),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom Pregled ‚Akta za mala podjetja‘ za Evropo (COM(2011)0078),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2010)0553),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. julija 2013 z naslovom Premoščanje inovacijskega prepada (2013/C 218/03),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 20. novembra 2014 z naslovom Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov (2014/C 415/02),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0162/2016),

A.  ker je kohezijska politika glavno orodje za naložbe v rast in delovna mesta v EU, njen proračun do leta 2020 pa znaša več kot 350 milijard EUR; ker je mogoče s pomočjo oprijemljivih rezultatov naložb kohezijske politike oblikovati sedanjo in prihodnjo rast regij v državah članicah;

B.  ker sta se zaradi gospodarske in finančne krize v številnih državah članicah zvišali stopnji revščine in socialne izključenosti, prav tako pa so se povečale dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih in socialne neenakosti, mala in srednja podjetja pa imajo torej lahko bistveno in pomembno vlogo pri okrevanju Evrope;

C.  ker 23 milijonov malih in srednjih podjetij (MSP) v Evropski uniji, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij, pomembno prispeva h gospodarski rasti, socialni koheziji, inovacijam in ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest ter zagotavlja več kot 100 milijonov delovnih mest, kar predstavlja dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju, in ohranja dvakratno stopnjo rasti delovno aktivnega prebivalstva v primerjavi z velikimi podjetji; ker samo 13 % evropskih malih in srednjih podjetij deluje v trgovinskih in naložbenih dejavnostih na svetovnih trgih;

D.  ker so evropska MSP zelo raznolika in vključujejo veliko število na lokalni ravni osnovanih mikropodjetij, ki pogosto delujejo v tradicionalnih sektorjih, hkrati pa tudi vse večje število zagonskih podjetij in hitro rastočih inovativnih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva, ki so osredotočena na določene cilje in skupine; ker imajo ti poslovni modeli različne težave in s tem tudi različne potrebe; ker je poenostavitev nacionalne in evropske zakonodaje odločilni dejavnik za lažji dostop MSP do posojil;

E.  ker se MSP hitro prilagajajo spremembam in so zmožna iti v korak s tehnološkim napredkom;

F.  ker so mikrokrediti, ki so v glavnem namenjeni mikropodjetnikom in prikrajšanim posameznikom, ki se želijo samozaposliti, ključni za premagovanje ovir pri dostopu do tradicionalnih bančnih storitev in ker sta lahko JASMINE (skupni ukrepi za podporo mikrofinančnim institucijam) ter os za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo v okviru Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije učinkovita podpora pri izboljšanju dostopa do finančnih sredstev, tudi za socialna podjetja;

G.  ker je kohezijska politika v programskem obdobju 2007–2013 za podporo MSP zagotovila 70 milijard EUR, v teh podjetjih ustvarila več kot 263.000 delovnih mest ter jim pomagala pri posodobitvi s pogostejšo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, veščinami dostopa, inovacijami ali posodobitvijo delovnih praks;

H.  ker bo kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 še dodatno podprla MSP, saj se bo podpora v primerjavi z obdobjem 2007–2013 podvojila na 140 milijard EUR;

I.  ker je tematski cilj „povečanje konkurenčnosti MSP“ (tematski cilj št. 3) eden izmed tematskih ciljev z najvišjim odstotkom skupnega financiranja (13,9 %) ter je bistvenega pomena za doseganje ciljev kohezijske politike in strategije Evropa 2020;

J.  ker so MSP, ki bi bila upravičena do sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ker poslujejo v konkurenčnem okolju in se srečujejo s številnimi omejitvami, tudi omejitvami denarnih tokov, posebej prizadeta zaradi zapletenih predpisov, nestabilnih pravil in upravne obremenitve, zlasti nesorazmernosti med upravnimi stroški in dodeljenimi sredstvi, rokov za obravnavo vlog in potrebe po vnaprejšnjem nakazilu sredstev;

K.  ker je uvedba tematske osredotočenosti v programskem obdobju kohezijske politike 2014–2020 zagotovila učinkovito orodje za pripravo operativnih programov z večjo osredotočenostjo na prednostne naložbe, da bi bilo dovolj sredstev za dosego dejanskih učinkov;

L.  ker so partnerski sporazumi in operativni programi iz členov 14, 16 in 29 uredbe o skupnih določbah strateška orodja za usmerjanje naložb v državah članicah in regijah;

M.   ker bodo MSP zagotovila, da bo industrijska proizvodnja do leta 2020 predstavljala vsaj 20 % BDP držav članic;

N.  ker je zdaj le majhen odstotek evropskih MSP zmožen prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo mednarodna trgovina, trgovinski sporazumi in globalne vrednostne verige, ter je bilo v zadnjih treh letih le 13 % evropskih MSP dejavnih na mednarodni ravni zunaj EU;

O.  ker bi za zagotovitev lojalne konkurence in večjo kakovost delovnih mest proces internacionalizacije MSP moral temeljiti na družbeni odgovornosti gospodarskih družb, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev ter čim boljšem varstvu okolja;

1.  ugotavlja, da so bili operativni programi zaradi tematske osredotočenosti bolje usmerjeni na omejeno število strateških ciljev, zlasti glede krepitve rasti in potenciala MSP, vključno z mikropodjetji, za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; meni, da so MSP gonilna sila evropskega gospodarstva in ključ za uspeh kohezijske politike, vendar se zaradi svoje velikosti pogosto soočajo s številnimi izzivi; zato priporoča, da se še bolj okrepi podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, namenjena MSP;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo dodano vrednost projektov MSP za razvoj in inovacije v tradicionalnih sektorjih, saj bo to spodbudilo ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa se bodo ohranile lokalne in regionalne poslovne posebnosti ob upoštevanju načel trajnosti; poudarja, da je treba upoštevati tudi splošne razmere v teh sektorjih ter ohraniti občutljivo ravnovesje med tradicionalnimi proizvodnimi postopki, ki temeljijo na znanju, in inovacijami; poudarja, da imajo MSP pomembno vlogo v sektorju storitev, ki se zaradi digitalizacije zelo spreminja, in meni, da bi zato bilo treba pomanjkanje strokovnega znanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije odpraviti z večjim osredotočanjem na ustrezno usposabljanje in izobraževanje;

3.  poudarja, da so na splošno potrebni mehanizmi za poenostavitev poslovnega okolja in pospešitev ustanavljanja novih podjetij s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), da bi podprli konkurenčnost MSP ter črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; prav tako poudarja potrebo po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti;

4.  poziva Komisijo, naj pri izvajanju tematskega cilja št. 3 upošteva načela svežnja o krožnem gospodarstvu, da bi tako spodbudila bolj trajnostno gospodarsko rast in ustvarila nova kakovostna delovna mesta za MSP, s poudarkom na spodbujanju zelenih delovnih mest; v zvezi s tem meni, da si je treba še naprej prizadevati za spodbujanje zelene konkurenčnosti MSP s povečanjem dostopa do financiranja, zagotavljanjem več informacij, poenostavitvijo zakonodaje, zmanjšanjem upravne obremenitve, spodbujanjem e-kohezije in krepitvijo zelene podjetniške kulture; poudarja tudi, da lahko bolj zelena vrednostna veriga, ki vključuje ponovno proizvodnjo, popravilo, vzdrževanje, recikliranje in okoljsko primerno zasnovo, zagotovi pomembne poslovne priložnosti za številna MSP, če se spremeni gospodarsko obnašanje in se odstranijo ali zmanjšajo zakonodajne, institucionalne in tehnične ovire;

5.  opozarja, da so težave, s katerimi se srečujejo MSP, delno posledica manjšega povpraševanja zaradi varčevalnih politik držav članic;

6.  spodbuja države članice in regionalne organe, naj preučijo možnosti finančnih instrumentov; poudarja, da je treba pri teh finančnih instrumentih ter programu pobud za MSP, namenjenih finančni podpori MSP, zagotoviti preglednost, odgovornost in nadzor; poudarja, da bi bilo treba finančne instrumente vedno uporabljati skladno s cilji kohezijske politike in da bi bilo zanje treba nuditi ustrezno tehnično in upravno podporo;

7.  poziva k bolj enostavnemu in manj reguliranemu dostopu do posojil, upoštevajoč posebnosti mikropodjetij, zagonskih podjetij in regij, v katerih poslujejo; obžaluje, da vlagatelji in banke pogosto ne želijo financirati podjetij v fazi zagona in začetne širitve, zaradi česar mnoga mala in srednja podjetja, zlasti mala zagonska podjetja, težko dostopajo do zunanjega financiranja; zato poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj posebno pozornost posvetijo izboljšanju dostopa do financiranja za mikropodjetja in zagonska podjetja, ki se želijo razširiti; ugotavlja, da je treba obrestne mere za financiranje MSP izenačiti z obrestnimi merami za velika podjetja;

8.  meni, da se evropska mala podjetja pretežno zanašajo na vire financiranja, kot so banke, in ne poznajo v celoti dodatnih virov ali možnosti financiranja; ugotavlja, da je Komisija, ob upoštevanju fragmentacije trgov, predlagala vrsto pobud, na primer unijo kapitalskih trgov za diverzifikacijo virov financiranja, lažji prosti pretok kapitala in izboljšanje dostopa do finančnih sredstev, zlasti za MSP;

9.  ugotavlja, da ni dovolj dokazov o učinkih in rezultatih finančnih instrumentov ter da so ti slabo povezani s splošnimi cilji in prednostnimi nalogami EU; poziva Komisijo, naj še izboljša dodeljevanje nepovratnih sredstev, namesto da primarno spodbuja uporabo finančnih instrumentov;

10.  ugotavlja, da so v programskem obdobju 2007–2013 zaradi več ovir, kot so posledice gospodarske krize, zapleteno upravljanje strukturnih skladov in upravna bremena, ter zaradi omejenega dostopa MSP do financiranja in zapletenosti izvajanja podpornih shem, MSP premalo črpala tovrstna sredstva; opozarja, da je treba obravnavati temeljni razlog za nizko stopnjo črpanja sredstev, da se v programskem obdobju 2014–2020 ne bi pojavili enaki problemi, ter da nekatera MSP niso zaprosila za razpoložljiva sredstva zaradi pretirane birokracije; obžaluje, da so študije, ki obravnavajo učinkovitost in dejanski vpliv evropskih strukturnih in investicijskih skladov na MSP, preveč splošne in pomanjkljive, in poziva Komisijo, naj ob sodelovanju držav članic čim prej pripravi oceno tega vprašanja in jo predloži Parlamentu; poudarja, da lahko nezadostna upravna zmogljivost ovira uspešno in pravočasno izvajanje tematskega cilja št. 3;

11.  ugotavlja, da Komisija vse več pozornosti namenja dobremu upravljanju in visokokakovostnim javnim storitvam; opozarja, da je za MSP pomembna pregledna, dosledna in inovativna struktura za javna naročila; zato poziva, naj se ovire, s katerimi se soočajo MSP pri predložitvi ponudb, v čim večji meri odpravijo, z odpravo nepotrebnega upravnega bremena, preprečevanjem novih dodatnih zahtev na nacionalni ravni in izvajanjem obstoječih določb zakonodajnega okvira za čim hitrejše reševanje sporov na področju javnih naročil; pozdravlja Direktivo 2014/24/EU in enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi morala občutno zmanjšati upravno breme za podjetja, zlasti za MSP; poudarja, da je treba še naprej dosledno izvajati ukrepe proti napakam in goljufijam, ne da bi povečali upravno obremenitev, in poenostaviti upravne postopke, da se preprečijo napake; poziva naročnike, ki želijo združiti naročila, naj zagotovijo, da zaradi vrednosti končnega sklopa MSP ne bodo izključena iz procesa, saj se za večja naročila lahko zahtevajo strožji pogoji;

12.  ponovno poziva h krepitvi preglednosti in sodelovanja vseh ustreznih regionalnih in lokalnih organov, deležnikov civilne družbe, podjetnikov in drugih zainteresiranih strani, zlasti v postopku določanja zahtev v razpisih za zbiranje projektnih predlogov, da bi se bolj usmerili v potrebe končnih upravičencev; zato poudarja, da je treba izvajati in spoštovati načelo partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o skupnih določbah in kodeksu dobre prakse za partnerstvo, tudi v fazah oblikovanja besedila, priprave in izvajanja sporazumov o partnerstvu in operativnih programov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da veliko organizacij MSP v državah članicah še vedno ni resnično vključenih, pogosto so le obveščene, ne da bi se z njimi ustrezno posvetovalo; spodbuja organizacije, ki predstavljajo v prihodnost usmerjene, trajnostne in ekološko inovativne gospodarske sektorje, da se vključijo v partnerstva, ter poziva Komisijo in države članice, naj povečajo moč teh organizacij s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo okrepljeno usklajevanje in skladnost med vsemi naložbenimi politikami EU, osredotočenimi na MSP; ugotavlja, da bo okrepitev sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi politikami in finančnimi instrumenti, namenjenimi MSP, povečala učinek naložb; pozdravlja načrt za olajšanje dostopa do evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek uvedbe „pečata odličnosti“ za projekte, ki so bili ocenjeni kot „odlični“, a se ne financirajo iz programa Obzorje 2020; poziva države članice, naj skupaj s socialnimi in ekonomskimi akterji oblikujejo enotne kontaktne točke na regionalni ravni, kar bo tudi promocija za že obstoječe, ali konsolidirano platformo za različne finančne instrumente EU, namenjene MSP, in poskrbijo za upravno podporo za pripravo in izvedbo projektov;

14.  poudarja vlogo, ki bi jo na splošno lahko imele celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, makroregionalne strategije in evropsko teritorialno sodelovanje pri uspešnem izvajanju tematskega cilja št. 3, saj lahko nekateri projekti vključujejo čezmejna območja, ki zajemajo več regij in držav, in razvijejo inovativne prakse, ki temeljijo na lokalnem pristopu;

15.  ugotavlja, da so se glede na prvo oceno, ki jo je pripravila Komisija, zneski, dodeljeni za podporo MSP, precej povečali v primerjavi s predhodnimi programskimi obdobji; poudarja, da bi lahko evropski strukturni in investicijski skladi ter zlasti operativni programi, ki so namenjeni podpiranju raziskav in razvoja, z zagotavljanjem učinkovitih in uporabniku prijaznih shem financiranja pomagali MSP, da bi ta povečala svojo zmožnost za prijavo patentov Evropskemu patentnemu uradu;

16.  obžaluje zamude pri izvajanju kohezijske politike v sedanjem programskem obdobju; poudarja, da je za MSP nujen dostop do financiranja in da je samo izvajanje na zelo zgodnji stopnji, čeprav so vsi operativni programi že odobreni; ugotavlja, da zaradi zamud prihaja do vrzeli v izvajanju kohezijske politike, in poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe za pospešeno odpravo teh zamud;

17.  poziva Komisijo, naj spremlja in spodbuja pospeševanje izvajanja kohezijske politike, zlasti pripravo projektov s potencialom za trajnostno rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, pri čemer naj se osredotoči tudi na projekte, ki se izvajajo na podeželskih območjih, ki ustvarjajo nove storitve in prispevajo k preprečevanju odseljevanja s podeželja; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju meril ustreznosti upošteva ekonomsko, socialno in okoljsko dodano vrednost projektov;

18.  poudarja vlogo Parlamenta pri nadzoru izvajanja kohezijske politike, usmerjenega v rezultate; poziva Komisijo, naj čim prej opredeli ovire, ki preprečujejo učinkovito porabo sredstev za MSP in zagonska podjetja, ter jih zmanjša, opredeli potencialne sinergije med posameznimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter med temi skladi in drugimi skladi za MSP ter naj pripravi posebna priporočila za ukrepanje in usmerjanje, namenjena dodatni poenostavitvi, nadzoru in oceni uporabe teh finančnih instrumentov; ugotavlja, da težave v tem sektorju naraščajo, zlasti v najbolj oddaljenih regijah in na območjih, kjer so zasebne naložbe nizke zaradi slabe kakovosti ključne infrastrukture;

19.  poudarja potrebo po strukturiranem dialogu med Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom za boljši in lažji dostop MSP do raznolikih virov financiranja;

20.  poudarja, da glavne ovire, ki preprečujejo MSP večji dostop do evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vključujejo upravno obremenitev, veliko število shem pomoči, zapletenost pravil in postopkov, zamude pri uvajanju izvedbenih predpisov in tveganje čezmernega prenašanja; zato poziva skupino na visoki ravni za poenostavitev, naj pripravi konkretne predloge, pri tem pa naj upošteva tudi strategijo za boljšo pripravo zakonodaje, da bi se zmanjšala upravna obremenitev in poenostavili postopki upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za MSP, s posebnim poudarkom na zahtevah glede revizij, prožnosti pri upravljanju, ocene tveganja in vmesne ocene, nadzornega sistema ter usklajenosti s pravili konkurence in drugimi politikami EU; zahteva, da ukrepi za poenostavitev upoštevajo načeli akta za mala podjetja „samo enkrat“ in „najprej pomisli na male“ ter naj bodo zasnovani in naj se izvajajo na različnih ravneh ob sodelovanju s predstavniki različnih kategorij MSP; poziva skupino na visoki ravni, naj Evropski parlament prek njegovega Odbora za regionalni razvoj redno obvešča o rezultatih svojih dejavnosti, in Komisijo, naj se posvetuje s predstavniki držav članic o vprašanjih, ki jih obravnava skupina na visoki ravni;

21.  poziva Komisijo, naj določi pogoje za državno pomoč na nacionalni in regionalni ravni, ki ne bodo diskriminirali MS in bodo skladni s pomočjo kohezijske politike za podjetja, ter naj v celoti izkoristi sheme pomoči, ki temeljijo na uredbi o splošnih skupinskih izjemah, da bi se zmanjšala upravna obremenitev za uprave in upravičence ter pospešilo črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, obenem pa bi se razjasnila povezava med pravili evropskih strukturnih in investicijskih skladov za MSP in pravili o državni pomoči;

22.  poziva Komisijo, naj zato države članice spodbuja k izmenjavi podatkov, znanja in najboljše prakse, pri čemer naj zagotovi ustrezno poročanje in jih spodbudi k podpiranju projektov, ki imajo visok potencial za ustvarjanje delovnih mest;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj nujno najdejo trajno rešitev za zaostanek pri plačilih, povezanih z regionalno politiko, in ustrezno izvajajo direktivo o zamudah pri plačilih (2011/7/EU), da bi zagotovili, da zamude pri plačilih MSP kot partnerjev pri projektih ne bi odvrnile od sodelovanja v podpornih programih in projektih v tem programskem obdobju; prav tako poudarja, da bi doslednejše upoštevanje te direktive, ki med drugim določa, da javni organi plačila za naročeno blago in storitve izvedejo v 30 dneh, prispevalo k ustvarjanju pogojev za stabilizacijo in rast MSP;

24.  poudarja, da so strategije pametne specializacije, čeprav se zanje v tematskem cilju št. 3 formalno ne zahteva predhodno pogojevanje, glavno orodje za zagotavljanje inovacij in prilagodljivosti tematskih ciljev, in hkrati poudarja, da te strategije ne bi smele biti usmerjene le v inovacije na področju znanosti in tehnologij, ampak bi morale spodbujati tudi inovacije, ki ne temeljijo na znanosti; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih strategij za pametno specializacijo, namenjenih MSP na nacionalni in/ali regionalni ravni; opozarja na skladnost strategij pametne specializacije, ki so jih sprejele vse regije, s povezanim območnim gospodarstvom in izziv pri izvajanju pametne specializacije na neurbanih območjih, kjer lahko primanjkuje podporne infrastrukture; pozdravlja predhodne pogojenosti za MSP v tematskem cilju št. 3, in poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe in pospešeno izpolnijo cilje, določene v aktu za mala podjetja; podpira podelitev oznake Evropska podjetniška regija (EPR), namenjene odkrivanju in nagrajevanju regij EU s pomembnimi podjetniškimi strategijami, usmerjenimi v prihodnost in osnovanimi na desetih načelih akta za mala podjetja za Evropo;

25.  poziva organe upravljanja, naj upoštevajo značilnosti in specifične pristojnosti posameznih območij, pri tem pa se osredotočijo na tista, ki so nerazvita, s katerih se prebivalstvo odseljuje in ki imajo visoko stopnjo brezposelnosti, da bi spodbujali tradicionalne in inovativne gospodarske sektorje; poziva Komisijo, naj pripravi posebne programe, ki bodo vsebovali vse ustrezne elemente inteligentne, trajnostne in vključujoče rasti za MSP; opozarja na razlike med spoloma, omenjene tudi v aktu za mala podjetja, in izraža zaskrbljenost zaradi še vedno nizkega sodelovanja žensk pri ustanavljanju in vodenju podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izvajanje posebnih strategij za podjetništvo mladih in žensk v okviru zelene rasti, saj je to način za uskladitev gospodarske rasti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter strokovnosti z okoljsko trajnostjo;

26.  poziva Komisijo, naj v okviru obstoječega proračuna ustanovi platformo za sodelovanje, prek katere bi širili rezultate projektov MSP, skupaj s primeri dobre prakse, ki se je izvajala tudi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskih obdobjih 2000–2006 in 2007–2013;

27.  ugotavlja, da inteligentni vodič za inovacije na področju storitev, ki ga je pripravila Evropska komisija, poudarja, da lahko strategije javne podpore, oblikovane v sodelovanju s socialnimi in ekonomskimi akterji na regionalni ravni, MSP omogočijo ugodno okolje in jim pomagajo ohranjati konkurenčen položaj v globalnih vrednostnih verigah;

28.  opozarja na izzive in priložnosti, s katerimi se bodo soočala MSP pri prilagajanju in izvajanju odločitev, nedavno sprejetih na konferenci COP21;

29.  meni, da MSP z ustrezno podporo in spodbudami za ukrepanje lahko zagotovijo inovativne priložnosti za vključevanje beguncev in migrantov;

30.  poudarja, da so MSP glavni vir zaposlovanja v EU, zato bi bilo treba olajšati njihovo ustanavljanje s spodbujanjem podjetniških sposobnosti in uvedbo podjetništva v šolske učne načrte, kot je navedeno v aktu za mala podjetja, ter da sta bistvena ustrezno usposabljanje in podpora podjetništvu, zlasti v programih mikrokreditov, in da je potrebno posebno usposabljanje, da bi se mlade pripravilo na zeleno gospodarstvo;

31.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja spodbuja vzpostavitev ekosistema, ki ga bodo sestavljali univerze, raziskovalna središča, socialni in gospodarski akterji ter javne ustanove in ki bo spodbujal podjetniške spretnosti in znanje, hkrati pa naj spodbuja organe upravljanja k uporabi razpoložljivih sredstev, namenjenih tehnični pomoči, vključno z inovativnimi uporabami informacijske in komunikacijske tehnologije v MSP; v zvez s tem ugotavlja tudi, da mora tehnična pomoč v okviru tematskega cilja št. 11 koristiti vsem partnerjem iz člena 5 uredbe o skupnih določbah; zato poziva, naj se območnim organizacijam MSP zagotovi dostop do sredstev v okviru tematskega cilja št. 11 in ukrepov za krepitev zmogljivosti;

32.  poudarja, da se le približno 25 % MSP s sedežem v EU ukvarja z izvozno dejavnostjo znotraj EU in da je internacionalizacija MSP proces, za katerega je potrebna podpora tudi na lokalni ravni; zato poziva Komisijo, naj okrepi uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za pomoč MSP, da bodo ta izkoristila priložnosti in se soočila izzivi, ki jih prinaša mednarodna trgovina, ter naj jih hkrati podpre pri obvladovanju stroškov prilagoditve in negativnih učinkov povečane mednarodne konkurence;

33.  poziva Komisijo, naj pri pripravi kohezijske politike za obdobje po letu 2020 še poveča financiranje ukrepov za krepitev konkurenčnosti MSP;

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0364.

(2)

UL C 24, 22.1.2016, str. 2.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0198.

(4)

UL C 21 E, 28.1.2010, str. 1.

(5)

UL C 188 E, 28.6.2012, str. 7.

(6)

UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA (2014)0002.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308.

(9)

UL L 124, 20.5.2003, str. 36.


OBRAZLOŽITEV

Skupni cilj naložb v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov je zagotoviti podporo za uresničevanje strategije EU Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Vsak evropski strukturni in investicijski sklad podpira 11 tematskih ciljev, tematski cilj št. 3 pa obravnava „povečanje konkurenčnosti MSP, kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR)“ in ustrezne prednostne naložbe za Evropski sklad za regionalni razvoj.

Mala in srednja podjetja (MSP) so bistvenega pomena za gospodarstvo regij EU v smislu zaposlovanja in konkurenčnosti. V obdobju 2007–2013 je bilo s podporo kohezijske politike 70 milijard namenjenih za podporo podjetjem, predvsem MSP, v obdobju 2014–2020 pa naj bi se ta znesek podvojil (tudi s pomočjo finančnih instrumentov). Poleg drugih možnosti bodo v novem programskem obdobju naložbe v MSP potekale tudi prek tematskega cilja št. 3, hkrati pa bodo naložbe v MSP možne tudi pod drugimi tematskimi cilji.

V programskem obdobju 2014–2020 je bilo obširni temi „konkurenčnosti MSP“ dodeljenih več kot 63 milijard evropskih strukturnih in investicijskih skladov (+ skoraj 31 milijard z nacionalnim sofinanciranjem, kar je skupno 94 milijard).

Pričakovani rezultati:

Podporo bo prejelo približno 801.500 podjetij, da bi neposredno ustvarila 354.300 novih delovnih mest. Skupaj s podporo podjetjem za raziskave in inovacije to pomeni, da bo 5 % vseh MSP v Uniji ter 8 % novih podjetij prejelo finančno podporo EU.

Podporo za naložbe za razvoj človeškega kapitala in znanj ljudi bo prejelo 396.500 mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij (skupaj z zadružnimi podjetji in podjetji socialnega gospodarstva).

Pri Evropskem skladu za regionalni razvoj je podpora MSP (tematski cilj št. 3) eden od štirih obveznih tematskih ciljev, ki bi se moral osredotočati na spodbujanje podjetništva, razvijanje in izvajanje novih poslovnih modelov, podporo vzpostavljanja in širjenja naprednih zmogljivosti za razvoj izdelkov in storitev ter podporo rasti na nacionalnih in mednarodnih trgih.

Upoštevajoč opredelitev Evropske komisije za malo in srednje podjetje kot podjetje z manj kot 250 zaposlenimi in letnim prometom največ 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki skupno ne presega 43 milijonov EUR, je v letnem poročilu Evropske komisije 2014/2015 o evropskih malih in srednjih podjetjih navedeno, da so mala in srednja podjetja pri povečanju zaposlovanja v letu 2014 v nefinančnem sektorju predstavljala 71,4 %, v letu 2014 pa so zaposlovala skoraj 90 milijonov ljudi, kar je 67 % vseh zaposlenih, in ustvarila skoraj 58 % dodane vrednosti sektorja. Poleg tega so skoraj vsa MSP (93 %) mikropodjetja z manj kot 10 zaposlenimi. Približno tri četrtine MSP deluje v petih glavnih sektorjih: „trgovina na debelo in na drobno“, „proizvodnja“, „gradbeništvo“, „poslovne storitve“ ter „nastanitvene in gostinske storitve“.

V številkah na splošno je kohezijska politika v obdobju 2007–2013 podprla 73.500 zagonskih podjetij in v MSP ustvarila več kot 263.000 delovnih mest. V obdobju 2007–2013 so bili 204 operativni programi Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki so podpirali raziskave in inovacije ter rast in razvoj MSP (v višini približno 70 milijard EUR).

Natančneje povedano, operativni programi, ki so največ sredstev (več kot 80 %) namenili raziskavam, inovacijam in področjem, povezanim z MSP, so bili:

– nacionalni operativni program za gospodarski razvoj (Madžarska);

Factores de Competitividade 2007–2013 (Portugalska);

Innovation og Viden (Danska), Razvijanje konkurenčnosti bolgarskega gospodarstva (Bolgarija) in

– regionalni operativni program za Gradiščansko (Avstrija).

Približno polovica celotnih finančnih sredstev v Evropskem skladu za regionalni razvoj je bilo dodeljenih „naložbam v podjetja, neposredno povezana s področjem raziskav in inovacij“ ter splošni postavki „druge naložbe v podjetja“. Najpogosteje uporabljena oblika financiranja v vseh kategorijah izdatkov je bila nepovratna pomoč, temu pa je sledila pomoč v obliki posojil, subvencioniranih obrestnih mer in jamstev, ki so bili osredotočeni na izbrane prednostne naloge. Na splošno so tvegani kapital in druge oblike financiranja precej redkejše.

Stališče Evropskega parlamenta med pogajanji o tematskem cilju št. 3 in vključitev deležnikov

Evropski parlament vedno poudarja, da so MSP hrbtenica gospodarstva EU in imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj ustvarijo kar 85 % novih delovnih mest; 20,7 milijonov MSP predstavlja več kot 67 % zaposlitev v zasebnem sektorju, pri čemer jih 30 % zagotovijo mikropodjetja. Po mnenju Parlamenta so MSP glavno gonilo dolgoročne evropske gospodarske rasti in možnosti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest v 28 državah članicah.

Leta 2014 je Odbor za regionalni razvoj zapisal, da je kohezijska politika za obdobje 2014–2020 pomemben in učinkovit instrument za zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti in uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 ter za podpiranje novoustanovljenih, malih, srednjih in mikropodjetij, ki ustvarijo velik delež delovnih mest v EU, in sicer s pomočjo široke palete ukrepov in inovativnih finančnih instrumentov; države članice in regije je pozval, naj vzpostavijo učinkovite podporne mehanizme, da bodo mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem omogočile uporabo evropskih sredstev, in naj sprejmejo ambiciozne ukrepe v okviru skupnega mehanizma za delitev tveganja, v katerem naj bi združili proračunska sredstva EU, na primer programov COSME in Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

V resoluciji z dne 5. julija 2011 o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013 je Evropski parlament zahteval, da se temeljni načeli evropskega akta za mala podjetja, tj. „najprej pomisli na male“ in „samo enkrat“, obravnavata kot eden od temeljev kohezijske politike, ter menil, da bi države članice in regije morale uporabljati ti načeli pri opredeljevanju svojih operativnih programov, hkrati pa je pozdravil uspešno sodelovanje med EIB in Komisijo pri izvajanju treh skupnih pobud – JESSICA, JEREMIE in JASMINE.

Med pogajanji o Evropskem skladu za regionalni razvoj je Evropski parlament uvedel element sodelovanja med velikimi podjetji ter MSP za produktivne naložbe, da bi podprli velika podjetja v informacijski in komunikacijski tehnologiji, ter se strinjal z uvedbo finančnega instrumenta Pobuda za MSP, ki ga posredno upravlja Evropska komisija in izvaja Evropska investicijska banka; vendar pa je Parlament zahteval znižanje prvotne zgornje meje za to pobudo na 1,5 milijarde EUR.

Tematski cilj št. 3 je ena od tem, kjer imajo organi zmogljivost za najbolj učinkovito upravljanje, za EU-12 pa je izziv predstavljala tematska osredotočenost, zlasti glede podpore MSP, in sicer predvsem zaradi poudarka na izboljšanju infrastrukture v obdobju 2007–2013.

Večina lokalnih vlad je neposredno in/ali prek svojih nacionalnih združenj vključena v programske nadzorne odbore za Evropski sklad za regionalni razvoj, pogosto tudi za Evropski socialni sklad in občasno tudi za druge sklade. Hkrati je njihov vpliv na izvajanje programov zelo različen (velikost partnerskih struktur, razpoložljivost informacij, jasnost in vnaprejšnja ocena obremenjenosti na srečanjih). V večini primerov se večina vidikov iz Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo ne uporablja ustrezno. Tako kot v pripravljalni fazi operativnih programov regije pogosto ostajajo privilegirani sogovorniki centralnih vlad in imajo več vpliva in moči pri odločanju kot lokalni javni organi. V nekaterih primerih nacionalna združenja lokalnih organov (v nasprotju s členom 5 uredbe o skupnih določbah glede partnerstva) niso polnopravni partnerji, ampak se jih namesto sodelovanja pri dejanskem odločanju le obvesti o najpomembnejših odločitvah. Druga nacionalna združenja lokalnih organov imajo bolj strateško vlogo, da zagotovijo uspešno uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov: to mora biti pot naprej za boljše črpanje iz teh skladov v programskem obdobju 2014–2020. S podpisom sporazuma med centralno vlado in drugi ravnmi upravljanja bi zagotovili skupno izjavo za službe Komisije, večje prevzemanje odgovornosti pri prednostnih naložbah, lokalni in regionalni organi bi bolje poznali priložnosti, ki jih ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi, s tem pa bi se tudi sredstva EU v praksi učinkoviteje porabljala.

Zavedanje pomena lokalnih organov je mogoče analizirati tudi prek teritorialne razsežnosti operativnih programov, zmožnosti lokalnih organov, da si zagotovijo dostop do finančnih instrumentov EU in jih uporabljajo, ter imenovanja teh organov za posredniške organe ali prejemnike celostnih teritorialnih naložb. V večini primerov se pristojnosti, če sploh, prenesejo na večja mestna območja ali regije. To je izgubljena priložnost za vključitev lokalnih območij vseh vrst v oblikovanje odločitev o financiranju v korist razvoja njihovega lokalnega območja.

Upravne zmogljivosti lokalnih organov

Pri poenostavljanju pripravljenost za zmanjšanje upravnih stroškov za prejemnike ne bi smela povzročiti dodatnih stroškov organom upravljanja ali lokalnim organom, na katere se prenesejo pristojnosti.

Centralne vlade bi morale lokalnim organom, ki se želijo bolj vključiti v upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zagotoviti več priložnosti za večje pristojnosti odločanja, in sicer že pri izbiri projektov. K temu procesu bodo pripomogle tudi tehnična pomoč in zgodnja vključitev v razprave o prednostnih naložbah v prihodnjih krogih financiranja.

Ker večina držav in regij šele začenja programe, imajo organi upravljanja in Komisija več možnosti za doslednejše uveljavljanje načela partnerstva, določenega v uredbi in kodeksu dobre prakse.

Uspeh programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter strategij, ki jih podpirajo prek predhodnega pogojevanja, bo odvisen od dobrega upravljanja ter takojšnje uvedbe, pa tudi od celovitega izvajanja v naslednjih letih.

Finančni instrumenti za tematski cilj št. 3

Tematski cilj št. 3 je mogoče podpreti prek finančnih instrumentov, ki bi jih bilo treba zasnovati na podlagi predhodne ocene. Te finančne instrumente je mogoče vzpostaviti na ravni EU s povezovanjem evropskih investicijskih in strukturnih skladov z drugimi viri, da bi tako spodbudili posojila bank malim in srednjim podjetjem. Finančne instrumente je mogoče vzpostaviti tudi na nacionalni/regionalni ravni, kjer jih upravlja organ upravljanja, sestavljajo pa jih posojila ali jamstva.

Drugi delovni sveženj: politični okvir za poročilo

Izboljšanje učinkovite rabe virov v MSP ponuja velike možnosti za zmanjšanje stroškov proizvodnje in povečanje produktivnosti. Po izračunih naj bi boljša raba virov za evropsko industrijo pomenila možnost skupnega prihranka v višini 630 milijard EUR letno. Preprečevanje škode za okolje in prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika je družbeni izziv, ki pa hkrati ponuja tudi nove poslovne priložnosti za podjetja, ki dajejo na trg zelene proizvode in storitve. MSP potrebujejo ugodno poslovno okolje, kjer bo mogoče brez težav razvijati zelene ideje, jih financirati in dajati na trg. Ponovna proizvodnja, popravilo, vzdrževanje, recikliranje in okoljsko primerna zasnova izdelkov imajo dobre možnosti, da postanejo gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, hkrati pa lahko pomembno prispevajo k odzivanju na okoljske izzive. MSP ter podjetniki potrebujejo spodbudno okolje, da bodo lahko prešla na krožno gospodarstvo. Mednarodne zaveze EU na področjih, kot so sodelovanje na področju podnebnih sprememb ali sosedska politika, evropskim malim in srednjim podjetjem z zelenim strokovnim znanjem ponujajo konkretne možnosti, da prodrejo na nove trge. Potrebna sta okvir, ki bo nudil več podpore, ter večje mednarodno sodelovanje, da bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri uspešnem vključevanju v svetovne vrednostne verige.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Daniel Buda, Salvatore Cicu, Viorica Dăncilă, Andor Deli, Ivana Maletić, Maurice Ponga, Davor Škrlec

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov