Postopek : 2016/0011(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0189/2016

Predložena besedila :

A8-0189/2016

Razprave :

PV 07/06/2016 - 2
CRE 07/06/2016 - 2

Glasovanja :

PV 08/06/2016 - 12.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0265

POROČILO     *
PDF 935kWORD 566k
27.5.2016
PE 578.569v02-00 A8-0189/2016

o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga

(COM(2016)0026 – C8-0031/2016 – 2016/0011(CNS))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Hugues Bayet

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga

(COM(2016)0026 – C8-0031/2016 – 2016/0011(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0026),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0031/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta jih v okviru Protokola št. 2 predložila malteški in švedski parlament in v katerih trdita, da se predlog zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0189/2016),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Sedanje politične prednostne naloge na področju mednarodnega obdavčevanja so osredotočene na zagotovitev, da se davek plača tam, kjer se ustvarijo dobički in vrednost. Zato je nujno, da se ponovno vzpostavi zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam omogoči, da učinkovito uveljavljajo svojo davčno suverenost. Ti novi politični cilji so bili pretvorjeni v konkretna priporočila za ukrepe v okviru pobude proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Komisija je zaradi potrebe po bolj pravični obdavčitvi v svojem sporočilu z dne 17. junija 2015 predstavila akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji3 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt).

(1)  Sedanje politične prednostne naloge na področju mednarodnega obdavčevanja so osredotočene na zagotovitev, da se davek plača tam, kjer se ustvarijo dobički in vrednost. Zato je nujno, da se ponovno vzpostavi zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam omogoči, da učinkovito uveljavljajo svojo davčno suverenost. Ti novi politični cilji so bili pretvorjeni v konkretna priporočila za ukrepe v okviru pobude proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Komisija je zaradi potrebe po bolj pravični obdavčitvi v svojem sporočilu z dne 17. junija 2015 predstavila akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji3 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), v katerem priznava, da bi bila dejanska skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) s primernim in pravičnim razporeditvenim ključem resnično odločilen dejavnik v boju proti umetnim strategijam erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Zato bi morala Komisija čim prej objaviti ambiciozen predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, zakonodajna veja pa čim prej zaključiti pogajanja o tem ključnem predlogu;

 

  Ustrezno bi bilo treba upoštevati zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB).

__________________

__________________

3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje, COM(2015) 302 final z dne 17. junija 2015.

3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje, COM(2015)302 z dne 17. junija 2015.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Unija meni, da je boj proti davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju davkom glavna prednostna politična naloga, saj so zlorabe agresivnega davčnega načrtovanja nesprejemljive z vidika celovitosti notranjega trga in socialne pravičnosti.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju rezultatov 15 ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so bili objavljeni 5. oktobra 2015. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bistveno, da države članice najmanj izpolnijo svoje zaveze v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, v širšem smislu pa sprejmejo ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom ter zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja v Uniji na dovolj dosleden in usklajen način. Na trgu, kjer so gospodarstva močno povezana, obstaja potreba po skupnih strateških pristopih in usklajenem ukrepanju, da se izboljša delovanje notranjega trga in kar najbolj poveča pozitivne učinke pobude za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Poleg tega lahko samo skupni okvir prepreči razdrobljenost trga ter odpravi obstoječa neskladja in izkrivljanja trga. Nenazadnje bi nacionalni izvedbeni ukrepi, ki upoštevajo skupen pristop po vsej Uniji, davčnim zavezancem zagotovili pravno varnost v smislu skladnosti teh ukrepov s pravom Unije.

(2)  Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju rezultatov 15 ukrepov za preprečevanje dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so bili objavljeni 5. oktobra 2015. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bistveno, da države članice najmanj izpolnijo svoje zaveze v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, v širšem smislu pa sprejmejo ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom ter zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja v Uniji na dovolj dosleden in usklajen način. Na trgu, kjer so gospodarstva močno povezana, obstaja potreba po skupnih strateških pristopih in usklajenem ukrepanju, da se izboljša delovanje notranjega trga in kar najbolj povečajo pozitivni učinki pobude za preprečevanje strategij dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, pri čemer je treba ustrezno skrbeti za konkurenčnost podjetij, ki poslujejo na notranjem trgu. Poleg tega lahko samo skupni okvir prepreči razdrobljenost trga ter odpravi obstoječa neskladja in izkrivljanja trga. Nenazadnje bi nacionalni izvedbeni ukrepi, ki upoštevajo skupen pristop po vsej Uniji, davčnim zavezancem zagotovili pravno varnost v smislu skladnosti teh ukrepov s pravom Unije. V Uniji, za katero so značilni zelo različni nacionalni trgi, je bistveno opraviti celovito oceno učinka vseh predvidenih ukrepov, da bo ta skupni pristop dobil široko podporo držav članic.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Glede na to, da lahko OECD davčne oaze označi za pregledne, bi bilo treba oblikovati predloge za večjo preglednost skrbniških skladov in fundacij.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Davčnim organom je treba nujno zagotoviti ustrezna sredstva, da se bodo lahko učinkovito borili proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, s čimer bo poslovanje velikih multinacionalnih podjetij postalo bolj pregledno, zlasti glede ustvarjenega dobička, plačanih davkov od njega, prejetih subvencij, davčnih olajšav, števila zaposlenih in sredstev v lasti.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Da bi zagotovili skladnost pri obravnavi stalnih poslovnih enot, je bistveno, da države članice v ustrezni zakonodaji in dvostranskih davčnih sporazumih uporabljajo skupno opredelitev teh enot v skladu s členom 5 vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  Da bi preprečili nedosledno razdeljevanje dobička stalnim poslovnim enotam, bi morale države članice upoštevati pravila za dobičke, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, v skladu s členom 7 vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD; ko se ta pravila pregledujejo, pa z njimi uskladiti veljavno zakonodajo in dvostranske sporazume.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Določiti je treba pravila za preprečevanje erozije davčne osnove na notranjem trgu in preusmerjanja dobička iz notranjega trga. Za podporo pri doseganju tega cilja so potrebna pravila na naslednjih področjih: omejitve glede priznavanje odhodkov za obresti, izstopna obdavčitev, klavzula o menjavi, splošno pravilo o preprečevanju zlorab, pravila o nadzorovanih tujih družbah in okvir za obravnavo hibridnih neskladij. Če uporaba teh pravil povzroča dvojno obdavčitev, bi bilo treba davčnim zavezancem zagotoviti olajšavo v obliki odbitka za davek, plačan v drugi državi članici ali tretji državi, odvisno od primera. Namen pravil torej ne bi smel biti samo preprečevanje praks izogibanja davkom, ampak tudi izogibanje ustvarjanju drugih ovir na trgu, kot je na primer dvojna obdavčitev.

(5)  Določiti je treba pravila za preprečevanje erozije davčne osnove na notranjem trgu in preusmerjanja dobička iz notranjega trga. Za podporo pri doseganju tega cilja so potrebna pravila na naslednjih področjih: omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti in plačil licenčnin, osnovni zaščitni ukrepi proti uporabi jurisdikcij, kjer velja davčna tajnost, ali jurisdikcij z nizko davčno stopnjo, izstopna obdavčitev, jasna opredelitev stalne poslovne enote, natančna pravila glede transfernih cen, okvir za sisteme posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, klavzula o menjavi, ko ni temeljitega davčnega sporazuma s podobnim učinkom s tretjo državo, splošno pravilo o preprečevanju zlorab, pravila o nadzorovanih tujih družbah in okvir za obravnavo hibridnih neskladij. Če uporaba teh pravil povzroča dvojno obdavčitev, bi bilo treba davčnim zavezancem zagotoviti olajšavo v obliki odbitka za davek, plačan v drugi državi članici ali tretji državi, odvisno od primera. Namen pravil torej ne bi smel biti samo preprečevanje praks izogibanja davkom, ampak tudi izogibanje ustvarjanju drugih ovir na trgu, kot je na primer dvojna obdavčitev. Za pravilno izvajanje teh pravil je treba davčnim organom v državah članicah zagotoviti ustrezna sredstva. Nujno pa je treba tudi oblikovati enotna pravila za izračun obdavčljivih dobičkov čezmejnih podjetij v Uniji, tako da bi za davčne namene skupine podjetij obravnavali kot en subjekt, s čimer bi okrepili notranji trg in odpravili številne slabosti v sedanjem okviru za davek od dohodkov pravnih oseb, ki omogoča agresivno davčno načrtovanje.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Čezmejne skupine družb so v okviru prizadevanj, da bi zmanjšale svojo celotno davčno obveznost, vse bolj uporabljale preusmerjanje dobička, pogosto v obliki plačil umetno zvišanih obresti, iz jurisdikcij z visokimi davki v države z nižjimi davki. Pravilo o omejitvi obresti je nujno za preprečevanje takšnih praks, saj omejuje priznavanje odhodkov za neto finančne stroške davčnih zavezancev (tj. znesek, za katerega finančni odhodki presegajo finančne prihodke). Zato je treba določiti razmerje za pravico do priznavanja odhodkov, ki se nanaša na dohodke davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Finančni prihodki, ki so oproščeni davka, se ne bi smeli pobotati s finančnimi stroški. Razlog je, da bi bilo treba pri določanju tega, koliko odhodkov za obresti se lahko prizna, upoštevati samo obdavčljivi dohodek. Za olajšanje dela davčnim zavezancem, pri katerih je tveganje v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička majhno, bi bilo treba vedno zagotoviti priznavanje odhodkov za neto obresti do določenega najvišjega zneska, ki se uporabi, če bi bili priznani odhodki v tem primeru višji od deleža na podlagi dohodkov pred obrestmi, davki in amortizacijo. Če je davčni zavezanec del skupine, ki vloži zakonsko predpisane konsolidirane računovodske izkaze, bi bilo treba za namene dodelitve pravice do priznavanja odhodkov za višje zneske neto finančnih stroškov davčnim zavezancem upoštevati zadolženost celotne skupine. Pravilo o omejitvi obresti bi bilo treba v zvezi z neto finančnimi stroški davčnega zavezanca uporabiti brez razlikovanja na podlagi tega, ali stroški izvirajo iz dolgov na nacionalni ravni, čezmejni ravni znotraj Unije ali v tretji državi. Čeprav na splošno velja, da bi se morale omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti uporabljati tudi za finančna podjetja, tj. finančne institucije in zavarovalnice, pa je splošno priznano tudi, da imata ta dva sektorja posebne značilnosti, ki zahtevajo bolj prilagojen pristop. Ker razprave na tem področju v Uniji in na mednarodni ravni še niso dovolj napredovale, v finančnem in zavarovalniškem sektorju še ni mogoče določiti posebnih pravil.

(6)  Čezmejne skupine družb so v okviru prizadevanj, da bi zmanjšale svojo celotno davčno obveznost, vse bolj uporabljale preusmerjanje dobička, pogosto v obliki plačil umetno zvišanih obresti ali licenčnin, iz jurisdikcij z visokimi davki v države z nižjimi davki. Pravila o omejitvi obresti in licenčnin so nujna za preprečevanje takšne prakse dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, saj omejujejo priznavanje odhodkov za neto finančne stroške davčnih zavezancev (tj. znesek, za katerega finančni odhodki presegajo finančne prihodke) in plačila licenčnin. Glede stroškov obresti je treba zato določiti razmerje za pravico do priznavanja odhodkov, ki se nanaša na dohodke davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Finančni prihodki, ki so oproščeni davka, se ne bi smeli pobotati s finančnimi stroški. Razlog je, da bi bilo treba pri določanju tega, koliko odhodkov za obresti se lahko prizna, upoštevati samo obdavčljivi dohodek. Za olajšanje dela davčnim zavezancem, pri katerih je tveganje v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička majhno, bi bilo treba vedno zagotoviti priznavanje odhodkov za neto obresti do določenega najvišjega zneska, ki se uporabi, če bi bili priznani odhodki v tem primeru višji od deleža na podlagi dohodkov pred obrestmi, davki in amortizacijo. Če je davčni zavezanec del skupine, ki vloži zakonsko predpisane konsolidirane računovodske izkaze, bi bilo treba za namene dodelitve pravice do priznavanja odhodkov za višje zneske neto finančnih stroškov davčnim zavezancem upoštevati zadolženost celotne skupine. Pravilo o omejitvi obresti bi bilo treba v zvezi z neto finančnimi stroški davčnega zavezanca uporabiti brez razlikovanja na podlagi tega, ali stroški izvirajo iz dolgov na nacionalni ravni, čezmejni ravni znotraj Unije ali v tretji državi. Splošno velja, da bi se morale omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti uporabljati tudi za finančna podjetja, tj. finančne institucije in zavarovalnice, morda z bolj prilagojenim pristopom.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  V primeru financiranja dolgoročnih infrastrukturnih projektov javnega interesa z zadolževanjem pri tretjih osebah, če je dolg višji od praga izvzetja, določenega v tej direktivi, bi morale imeti države članice možnost, da pod določenimi pogoji odobrijo izvzetje za posojila tretjih oseb, s katerimi se financirajo javni infrastrukturni projekti, saj bi imela v teh primerih uporaba predlaganih določb o omejitvi obresti nasprotni učinek.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6b)  Preusmerjanje dobička v jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost, ali v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo še posebej ogroža davčne prilive v državah članicah ter pošteno in enako obravnavanje podjetij, tako majhnih kot velikih, ki se izogibajo davčnim obveznostim, in tistih, ki jih izpolnjujejo. Poleg ukrepov, predlaganih v tej direktivi, ki bi se splošno uporabljali za vse jurisdikcije, je bistveno, da se jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, ali jurisdikcije z nizko davčno stopnjo odvrne od tega, da bi ureditev davka od dohodkov pravnih oseb in pravno ureditev osnovale na zaščiti dobičkov, ustvarjenih z izogibanjem davkom, in da ne bi ustrezno izvajale globalnih standardov dobrega davčnega upravljanja, kot je avtomatična izmenjava davčnih podatkov, ali iz koristoljubja in kljub političnim zavezam ne bi izpolnjevale svojih obveznosti ter ne bi ustrezno izvrševale davčne zakonodaje in mednarodnih sporazumov. Zato so predlagani posebni ukrepi, da bi to direktivo uporabljali kot orodje, ki bi zagotavljalo, da bi sedanje jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, in jurisdikcije z nizko davčno stopnjo ravnale skladno z mednarodnimi prizadevanji za davčno preglednost in pravičnost.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Namen izstopnih davkov je zagotovitev, da v primeru, ko davčni zavezanec prenese sredstva ali svoje davčno rezidentstvo iz davčne jurisdikcije države, ta država obdavči ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njenem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran. Zato je treba določiti primere, v katerih za davčne zavezance veljajo pravila o izstopnem davku in se obdavčijo njihovi nerealizirani kapitalski dobički, ki so vključeni v njihova prenesena sredstva. Za izračun zneskov je ključno, da se določi tržna vrednost prenesenih sredstev, ki temelji na neodvisnem tržnem načelu. Znotraj Unije je treba obravnavati uporabo izstopne obdavčitve in nazorno predstaviti pogoje za skladnost s pravom Unije. V teh primerih bi morali imeti davčni zavezanci pravico, da znesek ocenjenega izstopnega davka plačajo takoj ali da odložijo plačilo zneska davka, po potrebi v povezavi z obrestmi in jamstvom, na določeno število let in svojo davčno obveznost plačajo po obrokih. Izstopni davek se ne bi smel zaračunati, če je prenos sredstev začasen in je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika, če se prenos opravi zaradi izpolnjevanja bonitetnih zahtev ali zaradi upravljanja likvidnosti, ali če gre za posle financiranja vrednostnih papirjev ali sredstva, ki so dana kot zavarovanje s premoženjem.

(7)  Namen izstopnih davkov je zagotovitev, da v primeru, ko davčni zavezanec prenese sredstva in dobiček ali svoje davčno rezidentstvo iz davčne jurisdikcije države, ta država obdavči ekonomsko vrednost morebitnega kapitalskega dobička, ustvarjenega na njenem ozemlju, tudi če ta dobiček v času izstopa še ni bil realiziran. Zato je treba določiti primere, v katerih za davčne zavezance veljajo pravila o izstopnem davku in se obdavčijo njihovi nerealizirani kapitalski dobički, ki so vključeni v njihova prenesena sredstva ali dobiček. Za izračun zneskov je ključno, da se določi tržna vrednost prenesenih sredstev ali dobička, ki temelji na neodvisnem tržnem načelu. Znotraj Unije je treba obravnavati uporabo izstopne obdavčitve in nazorno predstaviti pogoje za skladnost s pravom Unije. V teh primerih bi morali imeti davčni zavezanci pravico, da znesek ocenjenega izstopnega davka plačajo takoj ali da odložijo plačilo zneska davka, po potrebi v povezavi z obrestmi in jamstvom, na določeno število let in svojo davčno obveznost plačajo po obrokih. Izstopni davek se ne bi smel zaračunati, če je prenos sredstev ali dobička začasen in je predvideno, da se bodo sredstva ali dobiček vrnili v državo članico prenosnika, če se prenos opravi zaradi izpolnjevanja bonitetnih zahtev ali zaradi upravljanja likvidnosti, ali če gre za posle financiranja vrednostnih papirjev ali sredstva, ki so dana kot zavarovanje s premoženjem. Vseeno pa bi morale imeti države članice možnost, da v teh primerih lahko določijo odbitek.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Multinacionalna podjetja prepogosto poskrbijo za prenos dobička v davčne oaze, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bo omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja primorana plačevati davke na pošten način.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Pojem „transferne cene“ se nanaša na pogoje in ureditve v zvezi s transakcijami, opravljenimi znotraj multinacionalnega podjetja, vključno s podružnicami in navideznimi družbami, katerih dobiček se likvidira v matičnem multinacionalnem podjetju. Gre za cene, ki jih povezana podjetja s sedežem v različnih državah zaračunavajo za transakcije znotraj skupine, npr. za prenos blaga in storitev. Te cene določajo povezani člani multinacionalnega podjetja, ki niso neodvisni, zato morda ne odražajo neodvisne tržne cene. Unija mora zagotoviti, da obdavčljivi dobički multinacionalnih podjetij ne bodo preneseni iz jurisdikcije države članice in da bodo ta podjetja v svojih državah prijavljala davčno osnovo, ki bo odražala gospodarsko dejavnost podjetja. Za davčne zavezance je pomembno omejiti tveganje dvojnega neobdavčevanja, ki je lahko posledica tega, da imata državi različno mnenje glede določitve tržne cene mednarodnih transakcij s povezanimi podjetji. Sistem ne izključuje uporabe umetnih ureditev, zlasti za proizvode, ki nimajo tržne cene (na primer franšiza ali storitve za podjetja).

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  OECD je oblikoval spremenjeni pristop „nexus“, da bi uredil sistem posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine. Ta pristop zagotavlja, da se v okviru tega sistema ugodno obdavčijo samo dohodki, neposredno povezani z odhodki za raziskave in razvoj. Vendar pa je že razvidno, da imajo države članice težave pri uporabi konceptov „nexusa“ in „ekonomske vsebine“ v svojih ureditvah za obdavčitev intelektualne lastnine. Če do januarja 2017 države članice še vedno ne bodo v celoti usklajeno uporabljale spremenjenega pristopa „nexus“, da bi odpravile sedanje škodljive sisteme ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, bi morala Komisija predložiti nov zavezujoč zakonodajni predlog v skladu s členom 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bi morala rešiti vprašanje preusmerjanja dobička z davčnim načrtovanjem glede intelektualne lastnine.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7d)  Izstopni davek se ne bi smel zaračunati, če so prenesena sredstva opredmetena osnovna sredstva, ki ustvarjajo aktivni dohodek. Prenos teh sredstev je neizogiben za učinkovito razporejanje sredstev podjetja in ni prvotno namenjen davčni optimizaciji in izogibanju davkom, zato bi ga bilo treba izvzeti iz teh določb.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Zaradi težav, povezanih z zagotavljanjem olajšave v obliki odbitka za davke, plačane v tujini, se države vedno pogosteje odločajo za izvzetje tujega dohodka iz obdavčitve v državi rezidentstva. Nenamerna negativna posledica tega pristopa pa je, da lahko spodbuja primere, ko neobdavčen ali nizko obdavčen dohodek vstopi na notranji trg in nato kroži – v številnih primerih neobdavčen – v Uniji, pri čemer se uporabljajo instrumenti, ki so na voljo v okviru prava Unije. Proti takšnim praksam se navadno uporabljajo klavzule o menjavi. Zato je treba določiti klavzulo o menjavi, ki je usmerjena proti nekaterim vrstam tujega dohodka, na primer razdelitvam dobička, prihodkom od odsvojitve delnic in dobičkom stalne poslovne enote, ki so oproščeni davka v Uniji in izvirajo iz tretjih držav. Ta dohodek bi moral biti, če je bil v tretji državi obdavčen pod določeno stopnjo, obdavčljiv v Uniji. Ker klavzula o menjavi ne zahteva nadzora nad nizko obdavčenim subjektom in zato dostop do zakonsko predpisanih računovodskih izkazov subjekta morda ni na voljo, je lahko izračun efektivne davčne stopnje zelo zapleten. Zato bi morale države članice, kadar uporabijo klavzulo o menjavi, uporabiti zakonsko določeno davčno stopnjo. Države članice, ki uporabijo klavzulo o menjavi, bi morale za davek, plačan v tujini, zagotoviti olajšavo v obliki odbitka, da se prepreči dvojna obdavčitev.

(8)  Zaradi težav, povezanih z zagotavljanjem olajšave v obliki odbitka za davke, plačane v tujini, se države vedno pogosteje odločajo za izvzetje tujega dohodka iz obdavčitve v državi rezidentstva. Nenamerna negativna posledica tega pristopa pa je, da lahko spodbuja primere, ko neobdavčen ali nizko obdavčen dohodek vstopi na notranji trg in nato kroži – v številnih primerih neobdavčen – v Uniji, pri čemer se uporabljajo instrumenti, ki so na voljo v okviru prava Unije. Proti takšnim praksam se navadno uporabljajo klavzule o menjavi. Zato je treba določiti klavzulo o menjavi, ki je usmerjena proti nekaterim vrstam tujega dohodka, na primer razdelitvam dobička, prihodkom od odsvojitve delnic in dobičkom stalne poslovne enote, ki so oproščeni davka v Uniji. Ta dohodek bi moral biti, če je bil v državi izvora obdavčen pod določeno stopnjo in kadar ni temeljitega davčnega sporazuma s tretjo državo s podobnim učinkom, obdavčljiv v Uniji. Države članice, ki uporabijo klavzulo o menjavi, bi morale za davek, plačan v tujini, zagotoviti olajšavo v obliki odbitka, da se prepreči dvojna obdavčitev.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Splošna pravila o preprečevanju zlorab se v davčne sisteme vključijo za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V Uniji bi bilo treba uporabo splošnih pravil o preprečevanju zlorab omejiti na ureditve, ki so „povsem umetne“ (nepristne); drugače pa bi moral davčni zavezanec imeti pravico, da izbere davčno najbolj učinkovito strukturo za svoje poslovne dejavnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj Unije in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo.

(9)  Splošna pravila o preprečevanju zlorab se v davčne sisteme vključijo za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V Uniji bi bilo treba uporabo splošnih pravil o preprečevanju zlorab uporabljati za ureditve, ki štejejo za škodljive; Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj Unije in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo.

 

Da bi ustrezno obravnavali potencialna nasprotja interesov, ki so jim pri davčnem svetovanju izpostavljena revizorska podjetja, je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega Parlamenta in Sveta.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če se zaradi njega različno obdavčujejo določene vrste dohodkov, kot so tisti, ki se ustvarijo s patenti.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b)  Države članice bi morale izvajati podrobnejše določbe, v katerih bi bilo pojasnjeno, kaj pomenijo nepristne sheme, ki se uporabljajo v njihovi davčni jurisdikciji. Podjetjem, ki spodbujajo te nepristne sheme, bi morali naložiti kazni. Da bi zagotovili višjo raven zaščite pred prakso izogibanja davkom, bi se morale države članice osredotočiti na ureditve, katerih glavni namen ali eden glavnih namenov je pridobiti nepošteno davčno ugodnost.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9c)  Države članice bi morale vzpostaviti sistem kazni, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, in o tem obvestiti Komisijo.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9d)  Da bi preprečili ustanavljanje subjektov za posebne namene, kot so družbe „poštni nabiralnik“ ali navidezne družbe z ugodnejšo davčno obravnavo, bi morala podjetja ustrezati opredelitvi stalne poslovne enote in minimalne ekonomske vsebine iz člena 2.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9e)  Davčnim zavezancem, ki delujejo v Evropski uniji, bi morali prepovedati uporabo družb „poštni nabiralnik“. Davčni zavezanci bi morali v sklopu svojih letnih obveznosti poročanja po posameznih državah davčnim organom predložiti dokaze o ekonomski vsebini vsakega od subjektov v njihovi skupini.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9f)  Da bi izboljšali sedanje mehanizme v Uniji za reševanje sporov o čezmejni obdavčitvi, pri čemer bi se morali poleg primerov dvojne obdavčitve osredotočiti tudi na dvojno neobdavčitev, bi bilo treba do januarja 2017 oblikovati mehanizem za reševanje sporov z jasnejšimi pravili in strožjimi roki.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9g)  Ustrezna identifikacija davčnih zavezancev je ključnega pomena za uspešno izmenjavo informacij med davčnimi organi. Najboljši način zanjo bi bila uvedba harmonizirane, skupne evropske identifikacijske številke davčnega zavezanca (TIN). To bi tretjim osebam omogočilo hitro, preprosto in pravilno identifikacijo in evidentiranje identifikacijske številke davčnega zavezanca v čezmejnih odnosih in služilo kot osnova za učinkovito samodejno izmenjavo informacij med davčnimi upravami držav članic. Zato bi si morala Komisija dejavno prizadevati za uvedbo podobne identifikacijske številke na svetovni ravni po zgledu svetovnega identifikatorja pravnih subjektov, ki ga je uvedel Odbor za regulativni nadzor.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Učinek pravil o nadzorovanih tujih družbah je, da se dohodek nizko obdavčene nadzorovane družbe ponovno pripiše njeni matični družbi. Matično družbo se nato obdavči za ta pripisani dohodek v državi, kjer je rezidentka za davčne namene. Glede na prednostne naloge politike zadevne države se lahko pravila o nadzorovanih tujih družbah uporabljajo za celotno nizko obdavčeno odvisno družbo ali pa samo za dohodek, ki je bil umetno preusmerjen v odvisno družbo. Zaželeno je, da se obravnavajo tako primeri v tretjih državah kot v Uniji. Zaradi spoštovanja temeljnih svoboščin bi moral biti učinek pravil znotraj Unije omejen na ureditve, katerih posledica je umetno preusmerjanje dobičkov iz države članice matične družbe v nadzorovano tujo družbo. V tem primeru bi bilo treba zneske dohodka, pripisane matični družbi, prilagoditi ob upoštevanju neodvisnega tržnega načela, tako da država matične družbe obdavči zneske dohodka nadzorovane tuje družbe samo, če niso skladni s tem načelom. Področje uporabe pravil o nadzorovanih tujih družbah bi moralo izključevati finančna podjetja, ki imajo davčno rezidentstvo v Uniji, vključno s stalnimi poslovnimi enotami takšnih družb, ki se nahajajo v Uniji. Razlog za navedeno je, da bi morale biti možnosti za legitimno uporabo pravil o nadzorovanih tujih družbah v Uniji omejene na umetne primere brez ekonomske substance, kar bi pomenilo, da močno reguliranega finančnega in zavarovalniškega sektorja ta pravila zelo verjetno ne bi zajela.

(10)  Učinek pravil o nadzorovanih tujih družbah je, da se dohodek nizko obdavčene nadzorovane družbe ponovno pripiše njeni matični družbi. Matično družbo se nato obdavči za ta pripisani dohodek v državi, kjer je rezidentka za davčne namene. Glede na prednostne naloge politike zadevne države se lahko pravila o nadzorovanih tujih družbah uporabljajo za celotno nizko obdavčeno odvisno družbo ali pa samo za dohodek, ki je bil umetno preusmerjen v odvisno družbo. Zaželeno je, da se obravnavajo tako primeri v tretjih državah kot v Uniji. Učinek pravil znotraj Unije bi moral zajemati vse ureditve, pri katerih je eden od glavnih namenov umetno preusmerjanje dobičkov iz države članice matične družbe v nadzorovano tujo družbo. V tem primeru bi bilo treba zneske dohodka, pripisane matični družbi, prilagoditi ob upoštevanju neodvisnega tržnega načela in praks davčne zlorabe, kot so namenske družbe, tako da država matične družbe obdavči zneske dohodka nadzorovane tuje družbe samo, če niso skladni s tem načelom. Preprečiti bi bilo treba prekrivanja med pravili o nadzorovanih tujih družbah in klavzulo o menjavi.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Hibridna neskladja so posledica razlik v pravni opredelitvi plačil (finančni instrumenti) ali subjektov, pri čemer te razlike postanejo očitne pri vzajemnem delovanju pravnih sistemov dveh jurisdikcij. Posledica takih neskladij je pogosto dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi državi. Da bi to preprečili, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi bi morala v primeru neskladja ena od obeh jurisdikcij podati pravno opredelitev hibridnega instrumenta ali subjekta, druga jurisdikcija pa bi jo morala sprejeti. Čeprav so se države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja dogovorile o smernicah v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov4 in hibridnih stalnih poslovnih enot5 znotraj Unije ter v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov v odnosih s tretjimi državami, je treba kljub temu sprejeti zavezujoča pravila. Poleg tega pa je treba omejiti področje uporabe teh pravil na hibridna neskladja med državami članicami. Hibridna neskladja med državami članicami in tretjimi državami je treba dodatno preučiti.

(11)  Hibridna neskladja so posledica razlik v pravni opredelitvi plačil (finančni instrumenti) ali subjektov, pri čemer te razlike postanejo očitne pri vzajemnem delovanju pravnih sistemov dveh jurisdikcij. Posledica takih neskladij je pogosto dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi državi. Da bi to preprečili, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi bi morala v primeru neskladja ena od obeh jurisdikcij podati pravno opredelitev hibridnega instrumenta ali subjekta, druga jurisdikcija pa bi jo morala sprejeti. Kadar pride do takšnega neskladja med državo članico in tretjo državo, mora država članica zavarovati ustrezno obdavčitev takšnega delovanja. Čeprav so se države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja dogovorile o smernicah v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov4 in hibridnih stalnih poslovnih enot5 znotraj Unije ter v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov v odnosih s tretjimi državami, je treba kljub temu sprejeti zavezujoča pravila.

__________________

__________________

4Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 16553/14, FISC 225 z dne 11. decembra 2014.

4Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 16553/14, FISC 225 z dne 11. decembra 2014.

5Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 9620/15, FISC 60 z dne 11. junija 2015.

5Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 9620/15, FISC 60 z dne 11. junija 2015.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  Na ravni cele Unije bi bilo treba pripraviti opredelitev in izčrpen črni seznam davčnih oaz in držav, tudi tistih v Uniji, ki z ugodnimi davčnimi ureditvami izkrivljajo konkurenco. Ta seznam bi moral dopolnjevati seznam sankcij za nekooperativne jurisdikcije in finančne institucije, ki delujejo v davčnih oazah.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  Med glavnimi težavami davčnih organov je ta, da ne morejo pravočasno dostopati do celovitih in ustreznih informacij o strategijah za davčno načrtovanje multinacionalnih podjetij. Te informacije bi morale biti javno dostopne, da bi se lahko davčni organi hitro odzvali na davčna tveganja, in sicer na podlagi učinkovitejše ocene teh tveganj ter usmerjenega preverjanja in opozarjanja na potrebne spremembe veljavne zakonodaje.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Glede na to, da je glavni cilj te direktive izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti praksam čezmejnega izogibanja davkom, tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic. Nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb so različni in nepovezani ukrepi držav članic bi le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljevanje neučinkovitosti in izkrivljanja zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Zaradi dejstva, da veliko neučinkovitosti na notranjem trgu povzroča predvsem težave, ki so čezmejne narave, bi bilo popravne ukrepe bolje sprejeti na ravni Unije. Zato je ključno sprejetje rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, kar se lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo minimalne ravni zaščite za notranji trg doseči potrebno minimalno stopnjo usklajenosti v Uniji za uresničevanje njenih ciljev.

(14)  Glede na to, da je glavni cilj te direktive izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti praksam čezmejnega izogibanja davkom, tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic. Nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb so različni in nepovezani ukrepi držav članic bi le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljevanje neučinkovitosti in izkrivljanja zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Zaradi dejstva, da veliko neučinkovitosti na notranjem trgu povzroča predvsem težave, ki so čezmejne narave, bi bilo popravne ukrepe bolje sprejeti na ravni Unije. Zato je ključno sprejetje rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, kar se lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo minimalne ravni zaščite za notranji trg doseči potrebno minimalno stopnjo usklajenosti v Uniji za uresničevanje njenih ciljev. Vseeno pa bi s spremembo pravnega okvira na področju obdavčenja, tako da bi prakse erozije davčne osnove uredili z uredbo, lahko dosegli boljše rezultate pri zagotavljanju enakih pogojev na notranjem trgu.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Komisija bi morala izvesti analizo stroškov in koristi ter oceniti morebitni vpliv visoke obdavčitve pri vrnitvi kapitala iz tretjih držav z nizkimi davki.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Vsi trgovinski sporazumi in sporazumi o gospodarskem partnerstvu, katerih pogodbenica je Unija, bi morali vključevati določbe o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah za večjo preglednost in boj proti škodljivim davčnim praksam.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno

(15)  Komisija bi morala vzpostaviti poseben mehanizem nadzora, da bi zagotovila ustrezen prenos te direktive in enotno razlago njenih ukrepov v državah članicah. Oceniti bi morala izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Evropskemu parlamentu in Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  „davčni zavezanec“ pomeni podjetje, zajeto v področje uporabe te direktive;

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  „stroški licenčnin“ pomeni stroške zaradi plačil vseh vrst, opravljenih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacijo o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah ali katero koli drugo nematerialno premoženje; plačila za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme se štejejo za stroške licenčnin;

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  „jurisdikcija z nizko davčno stopnjo ali jurisdikcija, kjer velja davčna tajnost“ pomeni vsako jurisdikcijo, ki od 31. decembra 2016 izpolnjuje naslednja merila:

 

(a)  nima avtomatske izmenjave podatkov z vsemi podpisnicami večstranskega sporazuma med pristojnimi organi v skladu z enotnim standardom poročanja OECD;

 

(b)  nima registra končnih dejanskih lastnikov podjetij, skladov in podobnih pravnih subjektov, v skladu vsaj z minimalnimi standardi iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta1a;

 

(c)  ima pravne ali upravne določbe ali prakse, ki podjetjem zagotavljajo ugodno davčno obravnavo, tudi če v njej ne opravljajo dejanske gospodarske dejavnosti in niso pomembno gospodarsko prisotna v zadevni državi;

 

(d)  ima zakonsko določeno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 60 % tehtane povprečne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji.

 

__________________

 

1a Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  „stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja v državi članici, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli družbe iz druge države članice; to bi moralo velja tudi za primere, ko za podjetja, ki opravljajo povsem dematerializirane digitalne dejavnosti, šteje, da imajo stalno poslovno enoto v državi članici, če je njihova digitalna prisotnost v gospodarstvu te države pomembna;

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  „davčna oaza“ pomeni jurisdikcijo, ki jo označuje eno ali več naslednjih meril:

 

(a)  nizko obdavčevanje ali neobdavčitev nerezidentov;

 

(b)  zakoni ali upravne prakse, ki preprečujejo učinkovito izmenjavo davčnih informacij z drugimi vladami;

 

(c)  pravne ali upravne določbe, ki preprečujejo davčno preglednost, ali odsotnost zahtev po izvajanju bistvene gospodarske dejavnosti.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  „minimalna ekonomska vsebina“ pomeni vsebinska merila, tudi v smislu digitalnega gospodarstva, s katerimi je mogoče opredeliti podjetje, kot so obstoj človeških in materialnih virov podjetja, njegova avtonomija upravljanja, njegov dejanski pravni status in po potrebi narava njegovih sredstev;

Predlog spremembe    40

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7d)  „evropska davčna identifikacijska številka“ ali (TIN) pomeni številko, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam;

Predlog spremembe    41

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7e)  „transferne cene“ pomenijo cene, po katerih podjetje prenese fizično blago ali neopredmetena sredstva v povezana podjetja ali zanje opravlja storitve;

Predlog spremembe    42

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7f)  „posebna ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine“ pomeni sistem za izračun dohodka iz intelektualne lastnine, upravičenega do davčnih ugodnosti, tako da se vzpostavi povezava med upravičenimi odhodki pri ustvarjanju sredstev intelektualne lastnine (izraženimi kot delež skupnih odhodkov, povezanih z ustvarjanjem sredstev intelektualne lastnine) in dohodka iz teh sredstev; ta sistem omejuje sredstva intelektualne lastnine na patente ali neopredmetena sredstva z enakovredno funkcijo in se lahko uporablja za opredelitev upravičenih odhodkov, skupnih odhodkov in dohodkov iz sredstev intelektualne lastnine;

Predlog spremembe    43

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7g)  „družba poštni nabiralnik“ pomeni vse vrste pravnih subjektov brez ekonomske vsebine, ki so ustanovljeni zgolj iz davčnih razlogov.

Predlog spremembe    44

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 h (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7h)  „oseba ali podjetje, povezano z davčnim zavezancem“ pomeni stanje, ko je prva oseba več kot 25-odstotno udeležena v drugi, ali ko obstaja tretja oseba, ki je več kot 25-odstotno udeležena v obeh.

Predlog spremembe    45

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 i (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7i)  „hibridna neskladna ureditev“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem v eni državi članici in povezanim podjetjem, kot je opredeljeno v veljavnem sistemu obdavčitve dohodkov pravnih oseb, v drugi državi članici ali tretji državi, kjer je mogoče naslednji rezultat pripisati razlikam v pravnem značaju finančnega instrumenta ali subjekta:

 

(a)  isto plačilo, stroški ali izgube se odbijejo tako v državi članici, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube, kot v drugi državi članici ali tretji državi („dvojni odbitek“); ali

 

(b)  v državi članici ali tretji državi, v kateri je vir plačila, se to plačilo odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi članici ali tretji državi („odbitek brez vključitve“).

Predlog spremembe    46

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Preseženi stroški izposojanja se priznajo v davčnem letu, v katerem nastanejo, le do 30 odstotkov dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska 1 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se izračuna tako, da se obdavčljivemu dohodku ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski odhodkov za neto obresti in drugi stroški, ki so enakovredni obrestim, ter za davek prilagojeni zneski za amortizacijo.

2.  Preseženi stroški izposojanja se priznajo v davčnem letu, v katerem nastanejo, le do 20 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska 2 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se izračuna tako, da se obdavčljivemu dohodku ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski odhodkov za neto obresti in drugi stroški, ki so enakovredni obrestim, ter za davek prilagojeni zneski za amortizacijo.

Predlog spremembe    47

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Države članice lahko iz področja uporabe odstavka 2 izključijo pretirane stroške izposojanja, nastale za posojila tretjih strani, ki so se uporabila za financiranje projekta javne infrastrukture, ki traja vsaj 10 let in ki se šteje, da je v splošnem javnem interesu države članice ali Unije.

Predlog spremembe    48

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v davčnem letu, ki ni v celoti absorbiran s stroški izposojanja, ki jih je imel davčni zavezanec v zadevnem ali predhodnih davčnih letih, se lahko prenese naprej na prihodnja davčna leta.

4.  Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v davčnem letu, ki ni v celoti absorbiran s stroški izposojanja, ki jih je imel davčni zavezanec v zadevnem ali predhodnih davčnih letih, se lahko pet let prenaša naprej na prihodnja davčna leta.

Predlog spremembe    49

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Stroški izposojanja, ki jih v tekočem davčnem letu ni mogoče priznati v skladu z odstavkom 2, se priznajo v višini do 30 odstotkov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v naslednjih davčnih letih na enak način kot stroški izposojanja za zadevna leta.

5.  Stroški izposojanja, ki jih v tekočem davčnem letu ni mogoče priznati v skladu z odstavkom 2, se priznajo v višini do 20 % dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v naslednjih petih davčnih letih na enak način kot stroški izposojanja za zadevna leta.

Predlog spremembe    50

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Odstavki 2 do 5 se ne uporabljajo za finančna podjetja.

6.  Odstavki 2 do 5 se ne uporabljajo za finančna podjetja. Komisija mora pregledati področje uporabe tega člena, če in ko bo dosežen sporazum na ravni OECD in ko Komisija oceni, da se sporazum OECD lahko izvaja na ravni Unije.

Predlog spremembe    51

Predlog direktive

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Stalna poslovna enota

 

1.  Stalno mesto poslovanja, ki ga davčni zavezanec uporablja ali ohranja, se šteje za stalno poslovno enoto, če isti davčni zavezanec ali oseba, ki je z njim tesno povezana, izvaja poslovne dejavnosti na istem ali drugem mestu v isti državi članici in:

 

(a)  če je to mesto ali drugo mesto stalna poslovna enota davčnega zavezanca ali osebe, ki je z njim tesno povezana, v skladu s tem členom ali

 

(b)  če vsa dejavnost, tj. kombinacija dejavnosti, ki jih davčni zavezanec in oseba, ki je z njim tesno povezana, izvajata na istem mestu ali na dveh različnih mestih, ni pripravljalne ali pomožne narave, pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata davčni zavezanec in oseba, ki je z njim tesno povezana, na istem mestu ali na dveh različnih mestih, dodatne naloge, ki so del usklajenega poslovnega delovanja.

 

2.  Če oseba v neki državi deluje v imenu davčnega zavezanca in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih davčni zavezanec sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb, in če so te pogodbe:

 

(a)  v imenu davčnega zavezanca ali

 

(b)  namenjene prodaji sredstev, ki pripadajo davčnemu zavezancu ali jih ta lahko uporabi, ali dodelitvi pravice do njihove uporabe ali

 

(c)  namenjene opravljanju storitev davčnega zavezanca; šteje se, da ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto v tej državi za vse dejavnosti, ki jih ta oseba izvaja zanj, razen če so dejavnosti te osebe pomožne ali pripravljalne narave; če se torej te dejavnosti izvajajo v stalni poslovni enoti, to stalno mesto poslovanja ni stalna poslovna enota v skladu s tem odstavkom.

 

3.  Države članice uskladijo svojo veljavno zakonodajo in vse dvostranske sporazume o dvojnem obdavčevanju s to opredelitvijo.

 

4.  Komisijo se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov o pojmih pripravljalne ali pomožne narave.

Predlog spremembe    52

Predlog direktive

Člen 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4b

 

Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti

 

1.  Dobiček v državi članici, ki se pripiše stalni poslovni enoti iz člena 4a, je tudi dobiček, ki bi se lahko pričakoval, zlasti pri poslovanju z drugimi deli podjetja, če bi to bila ločena in neodvisna podjetja, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo in s podobnimi pogoji, ob upoštevanju prednosti in tveganj stalne poslovne enote.

 

2.  Če država članica prilagodi dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti iz odstavka 1, in ga v skladu s tem obdavči, bi bilo treba ustrezno prilagoditi dobiček in davek v drugih državah članicah, da bi preprečili dvojno obdavčitev.

 

3.  Kot del ukrepa 7 projekta OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička OECD trenutno pregleduje pravila iz člena 7 vzorčne konvencije OECD, ki obravnavajo dobiček, ki se pripiše stalnim poslovnim enotam. Po tem, ko bodo ta pravila posodobljena, države članice ustrezno prilagodijo svojo zakonodajo.

Predlog spremembe    53

Predlog direktive

Člen 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4c

 

Jurisdikcije z nizko davčno stopnjo ali jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost

 

1.  Države članice lahko uvedejo davčni odtegljaj za plačila od subjekta v tej državi članici za subjekt v jurisdikciji z nizko davčno stopnjo ali jurisdikciji, kjer velja davčna tajnost.

 

2.  Plačila, ki niso neposredno usmerjena k subjektu v jurisdikciji z nizko davčno stopnjo ali jurisdikciji, kjer velja davčna tajnost, a za katera je mogoče razumno domnevati, da so usmerjena k temu subjektu, npr. preko posrednikov v drugih jurisdikcijah, se prav tako uporablja odstavek 1.

 

3.  Države članice pravočasno posodabljajo vse sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki trenutno onemogočajo stopnjo davčnega odtegljaja, da bi odstranile vse pravne ovire za ta kolektivni obrambni ukrep.

Predlog spremembe    54

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Davčni zavezanec je zavezan plačilu davka na znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov:

1.  Davčni zavezanec je zavezan plačilu davka na znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu sredstev, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov:

Predlog spremembe    55

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi;

(a)  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, dokler država članica glavnega sedeža zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva;

Predlog spremembe    56

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi;

(b)  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, dokler država članica stalne poslovne enote zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva;

Predlog spremembe    57

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  davčni zavezanec prenese svojo stalno poslovno enoto iz države članice.

(d)  davčni zavezanec prenese svojo stalno poslovno enoto v drugo državo članico ali tretjo državo, dokler država članica stalne poslovne zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva;

Predlog spremembe    58

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene točke (c) prvega pododstavka se vsak naknaden prenos sredstev v tretjo državo iz stalne poslovne enote, ki se nahaja v prvi državi članici in s katero so sredstva dejansko povezana, šteje za odsvojitev po tržni vrednosti.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se vsak naknaden prenos sredstev, vključno z dobičkom, v tretjo državo iz stalne poslovne enote, ki se nahaja v prvi državi članici in s katero so sredstva dejansko povezana, šteje za odsvojitev po tržni vrednosti.

Predlog spremembe    59

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: Sporazum EGP);

(a)  davčni zavezanec prenese sredstva, vključno z dobičkom, s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju: Sporazum EGP);

Predlog spremembe    60

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP;

(b)  davčni zavezanec prenese sredstva, vključno z dobičkom, s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP;

Predlog spremembe    61

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  prenesena sredstva se naknadno prenesejo v tretjo državo;

(b)  prenesena sredstva, vključno z dobičkom, se naknadno prenesejo v tretjo državo;

Predlog spremembe    62

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 4 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  davčni zavezanec gre v stečaj ali preneha poslovati.

(d)  davčni zavezanec sklene dogovor z upniki, gre v stečaj ali preneha poslovati.

Predlog spremembe    63

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7.  Ta člen se ne uporablja za začasne prenose sredstev, če je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika.

7.  Ta člen se ne uporablja za začasne prenose sredstev, če je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika, niti za prenose opredmetenih osnovnih sredstev, prenesenih z namenom ustvarjanja prihodkov iz poslovanja. Da bo davčni zavezanec lahko izkoristil izvzetje, bo moral svojim davčnim organom dokazati, da tuji dohodki izvirajo iz aktivnega poslovanja. To lahko stori s certifikatom tujega davčnega organa.

Predlog spremembe    64

Predlog direktive

Člen 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 5a

 

Transferne cene

 

1.   V skladu z dokumentom OECD iz leta 2010 z naslovom Smernice za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave se lahko dobiček, ki naj bi ga ustvarilo podjetje, a ga ni zaradi naslednjih pogojev, vključi v dobiček tega podjetja in se ustrezno obdavči:

 

(a)  je podjetje države neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države; ali

 

(b)  so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države in podjetja druge države; in

 

(c)  v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji,

 

2.  Če država v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je že bilo obdavčeno podjetje druge države v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček enak dobičku, ki bi ga ustvarilo podjetje prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se zaračuna od tega dobička. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te direktive, davčni organi držav pa se po potrebi med seboj posvetujejo.

Predlog spremembe    65

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice davčnega zavezanca ne oprostijo davka na tuje dohodke, ki jih je davčni zavezanec prejel iz naslova razdelitve dobička od subjekta v tretji državi ali kot prihodek od odsvojitve delnic v subjektu v tretji državi ali kot dohodek od stalne poslovne enote, ki se nahaja v tretji državi, kjer subjekt ali stalna poslovna enota bodisi v državi, v kateri je subjekt rezident, bodisi v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, plača davek na dobiček po zakonsko določeni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 odstotkov zakonsko določene davčne stopnje, ki bi se zaračunala na podlagi veljavnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici davčnega zavezanca. V teh okoliščinah davčni zavezanec plača davek na tuje dohodke z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi rezidentstva za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči.

1.  Države članice davčnega zavezanca ne oprostijo davka na tuje dohodke, ki ne izvira iz aktivnega poslovanja in jih je davčni zavezanec prejel iz naslova razdelitve dobička od subjekta v tretji državi ali kot prihodek od odsvojitve delnic v subjektu v tretji državi ali kot dohodek od stalne poslovne enote, ki se nahaja v tretji državi, kjer subjekt ali stalna poslovna enota bodisi v državi, v kateri je subjekt rezident, bodisi v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, plača davek na dobiček po zakonsko določeni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 %. V teh okoliščinah davčni zavezanec plača davek na tuje dohodke z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi rezidentstva za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. Da bo davčni zavezanec lahko izkoristil izvzetje, bo moral svojim davčnim organom dokazati, da tuji dohodki izvirajo iz aktivnega poslovanja. To lahko stori s certifikatom tujega davčnega organa.

Predlog spremembe    66

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Odstavek 1 se uporablja tudi znotraj Unije.

Predlog spremembe    67

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje vrste izgub:

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za tuje izgube.

Predlog spremembe    68

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Nepristne sheme ali niz takih shem, vzpostavljen z bistvenim namenom pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen davčnih določb, ki se sicer uporabljajo, se ne upošteva za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb. Shema lahko obsega več kakor en korak ali del.

1.  Nepristne sheme ali niz takih shem, katerih glavni namen ali eden od glavnih namenov je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen davčnih določb, ki se sicer uporabljajo, in ne upoštevajo dovolj vseh pomembnih dejstev in okoliščin, se ne upošteva za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb. Shema lahko obsega več kakor en korak ali del.

Predlog spremembe    69

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če se shema ali niz shem ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se davčna obveznost izračuna glede na ekonomsko substanco v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.  Če se shema ali niz shem ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se davčna obveznost izračuna glede na ekonomsko vsebino v skladu s členom 2.

Predlog spremembe    70

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice nacionalnim davčnim organom in davčnim revizorjem namenijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja v zvezi z davčnimi goljufijami in izogibanjem davkom; ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive.

Predlog spremembe    71

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Davčna osnova davčnega zavezanca vključuje nerazdeljeni dohodek subjekta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.  Davčna osnova davčnega zavezanca vključuje dohodek subjekta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Predlog spremembe    72

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  v skladu s splošno ureditvijo v državi subjekta se za dobičke uporablja dejanska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 odstotkov dejanske davčne stopnje, ki bi se zaračunala na podlagi veljavnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici davčnega zavezanca;

(b)  za dobiček subjekta se uporablja dejanska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 odstotkov; ta stopnja se oceni na podlagi dobička pred uporabo postopkov, ki jih uvedejo te države za zmanjšanje davčne osnove, podvržene davčni stopnji; vsako leto se spremeni glede na gospodarski razvoj svetovne trgovine;

Predlog spremembe    73

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – točka c – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  več kot 50 odstotkov dohodka, ki ga prejme subjekt, spada v eno izmed naslednjih kategorij:

(c)  več kot 25 odstotkov dohodka, ki ga prejme subjekt, spada v eno izmed naslednjih kategorij:

Predlog spremembe    74

Predlog direktive

Člen 8 - odstavek 1 - točka c - točka vii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(viia)  dohodek od blaga, ki se trguje z davčnim zavezancem ali z njegovimi povezanimi podjetji, razen od standardiziranega blaga, s katerim se redno trguje med neodvisnimi stranmi in za katerega obstajajo javno opazovane cene;

Predlog spremembe    75

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Točka (c) prvega pododstavka se uporablja za finančna podjetja samo, če več kot 50 odstotkov dohodka subjekta v teh kategorijah izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji.

Točka (c) prvega pododstavka se uporablja za finančna podjetja samo, če več kot 25 odstotkov dohodka subjekta v teh kategorijah izhaja iz transakcij z davčnim zavezancem ali njegovimi povezanimi podjetji.

Predlog spremembe    76

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice ne uporabijo odstavka 1, če je subjekt davčni rezident v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, ali v zvezi s stalno poslovno enoto subjekta iz tretje države, ki se nahaja v državi članici, razen če je ustanovitev subjekta povsem umetna ali v kolikor subjekt pri izvajanju svoje dejavnosti sodeluje v nepristnih shemah, pri katerih je bistven namen za njihovo vzpostavitev pridobiti davčno ugodnost.

2.  Države članice ne uporabijo odstavka 1, če je subjekt davčni rezident v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, ali v zvezi s stalno poslovno enoto subjekta iz tretje države, ki se nahaja v državi članici, razen če podjetje pri ustanovitvi ne opravi uspešno testa ekonomske vsebine ali če subjekt pri izvajanju svoje dejavnosti sodeluje v nepristnih shemah, pri katerih je bistven namen za njihovo vzpostavitev pridobiti davčno ugodnost. V posebnem primeru zavarovalnic se dejstvo, da matična družba pozavaruje svoja tveganja prek lastnih podružnic, šteje kot nepristno.

Predlog spremembe    77

Predlog direktive

Člen 10 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Hibridna neskladja

Hibridna neskladja med državami članicami

Predlog spremembe    78

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če dve državi članici uporabljata različno pravno opredelitev za istega davčnega zavezanca (hibridni subjekt), vključno z njegovimi stalnimi poslovnimi enotami v eni ali več državah članicah, ter to povzroči, da se isto plačilo, stroški ali izgube odbijejo tako v državi članici, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube, kot v drugi državi članici, ali da se v državi članici, v kateri je vir plačila, to odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi članici, slednja uporabi pravno opredelitev hibridnega subjekta s strani države članice, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube.

Če dve državi članici uporabljata različno pravno opredelitev za istega davčnega zavezanca (hibridni subjekt), vključno z njegovimi stalnimi poslovnimi enotami v eni ali več državah članicah, ter to povzroči, da se isto plačilo, stroški ali izgube odbijejo tako v državi, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube, kot v drugi državi, ali da se v državi, v kateri je vir plačila, to odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi, slednja uporabi pravno opredelitev hibridnega subjekta s strani države, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube.

Predlog spremembe    79

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če dve državi članici uporabljata različno pravno opredelitev za isto plačilo (hibridni instrument) in to povzroči, da se v državi članici, v kateri je vir plačila, to odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi članici, slednja uporabi pravno opredelitev hibridnega instrumenta s strani države članice, v kateri je vir plačila.

Če dve državi uporabljata različno pravno opredelitev za isto plačilo (hibridni instrument) in to povzroči, da se v državi, v kateri je vir plačila, to odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi, slednja uporabi pravno opredelitev hibridnega instrumenta s strani države, v kateri je vir plačila.

Predlog spremembe    80

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice posodobijo svoje sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s tretjimi državami ali s skupnimi pogajanji dosežejo enakovredne sporazume, da bi se določbe tega člena lahko uporabljale v čezmejnih odnosih med državami članicami in tretjimi državami.

Predlog spremembe    81

Predlog direktive

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10a

 

Hibridna neskladja v povezavi s tretjimi državami

 

Če zaradi hibridnega neskladja med državo članico in tretjo državo pride do dvojnega odbitka, država članica zavrne odbitek takšnega plačila, razen če je to že storila tretja država.

 

Če zaradi hibridnega neskladja med državo članico in tretjo državo pride do odbitka brez vključitve, država članica bodisi zavrne odbitek ali nevključitev takšnega plačila, razen če je to že storila tretja država.

Predlog spremembe    82

Predlog direktive

Člen 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10b

 

Dejanska davčna stopnja

 

1.  Komisija razvije skupno metodo za izračun dejanske davčne stopnje v vsaki državi članici, da bi omogočila pripravo primerjalne tabele dejanskih davčnih stopenj v državah članicah.

Predlog spremembe    83

Predlog direktive

Člen 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10c

 

Ukrepi proti zlorabam davčnih sporazumov

 

1.  Države članice spremenijo svoje dvostranske davčne sporazume in vanje vključijo naslednje določbe:

 

(a)  določbo, s katero se obe pogodbeni stranki zavežeta, da se bo davek plačal v državi opravljanja gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti,

 

(b)  dopolnilo, s katerim se pojasni, da cilj dvostranskih konvencij poleg izogibanja dvojnemu obdavčevanju zajema boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam,

 

(c)  klavzulo o splošnem pravilu o preprečevanju izogibanja na podlagi testa glavnega namena v skladu z opredelitvijo iz Priporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov (C (2016)0271),

 

(d)  opredelitev stalne poslovne enote iz člena 5 vzorčne davčne konvencije OECD;

 

2.  Komisija do 31. decembra 2017 pripravi predlog evropskega pristopa k davčnim sporazumom, da bi vzpostavili evropski model davčnih sporazumov, ki bi lahko na koncu nadomestil na tisoče dvostranskih sporazumov posameznih držav članic;

 

3.  države članice obsodijo ali se vzdržijo podpisovanja dvostranskih sporazumov z jurisdikcijami, ki ne spoštujejo minimalnih standardov načel dobrega upravljanja v davčnih zadevah, sprejetih v Uniji.

Predlog spremembe    84

Predlog direktive

Člen 10 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10d

 

Dobro upravljanje v davčnih zadevah

 

1.  Komisija v mednarodne trgovinske sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu, katerih pogodbenica je Unija, vključi določbe za spodbujanje dobrega upravljanja v davčnih zadevah, da bi izboljšala preglednost in zaradi boja proti škodljivim davčnim praksam.

Predlog spremembe    85

Predlog direktive

Člen 10 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10e

 

Kazni

 

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Predlog spremembe    86

Predlog direktive

Člen 11 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pregled

Pregled in spremljanje

Predlog spremembe    87

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija oceni izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Svetu.

1.  Komisija oceni izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Predlog spremembe    88

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za oceno izvajanja te direktive.

2.  Države članice Evropskemu parlamentu in Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za oceno izvajanja te direktive.

Predlog spremembe    89

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija vzpostavi poseben mehanizem nadzora, da bi zagotovila popoln in ustrezen prenos te direktive in pravilno razlago vseh opredelitev v njej ter ukrepov, ki se zahtevajo od držav članic, da bi dobili usklajen evropski pristop v boju proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička.

Predlog spremembe    90

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Evropska davčna identifikacijska številka

 

Komisija bo do 31. decembra 2016 predložila zakonodajni predlog za harmonizirano, skupno evropsko identifikacijsko številko davčnega zavezanca, da bo tako avtomatična izmenjava davčnih podatkov znotraj Unije učinkovitejša in zanesljivejša.

Predlog spremembe    91

Predlog direktive

Člen 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11b

 

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčitve

 

Da bi zagotovili popolno preglednost in pravilno uporabo določb te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU1a izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna.

 

_______________

 

1aDirektiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).


OBRAZLOŽITEV

Po študiji OECD izguba v proračunih držav po vsem svetu zaradi agresivnega davčnega načrtovanja multinacionalnih podjetij znaša vsako leto od 100 do 240 milijard dolarjev, kar je 4 do 10 % svetovnega prihodka od davka od dobička pravnih oseb. Države tako izgubijo ogromno prihodka, kar zmanjšuje njihovo zmožnost vlaganja za spodbujanje zaposlovanja, odpravljanje revščine in vzpostavitev učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva za vse.

Za razvoj ekonomske in monetarne unije je treba harmonizirati evropsko davčno ureditev. Pravična in učinkovita obdavčitev podjetij mora postati temelj enotnega trga.

Države članice se morajo dogovoriti o vprašanju obdavčitve in tako zagotoviti učinkovit enotni trg.

Da bi zagotovili dobro delovanje enotnega trga in uspešnost unije kapitalskih trgov, je bistvenega pomena usklajen in harmoniziran odziv v zvezi z izvajanjem davčnih sistemov.

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije, saj pomeni pozitiven korak pri omejevanju davčnega izogibanja multinacionalnih podjetij. Vseeno pa meni, da bi predlagane spremembe prispevale k jasnosti in učinkovitosti predloga.

Glavni cilj tega poročila je zagotoviti, da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer ustvarjajo dobičke.

Poročevalec je zato sklenil vzpostaviti natančno in obvezno opredelitev pogojev, na podlagi katerih bo mogoče dokazati, da ima multinacionalno podjetje resnično sedež v neki državi, saj bo le tako dolžno plačevati davke na pošten način. Multinacionalna podjetja danes prepogosto iščejo načine za prenos dobička v davčne oaze, ne da bi plačala davek.

Poročevalec je pojasnil in poenotil patentno pravo. Doslej so multinacionalna podjetja uporabljala spodbude za patentne prijave, da bi umetno znižala znesek svojega dobička, kar je škodljivo za resnično inovativne države. Parlament predlaga, da bi se za ta multinacionalna podjetja uvedel izstopni davek, ko dobiček od patentov prenesejo v državo z nizko obdavčitvijo.

Poročevalec je tudi okrepil vlogo Evropskega parlamenta, ki bi moral biti pristojen za nadzor učinkovitega izvajanja te direktive v vseh 28 državah članicah. Imeti bi moral tudi možnost, da izvede neodvisno oceno o njeni učinkovitosti.

Poročevalec obžaluje, da Komisija še ni pripravila zakonodajnega predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb. Ta naj bi namreč podjetjem omogočila, da bi za izpolnjevanje davčnih napovedi uporabljala sistem „vse na enem mestu“ ter konsolidirala dobičke in izgube, ki jih ustvarijo v vsej EU.


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 56(3) poslovnika,

ki ga je podal Bernd Lucke.

Poročilo vključuje zahtevo, da naj se davčne olajšave za plačila obresti omejijo na 20 % dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Menim, da je taka določba neprimerna in škodljiva ter bo ovirala naložbe. Plačila obresti so stroški naložbenih projektov, zaradi česar bi jih morali imeti možnost kot take uveljavljati, sicer bo obdavčljivi dobiček ocenjen previsoko. V tem smislu je prav tako problematična omejitev na 30 %, ki jo OECD priporoča v strategiji proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička.

Zaradi predloga v Bayetovem poročilu bi bila oškodovana številna podjetja z resnimi naložbenimi projekti. Ni prav, da se v boju proti neprimernim davčnim praksam sprejmejo določbe, ki bodo škodovale tudi podjetjem, ki pošteno plačujejo svoje davke. Poleg tega se za izogibanje davkom uporabljajo zlasti posojila znotraj skupine, da se dobiček preusmeri v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo. Zato bi bilo primernejše, da se davčne olajšave za plačila obresti omejijo samo pri posojilih znotraj skupine. Olajšav za plačila obresti tretjim stranem pa ne bi smeli omejiti.

V tem poročilu predvidena možnost glede prenosa neodbitnih plačil obresti do pet let bo bolj malo koristna, predvsem za podjetja, ki financirajo realne naložbe. Pri obsežnih naložbenih projektih se podjetja več let soočajo z visokimi stroški plačil obresti, kar pomeni, da ni možnosti za prenos obresti.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Pravila proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga

Referenčni dokumenti

COM(2016)0026 – C8-0031/2016 – 2016/0011(CNS)

Datum posvetovanja z EP

10.2.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

25.2.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

25.2.2016

IMCO

25.2.2016

LIBE

25.2.2016

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

AFET

23.2.2016

IMCO

23.2.2016

LIBE

17.2.2016

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Hugues Bayet

21.1.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

11.4.2016

23.5.2016

 

 

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

15

21

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Ivana Maletić, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Beatrix von Storch, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Enrique Calvet Chambon, David Coburn, Eva Joly, Thomas Mann, Emmanuel Maurel, Siôn Simon, Roberts Zīle

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Sylvie Guillaume, Sabine Lösing, Virginie Rozière, Jutta Steinruck, Jarosław Wałęsa

Datum predložitve

27.5.2016

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov