PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije

18.5.2016 - (12095/2015 – C8-0390/2015 – 2015/0201(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije

(12095/2015 – C8-0390/2015 – 2015/0201(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12095/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (12094/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 77(2)(a) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0390/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0178/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Republike Kolumbije.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Splošne določbe sporazuma

Z uredbo št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 539/2001 je bila Republika Kolumbija prestavljena v Prilogo II, ki vsebuje seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prečkanju zunanjih meja držav članic. Spremenjena uredba (ES) št. 539/2001 se uporablja v vseh državah članicah razen Irske in Združenega kraljestva.

V skladu z uvodno izjavo 5 uredbe (EU) št. 509/2014 je bilo treba pred začetkom pogajanj o dvostranskih sporazumih s Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti opraviti dodatno oceno razmer v tej državi glede na merila iz člena 1 uredbe. Komisija je oktobra 2014 sprejela poročilo[1] s priloženim delovnim dokumentom[2], v katerem so glede na ta merila natančno analizirane razmere v Kolumbiji, ocenjena pa so tudi morebitna tveganja zaradi liberalizacije vizumskega režima.

Glede na to, da je bila ocena razmer v Kolumbiji na splošno pozitivna, je Svet 19. maja 2015 sprejel sklep o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o dvostranskem sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo. Pogajanja so potekala 20. maja 2015, glavni pogajalci pa so sporazum parafirali 9. junija 2015. Uradna slovesnost je potekala ob robu vrha EU-CELAC 10. junija 2015. Sporazum je bil podpisan 2. decembra 2015 v Bruslju in se uporablja začasno, dokler ga ne odobri Evropski parlament.

Sporazum državljanom Evropske unije in Kolumbije omogoča potovanje brez vizumov na ozemlje druge pogodbenice za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Odprava vizumske obveznosti velja za vse kategorije oseb (imetnike običajnega, diplomatskega, službenega/uradnega ali posebnega potnega lista), ki potujejo s kakršnim koli namenom razen opravljanja plačanega dela.

**

Obrazložitev poročevalke

Sporazum o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje je rezultat poglobitve odnosov med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo, je pa tudi dodatno sredstvo za okrepitev gospodarskih in kulturnih odnosov ter poglobitev političnega dialoga o različnih vprašanjih, vključno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Spodbudil bo tudi večjo regionalno koherentnost, saj Kolumbija spada med manjšinski delež držav Latinske Amerike, katerih državljani še vedno potrebujejo vizum, tako da je bistveni dejavnik za zbližanje Evropejcev in Kolumbijcev.

Kolumbija je četrta gospodarska partnerica EU v regiji s trgovinsko izmenjavo v vrednostni 11.884 milijard EUR, EU pa je druga največja trgovinska partnerica Kolumbije. Zunanja trgovina predstavlja približno 20-odstotni delež BDP. Odprava vizumske obveznosti za potovanja bo poenostavila pogoje za potovanje za podjetnike, okrepila gospodarske vezi med podjetji in spodbudila investicije. Republika Kolumbija ima eno najbolj dinamičnih in odprtih gospodarstev v regiji, ki stabilno raste (20 % med 2009 in 2013 in 4 % leta 2014) zahvaljujoč bogatim naravnim in kmetijskim virom ter razvoju panoge izkoriščanja ogljikovodikov in rudnikov, ki privlačijo čedalje več investicij. S tega vidika bo sporazum omogočil še tesnejše odnose med partnericama in nov zagon na področju trgovinske izmenjave. V zadnjih letih se je tudi povečalo število kolumbijskih turistov v EU (5-odstotna letna rast). Nekatera evropska podjetja so že veliko vložila v hotelsko in turistično infrastrukturo, zlasti v regijah Santa Marta, Cartagena in San Andrés, liberalizacija vizumskega režima pa zna še bolj okrepiti turizem med EU in Kolumbijo ter naložbe v turistično panogo.

Z vidika političnih in institucionalnih razmer lahko rečemo, da je Republika Kolumbija ena najstarejših uradnih demokracij na kontinentu in ima dokaj stabilne razmere. Politični dialog med EU in Kolumbijo temelji na rimski izjavi iz leta 1996 in memorandumu o soglasju, podpisanem leta 2009, okrepljen in institucionaliziran pa je bil s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju med EU in državami Andske skupnosti. Evropska unija od leta 2008 v okviru institucionalnega dialoga o človekovih pravicah pozorno spremlja položaj človekovih pravic v Kolumbiji zaradi dolgotrajnega konflikta z gverilo FARC. Dosežen je bil napredek, zlasti z izvajanjem zakona iz junija 2011 o žrtvah in vračanju zemljišč ter z mirovnimi pogajanji v Havani med FARC in vlado, ki potekajo od novembra 2012 in bi lahko kmalu privedla do sklenitve dokončnega mirovnega sporazuma. Z liberalizacijo vizumskega režima bo omogočeno dodatno sodelovanje na področju človekovih pravic ter izvajanje uravnoteženega, rednega in poglobljenega političnega dialoga o bolj specifičnih vprašanjih, kot so nekaznovanje, zagovarjanje človekovih pravic ter varnost za ženske in otroke v oboroženih spopadih, ki ostajajo prednostne naloge Unije.

Kar zadeva mobilnost, podatki v zvezi s Kolumbijo o zavrnitvah vstopa, aretacijah in vračanjih kažejo, da v zadnjih letih obstajajo tveganja, povezana z nedovoljeno migracijo, vendar se razmere na tem področju bistveno izboljšujejo. Leta 2014 je bil veliki večini prosilcev vizuma za vstop v schengensko območje dodeljen vizum za kratkoročno bivanje, 4,3 % vlog pa je bilo tega leta zavrnjenih. Delež zavrnjenih vlog se je med letoma 2010 in 2014 zmanjšal za več kot polovico. V letu 2014 je vizum za večkratni vstop pridobilo 69,3 % prosilcev (leta 2013 je ta delež znašal 40,9 %), kar kaže na vse večje zaupanje držav članic do teh državljanov. Tudi delež vračanj se je od leta 2010 bistveno zmanjšal. Poročevalka meni, da je treba v okviru tega sporazuma o sodelovanju okrepiti sodelovanje EU in Kolumbije na področju nedovoljenih migracij.

Sporazum vsebuje tudi skupno izjavo v zvezi s sodelovanjem na področju nedovoljene migracije, v kateri Unija in Kolumbija poudarjata svojo zavezo v zvezi s ponovnim sprejemom njunih migrantov z neurejenim statusom.

Kolumbija lahko postane tudi ključna partnerica na področju varnosti in boja proti organiziranemu kriminalu, zlasti trgovine z drogami, ki je lahko pomemben vidik sodelovanja. Podpis sporazuma o strateškem sodelovanju z Evropskim policijskim uradom (Europol) je pomemben napredek pri krepitvi sodelovanja med Unijo in Kolumbijo na področju boja proti organiziranemu kriminalu in je znak pripravljenosti za nadaljnje sodelovanje na tem področju. Enako velja za skupne izzive EU in Kolumbije, ki upravičujejo pomen in potrebo po okrepitvi sodelovanja na podlagi sporazuma o odpravi vizumov za kratkoročno bivanje.

Izvajanje in spremljanje sporazuma

Kar zadeva izvajanje in spremljanje sporazuma, poročevalka poziva Evropsko komisijo k spremljanju morebitnih sprememb, ki se nanašajo na merila, zaradi katerih je bila država prestavljena iz Priloge I v Prilogo II Uredbe št. 509/2014. Merila ne zajemajo le nezakonitega priseljevanja, javnega reda in varnosti, temveč tudi zunanje odnose Unije s tretjimi državami, vključno z vprašanjem spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Poročevalka poziva Evropsko komisijo in kolumbijske oblasti, naj poskrbijo za popolno vzajemnost odprave vizumske obveznosti, ki mora omogočiti enakopravno obravnavanje vseh državljanov, zlasti državljanov različnih držav članic Unije.

Opozarja tudi na dejstvo, da v skupnem odboru za upravljanje sporazuma (člen 6) Evropsko unijo zastopa le Evropska komisija. V delo skupnega odbora bi lahko vključili tudi Evropski parlament, saj je to institucija, ki jo neposredno izvolijo evropski državljani in je zagovornica demokracije, človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije. Poročevalka ponovno poziva Evropsko komisijo, naj za prihodnje sporazume razmisli o spremembi sestave skupnih odborov.

Poročevalka se prav tako sprašuje o praksi podpisovanja sporazumov o odpravi vizumske obveznosti in njihovem začasnem izvajanju pred odobritvijo Evropskega parlamenta. Ugotavlja, da ima Evropski parlament zaradi te prakse manj manevrskega prostora, še bolj problematično pa je, da ni pravočasno obveščen o napredku dvostranskih pogajanj.

**

Posebne določbe

Posebni položaj Združenega kraljestva in Irske je opredeljen v preambuli sklenjenega sporazuma. Združeno kraljestvo in Irska torej ne sodelujeta pri sporazumu in njegove določbe zanju ne veljajo.

V skupni izjavi k Sporazumu je prav tako navedeno tesno sodelovanje Norveške, Islandije, Švice in Lihtenštajna pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Organi teh držav naj bi na podlagi te izjave z Republiko Kolumbijo čim prej sklenili dvostranske sporazume o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, in sicer s podobnimi določbami kot v tem sporazumu.

Sporazum vsebuje določbe glede območja uporabe: kar zadeva Francijo in Nizozemsko, določbe sporazuma veljajo le za evropska ozemlja teh dveh držav.

**

Poročevalka članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve priporoča, naj to poročilo podprejo, Evropski parlament pa naj ga odobri.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Sklic: D(2016)11292

Claude MORAES

predsednik Odbora za državljanske svoboščine,

pravosodje in notranje zadeve (LIBE)

Spoštovani g. Moraes!

Koordinatorji Odbora za zunanje zadeve so 1. februarja sklenili, da s pismom svojega predsednika izrazijo mnenje Odbora o Sklepu Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (2015/0201(NLE)).

Odbor za zunanje zadeve podpira sklenitev sporazuma o odpravi vizumske obveznosti kot pomemben element v naših prizadevanjih za poglobitev odnosov med EU in Kolumbijo. Kolumbija je ključna partnerica v Latinski Ameriki in država, ki beleži bistvene izboljšave pri gospodarskih, družbenih in varnostnih razmerah. Mirovna pogajanja, ki potekajo med kolumbijsko vlado in gverilo FARC, kažejo na možen konec desetletja dolgega državljanskega konflikta, ki je v regiji po trajanju najdaljši. EU je mirovnemu procesu izrazila svojo popolno podporo, v fazi po koncu konflikta pa lahko ponudi bistveno podporo. Kolumbiji bi lahko pomagal tudi dogovor o programu za odpravo vizumov, ki bi spodbudil medosebne odnose med našimi državljani in državljani Kolumbije. 

Vseeno pa je za Parlament zelo pomembno, da se zaradi možnih negativnih učinkov na evropsko in kolumbijsko varnost zagotovi, da sporazum ne bo koristil organiziranim kriminalnim združbam. Komisija v svojem poročilu o izpolnjevanju ustreznih meril s strani Kolumbije opozarja, da bi te skupine lahko izkoristile odpravo vizumske obveznosti, na primer tako, da se bodo vse bolj zanašale na kurirje za drogo in denar. Obstaja tudi nevarnost povečanja v trgovini z ljudmi.

Komisija bi morala razmere podrobno spremljati in Parlament redno obveščati o tem, kako sporazum o odpravi vizumske obveznosti vpliva na dejavnosti kriminalnih združb. Evropski parlament želi tudi vztrajati, da je treba okrepiti sodelovanje med EU in kolumbijskimi oblastmi v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno v okviru operativnega sporazuma med Europolom in Kolumbijo.

                      ./..

Odbor vsekakor zagovarja privolitev v sporazum in tesnejše odnose s Kolumbijo, vseeno pa meni, da je umestno, da se izraženi pomisleki jasno predstavijo v stališču, ki ga bo Parlament zavzel v tej zadevi.

S spoštovanjem,

Elmar Brok

• [1]   COM(2014)0665 z dne 29. oktobra 2014.
• [2]   SWD(2014) 329 končno

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	9.5.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Monica Macovei, Roberta Metsola, Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Bodil Valero, Harald Vilimsky, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Janice Atkinson, Pál Csáky, Gérard Deprez, Petr Ježek, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jean Lambert, Gilles Lebreton, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen, Petri Sarvamaa, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Axel Voss, Josef Weidenholzer
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Karl-Heinz Florenz, Georgi Pirinski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

44	+
ALDE	Gérard Deprez, Petr Ježek, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Morten Helveg Petersen, Cecilia Wikström
ECR	Jussi Halla-aho, Timothy Kirkhope, Monica Macovei, Branislav Škripek, Helga Stevens
EFDD	Von Storch
GUE/NGL	Cornelia Ernst, Barbara Spinelli
PPE	Pál Csáky, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Karl-Heinz Florenz, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Roberta Metsola, Petri Sarvamaa, Csaba Sógor, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Axel Voss, Tomáš Zdechovský
S&D	Caterina Chinnici, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Marju Lauristin, Péter Niedermüller, Georgi Pirinski, Soraya Post, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer
Verts/ALE	Ska Keller, Jean Lambert, Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero

4	-
EFDD	Kristina Winberg
ENF	Janice Atkinson, Gilles Lebreton, Harald Vilimsky

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani