PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije

18.5.2016 - (12080/2015 – C8‑0400/2015 – 2015/0193(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije

(12080/2015 – C8‑0400/2015 – 2015/0193(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12080/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (12077/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8‑0400/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0177/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Palau.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Okvirni odnosi in splošne določbe sporazuma

Odnose med Evropsko unijo in Republiko Palau ureja Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi, t. i. sporazum iz Cotonouja.

Z Uredbo št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 je bila Republika Palau prestavljena v Prilogo II, ki vsebuje seznam držav nečlanic, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prečkanju zunanjih meja držav članic. Spremenjena Uredba (ES) št. 539/2001 se uporablja v vseh državah članicah, razen Irske in Združenega kraljestva.

Po sprejetju omenjene uredbe 20. maja 2014 je Svet 9. oktobra 2014 sprejel sklep o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o dvostranskem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Palau. Pogajanja so se začela 17. decembra 2014, končala pa 27. maja 2015 (Palau) in 10. junija 2015 (Unija). Sporazum je bil podpisan 7. decembra 2015 v Bruslju. Od tega dne dalje se sporazum do odobritve Evropskega parlamenta uporablja začasno.

Podpisani sporazum državljanom Evropske unije in državljanom Palaua omogoča potovanje brez vizumov na ozemlje druge pogodbenice za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Odprava vizumske obveznosti velja za vse kategorije oseb (imetnike običajnega, diplomatskega, službenega/uradnega ali posebnega potnega lista), ki potujejo s kakršnim koli namenom, razen opravljanja plačanega dela.

**

Obrazložitev poročevalke

Sporazum o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje je rezultat poglobitve odnosov med Evropsko unijo in Republiko Palau, kar ima velik politični pomen v okviru sporazuma iz Cotonouja, je pa tudi dodatno sredstvo za okrepitev gospodarskih in kulturnih odnosov ter poglobitev političnega dialoga o različnih vprašanjih, vključno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

Poročevalka ugotavlja, da bo sporazum o odpravi vizumske obveznosti lahko prinesel pozitivne učinke, saj poenostavlja pogoje potovanja za podjetnike, omogoča naložbe in spodbuja turizem. Gospodarstvo Palaua temelji predvsem na storitvenem sektorju, ki prispeva 86 % BDP, zaradi povečanega števila letalskih povezav do otoka pa se hitro razvija tudi turistični sektor. Otočje Palau ima enega od najvišjih življenjskih standardov v pacifiških državah. Odnosi med Palauom in Unijo so se okrepili po njegovi uvrstitvi med afriške, karibske in pacifiške države leta 2000. Naložbe in trgovina s Palauom še vedno nihajo in so šibke v absolutnem in relativnem smislu, vendar imajo velik razvojni potencial. EU trenutno vodi pogajanja o globalnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu s 14 državami Pacifika, kamor sodi tudi Palau. Ribolov, gojenje lupinarjev in turizem so glavni razvojni sektorji. Poleg tega namerava Palau do leta 2020 20 % energije pridobivati iz obnovljivih virov, vlada pa si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva, da bi zmanjšala njegovo odvisnost od zunanje pomoči.

Politično je Palau demokratična republika, ki v celoti upošteva človekove pravice, zagotovljene z Ustavo. Palau se tako kot Evropska unija zavzema za vrednote in načela demokracije, dobrega upravljanja, spoštovanja človekovih pravic in pravne države. Država je v zadnjih letih dosegla velik napredek, zlasti na področjih pravic žensk in trgovine z ljudmi. Palau je sprejel zakonodajo, ki natančno ureja vprašanje trgovine z ljudmi, država pa se je vključila tudi v Mednarodno organizacijo dela. Kar zadeva enakost spolov, je vedno več žensk v Palau zaposlenih na vodilnih položajih ter izvoljenih na visoke položaje. Poleg tega je Palau podpisal vse mednarodne konvencije o človekovih pravicah ter ga EU podpira pri njihovi ratifikaciji in izvajanju. Sedanji politični dialog med Evropsko unijo in Palauom se osredotoča na zagovarjanje človekovih pravic ter vprašanje enakosti spolov, obe strani pa preučujeta možnosti tesnejšega sodelovanja na teh področjih. V tem smislu je sporazum velik napredek pri vzpostavljanju okrepljenega in rednejšega političnega dialoga.

Kar zadeva mobilnost, razpoložljivi podatki kažejo, da je zaupanje v prosilce za vizume iz Palaua veliko, saj je delež zavrnitev njihovih vlog zelo majhen. Leta 2014 v Uniji ni bil aretiran noben nezakoniti priseljenec iz Republike Palau, nobenemu državljanu ni bil na meji zavrnjen vstop v Unijo ali mu bila izdana odločba o vrnitvi. Prav tako ni noben državljan te države zaprosil za azil. Država ne pomeni grožnje, niti v smislu nezakonite migracije, niti na področju varnosti ali javnega reda.

Na koncu poročevalka poudarja, da je odprava vizumske obveznosti pomembno sredstvo za zbliževanje evropskih in pacifiških narodov. Sporazum o odpravi vizumske obveznosti državljanom omogoča, da so v celoti deležni ugodnosti partnerstva med državami AKP in EU, pa tudi, da je pri potovanjih njihov delež finančnih in praktičnih stroškov manjši.

Poročevalka v zvezi s tem pozdravlja vlogo članov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, ki so v veliki meri prispevali k sklenitvi sporazuma, ki bo med drugim olajšal njihovo sodelovanje na sejah skupščine.

**

Izvajanje in spremljanje sporazuma

Kar zadeva izvajanje in spremljanje sporazuma, poročevalka poziva Evropsko komisijo k spremljanju morebitnih sprememb meril, ki so prvotno privedla do prestavitve države iz Priloge I v Prilogo II Uredbe št. 509/2014. Merila ne zajemajo le nezakonitega priseljevanja, javnega reda in varnosti, temveč tudi zunanje odnose Unije s tretjimi državami, vključno z vprašanjem spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Poročevalka poleg tega poziva Evropsko komisijo in organe Republike Palau, naj poskrbijo za popolno vzajemnost odprave vizumske obveznosti, ki mora omogočiti enakopravno obravnavanje vseh državljanov, zlasti državljanov različnih držav članic Unije.

Poročevalka opozarja na dejstvo, da v skupnem odboru za upravljanje sporazuma (člen 6) Evropsko unijo predstavlja le Evropska komisija. Kot institucija, ki jo neposredno izvolijo evropski državljani in ki brani demokracijo, človekove pravice in temeljna načela Evropske unije, bi bil lahko v delo skupnega odbora vključen tudi Evropski parlament. Poročevalka Evropskega parlamenta ponovno spodbuja Evropsko komisijo, naj za prihodnje sporazume razmisli o spremembi sestave skupnih odborov.

Poročevalka se prav tako sprašuje o praksi podpisovanja sporazumov o odpravi vizumske obveznosti in njihovem začasnem izvajanju pred odobritvijo Evropskega parlamenta. Ugotavlja, da tovrstna praksa zmanjšuje manevrski prostor Evropskega parlamenta, še bolj problematično pa je, da Parlament ni pravočasno obveščen o napredku dvostranskih pogajanj.

**

Posebne določbe

Posebni položaj Združenega kraljestva in Irske je opredeljen v preambuli sklenjenega sporazuma. Združeno kraljestvo in Irska torej ne sodelujeta pri sporazumu in zanju njegove določbe ne veljajo.

V skupni izjavi k Sporazumu je prav tako navedeno tesno sodelovanje Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Izjava spodbuja oblasti teh držav, naj z Republiko Palau čim prej sklenejo dvostranske sporazume o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje na podlagi podobnih pogojev kot veljajo za ta sporazum.

Sporazum vsebuje določbe v zvezi s teritorialno veljavnostjo: določbe sporazuma veljajo le za evropska ozemlja Francije in Nizozemske.

**

Poročevalka članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve priporoča, naj to poročilo podprejo, Evropski parlament pa naj ga odobri.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	9.5.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Monica Macovei, Roberta Metsola, Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Bodil Valero, Harald Vilimsky, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Janice Atkinson, Pál Csáky, Gérard Deprez, Petr Ježek, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jean Lambert, Gilles Lebreton, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen, Petri Sarvamaa, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Axel Voss
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Karl-Heinz Florenz, Georgi Pirinski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45	+
ALDE	Gérard Deprez, Petr Ježek, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen, Cecilia Wikström
ECR	Jussi Halla-aho, Timothy Kirkhope, Monica Macovei, Branislav Škripek, Helga Stevens
EFDD	Ignazio Corrao, Von Storch
GUE/NGL	Cornelia Ernst, Barbara Spinelli
PPE	Pál Csáky, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Karl-Heinz Florenz, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Roberta Metsola, Petri Sarvamaa, Csaba Sógor, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Axel Voss, Tomáš Zdechovský
S&D	Caterina Chinnici, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Marju Lauristin, Péter Niedermüller, Georgi Pirinski, Soraya Post, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer
Verts/ALE	Ska Keller, Jean Lambert, Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero

4	-
EFDD	Kristina Winberg
ENF	Janice Atkinson, Gilles Lebreton, Harald Vilimsky

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani