Postopek : 2015/2322(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0214/2016

Predložena besedila :

A8-0214/2016

Razprave :

PV 12/09/2016 - 18
CRE 12/09/2016 - 18

Glasovanja :

PV 13/09/2016 - 4.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0333

POROČILO     
PDF 692kWORD 182k
21.6.2016
PE 575.127v02-00 A8-0214/2016

o poročilu Na poti k novi zasnovi energetskega trga

(2015/2322(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Werner Langen

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu Na poti k novi zasnovi energetskega trga

(2015/2322(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 114 in 194 Pogodbe,

  ob upoštevanju Pariškega sporazuma z decembra 2015, sklenjenega na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. novembra 2013 z naslovom „Vzpostavitev notranjega trga z električno energijo in čim boljši izkoristek javnega posredovanja“ (C(2013)7243) in delovnega dokument služb Komisije z naslovom „Zadostnost proizvodnje na notranjem trgu z električno energijo – navodila za javna posredovanja“ (Generation Adequacy in the internal electricity market – guidance on public interventions) (SWD(2013) 438),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. aprila 2014 z naslovom „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2014 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ (COM(2014)0910),

  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Nov dogovor za odjemalce energije“ (COM(2015)0339),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Sveženj za energetsko unijo – Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom „Doseganje cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020“ (COM(2015)0082),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Začetek javnega posvetovanja o novi zasnovi energetskega trga“ (COM(2015)0340),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030, 

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. marca 2015 o energetski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. novembra 2015 o sistemu upravljanja energetske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(2),

  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 256/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uradnem obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji, nadomestitvi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8),

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o sporočilu Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(10),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 o lokalnih in regionalnih posledicah razvoja pametnih omrežij(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu(12),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o boljšem delovanju notranjega energetskega trga(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 o doseganju cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020(17),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0214/2016),

A.  ker morajo načrti Komisije glede trgov z električno energijo voditi v resnično spremembo trga, prispevati k učinkovitosti, zanesljivosti oskrbe, razvoju obnovljivih virov energije in povezovalnih vodov, ter zagotoviti dokončanje evropskega notranjega trga z električno energijo;

B.  ker bo povezovanje trgov z električno energijo skupaj z vključitvijo vseh udeležencev na trgu, tudi proizvajalcev – odjemalcev, prispevalo k doseganju cilja Pogodbe o zanesljivi, dostopni, učinkoviti in trajnostni energiji;

C.  ker bo moral biti energetski sistem prihodnosti, da bi lahko dosegli podnebne in energetske cilje, prožnejši, zato so potrebne naložbe v vse štiri prožne rešitve – prožno proizvodnjo, razvoj omrežij, prožno povpraševanje in skladiščenje;

D.  ker je skoraj polovica električne energije v EU proizvedena brez emisij toplogrednih plinov;

E.  ker mora biti povezovanje trgov z električno energijo v skladu s členom 194 PDEU, ki pravi, da mora evropska energetska politika zagotavljati delovanje trga z energijo in zanesljivost oskrbe z energijo ter spodbujati prihranek zaradi energetske učinkovitosti, razvoj obnovljivih virov energije in medsebojno povezovanje energetskih omrežij; ker ostajajo določanje mešanice energijskih virov držav članic ter pogoji za uporabo njihovih energijskih virov v nacionalni pristojnosti;

F.  ker pozitivne izkušnje večstranskega sodelovanja služijo kot model za večjo regionalno odgovornost na trgu (npr. regionalne pobude za usklajevanje glede zanesljivosti, kot so Coreso in pobuda Sodelovanje upravljavcev prenosnega sistema za zanesljivost oskrbe (Transmission System Operator Security Cooperation), petstranski energetski forum, skupina na visoki ravni za povezovanje za jugozahodno Evropo, načrt povezovanja baltskega energetskega trga, skupni multinacionalni nordijski trgi rezervne električne energije in izravnave, združevanje trgov v Srednji in Vzhodni Evropi); ker so te pobude oblikovane tako, da vključujejo pravila, ki zagotavljajo, da se zmogljivosti dodelijo dovolj vnaprej, da zagotavljajo naložbene signale glede manj onesnažujočih obratov;

G.  ker številne države članice napovedujejo neustrezno zmogljivost proizvodnje, zaradi katere bo v bližnji prihodnosti prihajalo do nevarnosti zatemnitve, če ne bodo vzpostavljeni potrebni nadomestni mehanizmi;

H.  ker nacionalni trgi zmogljivosti otežujejo povezovanje trgov z energijo in so v nasprotju s cilji skupne energetske politike, zato bi jih bilo treba uporabljati le v skrajni sili po upoštevanju vseh ostalih možnosti, vključno z večjim povezovanjem s sosednjimi državami, ukrepi za odzivanje na strani povpraševanja in drugimi oblikami povezovanja regionalnih trgov;

I.  ker je Evropa zavezana uspešnemu uresničevanju energetskega prehoda in zlasti omogočanju vključevanja obnovljivih virov energije, kar prinaša nove potrebe po prožnosti in izvajanju tržnih načrtov za zanesljivost oskrbe;

J.  ker bo cilj zanesljive oskrbe z energijo, določen v Pogodbah, ključnega pomena za utrditev Evropske unije, in ker je zato treba ustrezne instrumente za njegovo doseganje ohranjati in/ali uporabljati;

K.  ker je treba za čim večjo učinkovitosti javnih naložb sprejeti ukrepe za vzpostavitev zanesljivega, trajnostnega in konkurenčnega trga z energijo, zato je ključnega pomena združiti Evropski sklad za strateške naložbe z drugimi posebnimi viri financiranja na področju energije, kot je instrument za povezovanje Evrope;

L.  ker je potrebno večje sodelovanje na regionalni ravni, ki bi moralo delovati kot katalizator za globlje povezovanje trgov na evropski ravni;

M.  ker davki na energijo, visoki davčni stroški, nediskriminirana regulacija cen, visoka koncentracija na trgu, upravno breme, subvencije, pomanjkanje čezmejnega sodelovanja in povezovalnih vodov v nekaterih regijah ter premalo izkoriščeno upravljanje povpraševanja ovirajo delovanje notranjega trga z električno energijo in zato odlagajo popolno vključitev obnovljivih virov energije na trg;

N.  ker bi morali vsi udeleženci na trgu prispevati k sistemu izravnave odstopanj, da bi zagotovili največjo zanesljivost oskrbe z električno energijo po razumni ceni za družbo in gospodarstvo;

O.  ker bi srednjeročno povečanje stopnje povezanosti med nekaterimi državami članicami– na 15 % ob upoštevanju analize stroškov in koristi –, s katerim bi ciljno obravnavali ozka grla, lahko izboljšalo zanesljivost oskrbe in odpravilo energetske otoke; poudarja, da sta za odpravo preostalih ovir za delovanje evropskega trga z električno energijo poleg kvantitativnega cilja nujna tudi prost dostop do povezovalnih vodov in njihova razpoložljivost;

P.  ker vse večji delež spremenljivih obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov zahteva stabilno rezervo iz prilagodljivih in trajnostnih virov energije, pa tudi prilagodljive tehnologije, kot sta prilagajanje skladiščenja in odjema;

Q.  ker je skladiščenje energije ključno orodje za vnašanje večje prilagodljivosti in učinkovitosti na trge z energijo in ker žal še niso vzpostavljeni regulativni mehanizmi, ki bi omogočali izkoriščanje prednosti učinkovitega sistema skladiščenja;

R.  ker je Mednarodna agencija za energijo v novejši študiji z naslovom Obnova trgov (Re-Powering Markets) predstavila pomembna priporočila(18);

S.  ker ima evropski trg z energijo, če bi ga ustrezno oblikovali in izvajali, potencial, da bistveno izboljša evropsko energetsko varnost in neodvisnost, zlasti v odnosu do večjih dobaviteljev, od katerih je Unija odvisna;

T.  ker je treba preostale energetske otoke v EU nujno odpraviti, če želimo ustvariti pravi trg z energijo;

1.  pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije z dne 15. julija 2015 o novi zasnovi energetskega trga in podpira stališče, da bi moral novo zasnovani trg električne energije v povezavi z izvajanjem veljavne zakonodaje okrepiti regionalno sodelovanje na vseh ravneh povpraševanje po energiji in njene ponudbe, ter da bi se morali osredotočiti na boljše, bolj decentralizirane in prilagodljivejše trge, da bi vzpostavili dobro reguliran tržni sistem, s katerim bi lahko uresničili vse zastavljene cilje EU v zvezi z energijo in podnebjem;

2.  meni, da je preoblikovanje trga z energijo potrebno zaradi naslednjih inovativnih elementov:

–  večja prisotnost obnovljivih virov energije z osebnimi prejemki, ki so odvisni od trga;

–  večje povezovanje nacionalnih trgov zaradi razvoja povezovalnih vodov;

–  razvoj pametnih omrežij in novih decentraliziranih tehnologij za proizvajanje energije, ki bodo potrošnikom omogočale bolj aktivno vlogo potrošnika in obenem proizvajalca, ter bodo spodbujale boljše upravljanje povpraševanja;

3.  pozdravlja dejstvo, da je nova strategija energetske unije oblikovana tako, da bo EU postala vodilna na področju energije iz obnovljivih virov, ter ugotavlja, da je za doseganje tega cilja potreben temeljni premik v evropskem elektroenergetskem sistem;

4.  odobrava, da nova strategija energetske unije prinaša koristi za potrošnike energije, jim ponuja precej več možnosti izbire glede udeležbe na trgih z energijo in zagotavlja večjo varnost potrošnikov;

5.  poziva k prilagoditvi obstoječega regulativnega okvira evropskih trgov, da bi omogočili večji delež obnovljivih virov energije in premostili obstoječe čezmejne regulativne vrzeli; poudarja, da mora nova zasnova trga z energijo kot sestavnega dela vse bolj decentraliziranega energetskega sistema temeljiti na tržnih načelih, ki bodo spodbujala naložbe, zagotavljala dostop malih in srednjih podjetij do trga z energijo in sprostila trajnostno in učinkovito oskrbo z električno energijo prek stabilnega, povezanega in naprednega energetskega sistema; meni, da bi moral ta okvir spodbujati in nagrajevati prilagodljive rešitve skladiščenja, tehnologije prilagajanja odjema, prožno proizvodnjo, večje število povezovalnih vodov in nadaljnje povezovanje trgov, vse to pa bo spodbujalo rast deleža obnovljivih virov energije in njihovo vključevanje na trg; poudarja, da bosta zanesljivost oskrbe in razogljičenje zahtevala kombinacijo likvidnih kratkoročnih (za dan vnaprej in znotraj dneva) trgov in dolgoročnih cenovnih signalov;

6.  meni, da bo izvajanje tretjega energetskega svežnja v vseh državah članicah eden od najpomembnejših korakov na poti k evropskemu trgu z energijo; zato poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje veljavnega regulativnega okvira;

7.  poziva, da je treba pri novi zasnovi trga z električno energijo sprejeti celosten, v prihodnost usmerjen pristop, ter priznati vse večji pomen tako imenovanih proizvajalcev – odjemalcev v decentralizirani proizvodnji električne energije prek obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, da se pri tem postavi na čelo participativnega procesa, katerega namen je doseganje skupne praktične opredelitve proizvajalcev – odjemalcev na ravni EU; Komisijo zaproša, naj vključi novo poglavje o proizvajalcih – odjemalcih v spremenjeni direktivi o uporabi energije iz obnovljivih virov, da bi obravnavali glavne ovire in spodbudili naložbe v lastno proizvodnjo in odjem obnovljive energije;

8.  meni, da je najboljši način za premik v smeri povezanega trga z električno energijo na ravni Unije ta, da se strateško določi potrebna raven povezovanja, ki bi jo bilo treba doseči, da bi ponovno vzpostavili zaupanje med udeleženci na trgu, zlasti pa zagotovili ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje;

9.  poziva države članice, naj se proaktivneje vključijo v oblikovanje prožnega in decentraliziranega evropskega notranjega trga z električno energijo, da bi spodbudili usklajevanje nacionalnih prehodnih strategij in preprečili spodkopavanje ciljev iz členov 114 in 194 PDEU s stalnimi trgi in mehanizmi zmogljivosti;

10.  meni, da je okrepljeni evropski notranji trg z električno energijo mogoč, in sicer na osnovi močnejših cenovnih signalov na veleprodajnem trgu z uporabo cen, ki dejansko odražajo pomanjkanje ali presežek ponudbe, vključno s skoki cen, ki, imajo skupaj z drugimi ukrepi vlogo naložbenih signalov za nove storitve glede zmogljivosti in prilagodljivosti; želi spomniti, da prehod v oblikovanje cen na podlagi pomanjkanja pomeni boljšo uporabo prilagajanja odjema in skladiščenja skupaj z učinkovitim spremljanjem trga in nadzorom, da bi ukrepali proti nevarnosti zlorabe moči, zlasti ko gre za zaščito potrošnikov; meni, da je vključevanje potrošnikov eden od pomembnejših ciljev pri doseganju energetske učinkovitosti, ter da je treba redno preverjati, ali cene, ki odražajo pomanjkanje ponudbe, dejansko vodijo v ustrezne naložbe v zmogljivost proizvodnje električne energije;

11.  poudarja, da na notranji trg z električno energijo EU vpliva tudi uvoz iz tretjih držav s popolnoma različnimi pravnimi in regulativnimi sistemi, vključno glede jedrske varnosti in zanesljivosti ter zahtevami glede okoljskih in podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj to ustrezno upošteva pri svojem delu glede priprave nove zasnove energetskega trga, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za proizvajalce energije v EU in državah zunaj EU ter zagotovili evropskim potrošnikom varno, trajnostno in cenovno dostopno energijo;

12.  meni, da naložbe na energetskem področju zahtevajo stabilen in predvidljiv dolgoročni okvir, ter bo morala EU rešiti izziv glede tega, kako vzbuditi zaupanje v učinek novih pravil;

13.   poziva k ustreznemu prehodnemu obdobju in natančni analizi stroškov in koristi za vse obravnavane predloge;

14.  poudarja pomen skupne analize ustreznosti sistema na regionalni ravni, ki jo omogočata Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropska mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), in poziva, naj operaterji prenosnih sistemov na sosednjih trgih v ta namen oblikujejo skupno metodologijo, ki naj jo odobri Komisija; poudarja ogromni potencial okrepljenega regionalnega sodelovanja;

15.  poudarja pomen usklajenega dolgoročnega načrtovanja za učinkovit razvoj prenosne infrastrukture in trgov z električno energijo v Evropi; glede tega opozarja na potrebo po boljšem regionalnem sodelovanju in ugotavlja uspešnost sedanjih pristopov na regionalnih trgih, kot je borza z električno energijo Nord Pool;

16.  poudarja pravico držav članic, da določijo pogoje za uporabo energijskih virov v nacionalni mešanici, ob upoštevanju določb Pogodbe, v skladu s katerimi evropska energetska politika zagotavlja delovanje trga z energijo in zanesljivost oskrbe z energijo in spodbuja energetsko učinkovitost, prihranke, razvoj obnovljivih virov energije ter medsebojno povezovanje energetskih omrežij; poudarja, da bi regionalno sodelovanje omogočilo prihranek stroškov in koristilo evropskemu energetskemu sistemu, pri čemer bi moralo biti zasnovano na standardni in pregledni metodologiji, s katero bi ocenjevali dolgoročno ustreznost regionalnih sistemov in se dogovarjali o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru krize oskrbe z električno energijo, zlasti kadar ima taka kriza čezmejni vpliv; zato poziva Komisijo, naj v ta namen predloži spremenjen okvir; poziva jo tudi, naj to upošteva v zakonodajnem predlogu;

17.  želi spomniti, da bi morale države, ki so se odločile za uporabo jedrske energije, to početi v skladu z varnostnimi standardi EU, pravili notranjega trga z energijo in pravili o državni pomoči;

18.  ugotavlja, da so prihranki zaradi večje učinkovitosti, prilagajanje odjema, zmogljivost skladiščenja energije in širitev omrežja, zlasti z naprednimi omrežji, učinkovita raba povezovalnih vodov ter nadaljnja širitev in razvoj nacionalnih omrežij nujni, če želimo dopolniti notranji trg z električno energijo z vse večjim deležem obnovljivih virov, ter opozarja na načelo „učinkovitost na prvem mestu“, v skladu s katerim je treba najprej upoštevati naložbe na strani povpraševanja in šele nato naložbe v omrežja in na strani ponudbe; obžaluje, da so pri povezavah med nekaterimi državami članicami še vedno velike vrzeli, ki povzročajo ozka grla v omrežjih in znatno ovirajo operativno varnost in čezmejno trgovanje z energijo; prav tako obžaluje prakso omejevanja zmogljivosti prenosa zaradi uravnotežanja nacionalne proizvodnje in kot načina reševanja notranjih ozkih grl; poziva k diferenciaciji ciljev elektroenergetske povezanosti po regijah, da bi odražali dejanske tržne tokove, ter k temu, da bi bilo treba v zvezi z njimi opraviti ustrezno analizo koristi in stroškov ter slediti 10-letnemu načrtu ENTSO-E, če so le minimalni cilji, določeni za EU, izpolnjeni; meni, da je zato zelo pomembno nevtralizirati neusklajene zančne pretoke, zlasti v srednje- in vzhodnoevropski regiji; poudarja, da je razpoložljivost čezmejne zmogljivosti, ko je enkrat vzpostavljena, prav tako pomembna, saj države članice vse pogosteje omejujejo zmogljivosti;

19.  ugotavlja,da bi bilo treba nove pristope oblikovati s ciljem, da se odpravijo ozka grla in vzpostavi napredno distribucijsko omrežje, ki omogoča nemoteno vključevanje in zagotavljanje storitev decentraliziranih proizvajalcev, proizvajalcev – odjemalcev in potrošnikov;

20.  potrjuje svojo podporo ciljem EU glede regionalne interoperabilnosti; vseeno priznava, da neoptimalna uporaba obstoječe infrastrukture ogroža možnost ohranitve teh ciljev; poudarja, da je optimalna uporaba obstoječe infrastrukture ključna za evropski trg z energijo, zato poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v morebitnem zakonodajnem predlogu;

21.  poziva k najboljšemu možnemu izvajanju in izvrševanju zakonodajnega okvira za notranji trg z električno energijo, Komisijo in agencijo ACER pa, naj še naprej obravnavata vprašanja na veleprodajnih trgih, saj prakse, ki jih tam uporabljajo, niso v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009; poziva agencijo ACER, naj poveča regulativni nadzor nad omejitvami obstoječih zmogljivosti povezovalnih vodov;

22.  ugotavlja, da sta ciljna in ambiciozna nadgraditev omrežja in odprava strukturnih ozkih grl v omrežju pomembna pogoja za uresničitev notranjega trga z energijo ter doseganje večje konkurenčnosti; meni, da bi se morali pogovarjati o razvrstitvi cenovnih območij, pri čemer bi morali sodelovati vsi pomembni deležniki in bi bilo treba upoštevati pristojnost agencije ACER in pregled trgovalnih območij v okviru ENTSO-E; poudarja, da bi lahko bila razdelitev trgovalnih območij kot zadnji izhodi smiseln in tržno naravnan pristop, ki bi odražal dejansko pomanjkanje električne energije v določenih regijah; meni, da bi bilo treba v tesno povezanih elektroenergetskih omrežjih razdelitev cenovnih območij določiti skupaj z vsemi sosednjimi državami, da bi preprečili neučinkovito uporabo omrežij in zmanjšanje čezmejnih zmogljivosti, ki nista združljivi z notranjim trgom;

23.  razume, da so nekatere države članice zaradi nizke cene energije na veleprodajnem trgu in njenem vplivu na naložbe ter zaradi potrebe po razvoju mehanizmov za prilagajanje proizvodne zmogljivosti prožnosti, ki jo zahteva prilagajanje odjema, zaradi pomanjkanja evropskega pristopa in zaradi posebnih sestavin svojega potrošniškega trga morale razviti mehanizme zmogljivosti;

24.  izraža dvom v izključno nacionalne in netržne mehanizme in trge zmogljivosti, ki niso združljivi z načeli notranjega trga z energijo in ki vodijo v izkrivljanje trga, posredne subvencije za zrele tehnologije in visoke stroške za končne porabnike; zato poudarja, da morajo biti vsi mehanizmi zmogljivosti v EU oblikovani z vidika čezmejnega sodelovanja in po opravljenih poglobljenih študijah o njihovi potrebnosti, obenem pa morajo biti v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči; meni, da bi boljše vključevanje nacionalne proizvodnje energije v energetski sistem EU in okrepitev povezovalnih vodov lahko zmanjšala potrebo po mehanizmih zmogljivosti in njihove stroške;

25.  poziva, naj se mehanizmi zmogljivosti odobrijo le v primerih, ko so izpolnjena naslednja merila:

a.  njihovo potrebnost potrdi natančna analiza ustreznosti regionalnih razmer glede proizvodnje in ponudbe, vključno z povezovalnimi vodi, skladiščenjem, prilagajanje odjema in čezmejnimi viri proizvodnje, na podlagi homogene, standardizirane in pregledne metodologije EU, s katero se ugotovi jasno tveganje glede nepretrgane dobave;

b.  pomanjkanje morebitnega alternativnega ukrepa, ki bi bil manj drag in manj moteč za trg, na primer popolna vključitev regionalnega trga brez omejitev čezmejne izmenjave, združena s ciljnimi omrežnimi/strateškimi rezervami;

c.  njihova zasnova je tržna in ni diskriminatorna glede uporabe tehnologij shranjevanja električne energije, skupnega prilagajanja odjema, stabilnih obnovljivih virov energije in sodelovanja podjetij v drugih državah članicah, tako da ne pride do čezmejnega navzkrižnega subvencioniranja ali diskriminacije v odnosu do industrije ali drugih strank in da se zagotovi, da bodo te plačevale le za zmogljivosti, ki so nujno potrebne za zanesljivost oskrbe;

d.   njihova zasnova vključuje pravila, ki zagotavljajo, da se zmogljivosti dodelijo dovolj vnaprej, da zagotavljajo ustrezne naložbene signale glede manj onesnažujočih obratov;

e.   vključeni so trajnost in pravila o kakovosti zraka, da bi odpravili najbolj onesnažujoče tehnologije (glede tega bi lahko razmislili o emisijskem standardu);

26.  poudarja, da sta poleg nove zasnove energetskega trga ključnega pomena skorajšnja pregleda direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov in direktive o energetski učinkovitosti;

27.  meni, da bodo obstoječe rešitve za skladiščenje električne energije in razvoj novih nepogrešljiv element v energetskem prehodu in da bi morala nova pravila zasnove trga prispevati k vzpostavitvi podpornega okvira za različne uporabljene tehnologije;

28.  meni, da ima skladiščenje energije številne koristi, saj med drugim omogoča prilagajanje odjema, pripomore k bolj uravnoteženem omrežju in zagotavlja način skladiščenja presežka proizvedene energije iz obnovljivih virov; poziva k pregledu obstoječega regulativnega okvira, da bi spodbudili uporabo sistemov skladiščenja energije in drugih možnosti za prilagajanje, ki omogočajo vključevanje večjega deleža nestalnih obnovljivih virov energije z manjšimi mejnimi stroški, centraliziranih ali razpršenih, v energetski sistem; poudarja, da bi bilo treba v obstoječem regulativnem okviru zaradi dvojne narave sistemov skladiščenja energije (proizvodnja in povpraševanje) vzpostaviti ločeno kategorijo sredstev za električno energijo in sisteme skladiščenja energije;

29.  zato poziva k novi zasnovi trga, da bi se spopadli s tehničnimi ovirami in diskriminatornimi praksami v kodeksih omrežij za skladiščenje energije, ter k pravični uporabi pristojbin in dajatev, da bi se izognili dvojnim stroškom za sprejemanje in oddajanje energije, s čimer bi nastal trg, ki nagrajuje hitro odzivanje in prilagodljive vire; meni, da bodo razlogi za trge zmogljivosti hitro odpravljeni, če se bodo pomnožile možnosti skladiščenja in če bodo postale cenovno dostopnejše;

30.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo sistemov skladiščenja energije in ustvariti enake konkurenčne pogoje, da bo skladiščenje energije lahko tekmovalo z drugimi možnostmi za prilagajanje na podlagi tehnološko nevtralne zasnove trga z energijo;

31.  zato poziva k tehnološko nevtralni zasnovi trga z energijo, da bi dali različnim rešitvam za skladiščenje energije, ki temeljijo na obnovljivih virih, kot so litij-ionske baterije, toplotne črpalke in vodikove gorivne celice možnost, da dopolnijo proizvodno zmogljivost obnovljivih virov energije; poziva tudi k vzpostavitvi jasno določenih mehanizmov za izkoriščanje presežne proizvodnje in omejevanja;

32.  poziva Komisijo, naj pojasni položaj skladiščenja v različnih členih elektroenergetske verige in omogoči operaterjem prenosnih in distribucijskih omrežij, da vlagajo v storitve skladiščenja energije ter jih uporabljajo in izkoriščajo z namenom uravnotežanja omrežja in drugih pomožnih storitev;

33.  ugotavlja, da bi skladiščenje energije v prihodnosti lahko zagotavljalo vse večji razpon energetskih in pomožnih storitev; zato poziva k opredelitvi skladiščenja električne energije, ki bi zajemala njeno dvojno naravo (sprejemanje in oddajanje električne energije), ter k odpravi regulativnih ovir za skladiščenje električne energije;

34.  poziva k reviziji obstoječega regulativnega okvira, da bi spodbudili uporabo sistemov skladiščenja energije in drugih možnosti za prilagajanje, za namen vključevanja večjega deleža nestalnih obnovljivih virov energije z nizkimi mejnimi stroški, centraliziranih ali razpršenih, v energetski sistem;

35.  poziva k vključitvi opredelitve naprave za skladiščenje energije v elektroenergetskem sistemu v regulativni okvir;

36.  poziva, da se v veljavnem regulativnem okviru poleg ločene kategorije za proizvodnjo, delovanje omrežja in potrošnjo, vzpostavi še ločena kategorija za sisteme skladiščenja energije;

37.  poudarja,da gre pri povezovalnih plinovodih in usklajevanju nacionalnih nujnih ukrepov za metode, s katerimi države članice lahko sodelujejo v primeru hudih motenj v oskrbi s plinom;

38.  ugotavlja, da čezmejno sodelovanje zaradi prisotnosti več dobaviteljev energije na decentraliziranem trgu lahko koristi potrošnikom ter vodi in spodbudi nastanek inovativnih novih podjetij za energetske storitve;

39.  poziva k nadaljnjemu razvoju trga samo za energijo („energy-only“), na katerem si stroške in koristi pravično delijo vsi porabniki in proizvajalci energije in ki temelji na doslednem izvajanju obstoječe zakonodaje, ciljni nadgradnji infrastrukture za prenos in distribucijo, okrepljenem regionalnem sodelovanju, boljših povezavah, energetski učinkovitosti, sistemih prilagajanja odjema in skladiščenja, ki lahko pošiljajo pravilne dolgoročne signale za vzdrževanje varnosti elektroenergetskega sistema in razvoj obnovljivih virov energije, obenem pa upoštevajo posebnosti trga z električno energijo v regijah, ki so odmaknjene od nacionalnega elektroenergetskega sistema, ter tako spodbujajo diverzifikacijo energije in večjo konkurenčnost, da bi povečali zanesljivost oskrbe;

40.  poudarja, da je energetska učinkovitost eno od temeljnih načel strategije energetske unije, saj predstavlja učinkovit način zmanjševanja emisij, ustvarja prihranke za potrošnike in zmanjšuje odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv;

41.  priznava, da sta v sedanjem času zmogljivost in prilagodljivost na energetskem področju ključni, zato bi ju bilo treba ustrezno oceniti kot del tržne zasnove, ki je primerna za prihodnost, saj se ta dva elementa dopolnjujeta;

42.  poudarja, da mora biti evropski trg z električno energijo tržno naravnan; pri tem izpostavlja, da ima dinamično oblikovanje cen opozorilno in usmerjevalno vlogo ter je nedvomno pomemben dejavnik pri učinkovitosti, torej tudi pri zagotavljanju dobro delujočega trga z električno energijo;

43.  opozarja, da časovno spremenljive cene električne energije lahko spodbudijo prožnost na strani povpraševanja, kar lahko pripomore k uravnotežanju povpraševanja in ponudbe in izravna spremenljive vzorce proizvodnje iz obnovljivih virov; glede tega poudarja, da morajo cene električne energije odražati njene dejanske stroške;

44.  ugotavlja, da lahko pričakovanja prihodnje skokovite rasti cen spodbudijo proizvajalce in vlagatelje k naložbam v prožne rešitve, kot so skladiščenje energije, energetska učinkovitost, upravljanje povpraševanja, zmogljivost proizvodnje iz obnovljivih virov, zelo učinkovite in sodobne plinske elektrarne in črpalne hidroelektrarne; poziva k zadržanosti, ko gre za posege v veleprodajni trg, tudi v primeru večjih dvigov cen; poziva, da je treba pri vsakem načrtovanem opuščanju reguliranih cen za potrošnike, ki ne dosegajo cene proizvodnje, upoštevati potrebe ranljivih potrošnikov, ki tvegajo energijsko revščino;

45.  poudarja, da je popolna vključitev obnovljivih virov energije na trg ključnega pomena; poziva k prizadevanjem za spodbujanje njihove čim večje udeležbe pri uravnotežanju storitev in meni, da bi s skrajšanjem časa zaprtja okenc, uskladitvijo časovnih presledkov pri trgovanju z obdobjem izravnave neravnovesij, predložitvijo skupnih ponudb proizvajalcev, ki imajo sedež v različnih državah članicah, znatno prispevali k doseganju tega cilja;

46.  poziva k dokončanju povezovanja notranjega trga in storitev za izravnavo odstopanj in rezervnih storitev s spodbujanjem likvidnosti in čezmejnega trgovanja v vseh tržnih časovnih razporedih; poziva k povečanju prizadevanj za doseganje ambicioznih ciljev „ciljnega modela“ glede trgov za trgovanje znotraj dneva in trgov storitev izravnave, začenši z harmonizacijo časa zaprtja okenc in urevnotežanjem energetskih proizvodov;

47.   poziva Komisijo, naj predstavi predloge, da bi omogočila instrumente, namenjene blaženju tveganja izgube prihodka v obdobju 20 do 30 let, tako da bi o naložbah v novo nizkoogljično proizvodnjo dejansko odločal trg, na primer o sovlaganju z delitvijo tveganj na podlagi pogodbe med velikimi porabniki in proizvajalci električne energije, ali o trgu za dolgoročne pogodbe, ki bi temeljil na povprečnih stroških cenitev;

48.  poziva, da bi bilo treba naročila za dobavo električne energije in pomožne storitvah dodeljevati na podlagi pravil prostega trga; izjavlja, da bi tak odprt razpisni postopek, ki bi bil organiziran na nacionalni ali čezmejni ravni, moral biti tehnološko nevtralen, pri njem pa bi lahko sodelovali operaterji shranjevanja energije;

49.  podpira vse večji delež obnovljivih virov energije v EU; poudarja pomen trdnih in stroškovno učinkovitih programov podpore za dolgoročne naložbe, ki so odzivni in prilagodljivi na kratek rok ter prilagojeni nacionalnim potrebam in okoliščinam ter omogočajo postopno odpravo subvencij za zrele tehnologije obnovljivih virov energije; odobrava, da številne tehnologije obnovljivih virov energije hitro postajajo stroškovno konkurenčne s konvencionalnimi oblikami proizvodnje; ugotavlja, da bi bilo treba pri oblikovanju dobrih podpornih sistemov ravnati z veliko skrbnostjo, ter da bi bilo treba čim bolj zmanjšati vse vplive na energetsko intenzivne panoge, pri katerih je tveganje selitve virov CO2;

50.  poudarja pomen digitalnih tehnologij pri pošiljanju cenovnih signalov, ki omogočajo, da prilagajanje odjema deluje kot vir prožnosti; zato poziva k ambiciozni strategiji v zvezi z digitalizacijo elektroenergetskega sektorja, vse od vzpostavitve naprednih energetskih omrežij in naprednih števcev do vzpostavitve mobilnih aplikacij, spletnih platform in podatkovnih vozlišč;

51.  ugotavlja, da morajo države članice v skladu s strateškim okvirom Evropa 2020 doseči posebne kvantitativne cilje glede deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije, neodvisno od razmer na trgu, zato poudarja pomen spodbujanja obnovljivih virov energije s politikami, usmerjenimi na konkurenčnost in stroškovno učinkovitost, ob sočasnem priznanju, da je na voljo veliko različnih obnovljivih virov energije, ki so na različnih stopnjah razvitosti in imajo različne lastnosti, zato pristop „enaka rešitev za vse“ ni primeren; glede tega opozarja na pomembno vlogo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) in meni, da je spodbujanje naložb bolj združljivo s trgom kot zagotovljene odkupne cene in splošna prednostna obravnava;

52.  vztraja, da je treba zaradi vse večje tehnične dovršenosti in razširjene uporabe obnovljivih virov energije pravila o subvencijah uskladiti s pogoji na trgu, na primer premije za dovajanje, da bi stroške za odjemalce energije ohranili v razumnih mejah;

53.  svari pred mešanjem ciljev oskrbe z energijo in podnebne politike; zahteva dosledno okrepitev ETS in preureditev trga, da bo bolj prožen in da bi v prihodnje lahko s cenami ogljika in goriva dodatno podprli širitev obnovljivih virov energije;

54.  opozarja, da smernice o državni pomoči iz leta 2014 zahtevajo, da proizvajalci obnovljivih virov energije od leta 2016 prevzemajo odgovornost za izravnavo odstopanj, ki so opredeljena kot obveznost proizvajalcev, da v primerih, ko obstaja likvidni trg znotraj dneva, nadomestijo kratkoročna odstopanja od njihovih prejšnjih obveznosti glede dobave; poudarja, da je treba v primeru odstopanja od načrta, ki ga je prijavil operater, zaračunati ustrezno izravnalno ceno energije; opozarja na veljavne določbe direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki zagotavljajo prednosten dostop in distribucijo za energijo iz obnovljivih virov; predlaga, da se po izvedeni novi zasnovi trga z električno energijo te določbe oceni in revidira, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in bolje upoštevali značilnosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

55.  poziva, ob upoštevanju načela subsidiarnosti, k usklajenem delovanju držav članic na regionalni ravni pri nadaljnji širitvi obnovljivih virov energije, da bi povečali ekonomičnost trgov z energijo, dosegli skupne evropske cilje in okrepili stabilnost omrežja; meni, da države članice brez predhodne široke razprave in sodelovanja na regionalni ravni in ravni EU ne bi smele sprejemati enostranskih odločitev, ki bistveno vplivajo na sosednje države; opozarja, da imajo obnovljivi viri energije v večini primerov močno lokalno komponento; poziva Komisijo, naj si prizadeva za bolj usklajen evropski okvir za promocijo obnovljivih virov energije;

56.  državam članicam priporoča, naj razmislijo o regulativnem okviru, ki bo končne uporabnike spodbujal, da se bodo odločali za lastno proizvodnjo in lokalno skladiščenje energije;

57.  je prepričan, da bodo poleg obnovljivih virov energije svoje mesto v proizvodnji električne energije ohranili vsi varni in trajnostni viri energije, ki prispevajo k cilju postopnega razogljičenja v skladu z globalnim sporazumom COP 21;

58.  opozarja na pomen usklajevanja na ravni EU pri določanju ureditev s koncesijo za uporabo hidroelektrične energije in odpiranja tega sektorja za konkurenco, da bi preprečili izkrivljanje trga in spodbujali učinkovito rabo virov;

59.  ugotavlja, da bo reorganizacija trga z energijo odgovor na pričakovanja potrošnikov, saj bo zagotovila dejanske ugodnosti, ki izhajajo iz uporabe novih tehnologij, zlasti kar zadeva energijo iz obnovljivih virov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, ter bo vodila v medsebojno odvisnost med državami članicami glede energetske varnosti;

60.  poudarja, da je ob odsotnosti popolnoma povezanega električnega omrežja z ustreznimi možnostmi skladiščenja konvencionalna proizvodnja z osnovno obremenitvijo še naprej bistvena za ohranjanje zanesljivosti oskrbe;

61.  poudarja, da je treba na lokalni in regionalni ravni več pozornosti nameniti odgovornosti operaterjev distribucijskega sistema za energetsko unijo, saj postaja področje energetike vse bolj decentralizirano, 90 % virov obnovljive energije je že povezanih z distribucijskim omrežjem, operaterji tega omrežja pa so vključeni na lokalni ravni; opozarja, da morajo države članice izvajati zahteve iz tretjega energetskega svežnja glede ločevanja sistemov za prenos in distribucijo, zlasti v luči vse večje vloge operaterjev distribucijskih sistemov pri dostopnosti podatkov in njihovemu upravljanju; poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti vmesniku med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov; meni, da izvajanje ustreznih poslovnih modelov, namenska infrastruktura in usklajena podpora lahko spodbudijo dejanski zagon prilagajanja odjema v posameznih državah članicah in čezmejno;

62.  poziva države članice, naj vzpostavijo pravne in upravne mehanizme, ki so potrebni za spodbujanje vključenosti lokalnih skupnosti v proizvodnjo električne energije, in sicer tako, da postanejo deležniki v manjših projektih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov;

63.  poudarja, da se obnovljivi viri energije dovajajo v omrežje pretežno na ravni distribucijskih omrežij, kar je blizu ravni potrošnje, zato poziva k večji vlogi operaterjev kot povezovalcev in njihovi tesnejši vključitvi v oblikovanje evropskega regulativnega okvira ter v ustrezne organe, ko bo treba pripraviti smernice glede vprašanj, ki jih zadevajo, na primer glede upravljanja povpraševanja, prožnosti in skladiščenja, poziva pa tudi k tesnejšemu sodelovanju med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov na evropski ravni;

64.  poziva k ukrepom za spodbujanje potrebnih naložb v tehnologije pametnih omrežij in distribucijske sisteme za namen boljšega vključevanja vse večje količine obnovljivih virov energije in boljše priprave na digitalizacijo; glede tega meni, da bi bili treba okrepiti vlogo operaterjev distribucijskih sistemov pri zbiranju in razširjanju podatkov ter zagotoviti varstvo podatkov v vseh primerih, pri tem pa upoštevati izkušnje iz držav, ki so že v celoti uvedle napredne števce;

65.  poudarja pomen regionalnega pristopa pri izgradnji manjkajoče energetske infrastrukture, ki je bistvenega pomena za zanesljivost dobave trajnostne električne energije, saj bi pripomogla k odpravi ozkih grl v (električnem) omrežju in dokončanju notranjega trga z energijo;

66.  meni, da so operaterji distribucijskih omrežij nevtralni izvajalci na trgu, ki sprejemajo podatke in jih zatem s soglasjem odjemalca nediskriminatorno dajo na voljo upravičenim tretjim subjektom; meni, da operaterji distribucijskih sistemov spodbujajo razvoj trga in imajo vse večjo vlogo kot aktivni upravljavci sistema, tehnološki omogočevalci, upravljavci podatkov in inovatorji; meni, da so potrebna jasna pravila, ki bi zagotovila delovanje operaterjev distribucijskih omrežij kot nevtralnih izvajalcev na trgu; opozarja, da operaterji distribucijskih omrežij poleg ostalih udeležencev lahko tudi podpirajo lokalne organe z zagotavljanjem podatkov, ki omogočajo energetski prehod na njihovem ozemlju;

67.  poudarja,da je treba pospešiti izdajo dovoljenj za projekte energetske infrastrukture na vseh ravneh odločanja;

68.  meni, da je smiselno tesnejše sodelovanje med regijami in znotraj njih pod vodstvom agencije ACER in ob sodelovanju Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), zlasti pri ocenjevanju čezmejnih vplivov, vendar se države članice ne smejo odpovedati odgovornosti za zanesljivost oskrbe; poudarja, da so čezmejno sodelovanje in povezovalni daljnovodi ključnega pomena za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe;

69.  pozdravlja delo agencije ACER in poziva, naj se ji zagotovijo ustrezna zadostna finančna sredstva in človeški viri, da bo lahko opravljala svoje sedanje in prihodnje naloge ter da bo lahko strateško načrtovala v zanesljivem srednjeročnem okviru;

70.  ugotavlja pomen učinkovitega, nepristranskega in stalnega tržnega spremljanja evropskih trgov z energijo kot ključnega orodja za zagotavljanje resničnega notranjega trga z energijo, ki se bo odlikoval po svobodni konkurenci, ustreznih cenovnih signalih in zanesljivosti oskrbe; glede tega poudarja pomen agencije ACER in z zanimanjem pričakuje stališče Komisije glede novih in okrepljenih pooblastil agencije v zvezi z čezmejnimi vprašani;

71.  poziva agencijo ACER, naj podpira in usklajuje prizadevanja za večje regionalno sodelovanje glede zanesljivosti in ustreznosti sistema; meni, da bi bilo treba prenos pristojnosti za vprašanja zanesljivosti oskrbe prenesti na nadnacionalne organe le v primeru, če bi imel jasno korist električni sistem v celoti in če bi bila določena zadostna raven odgovornosti;

72.  poziva k podelitvi pristojnosti agenciji ACER, da sprejema odločitve glede usklajevanja okrepljenega regionalnega sodelovanja glede čezmejnih in medregionalnih vprašanj, zlasti v okviru regionalnih pobud za usklajevanje glede zanesljivosti, da bi optimizirali upravljanje energetskih virov, pri tem usklajevanju pa bi upoštevali nacionalne posebnosti, izhajali iz stroškov in uporabljali tržna merila, obenem pa razvijali ustrezna orodja za učinkovito spremljanje energetskega trga z namenom vzpostavitve energetske unije, ne da bi bilo treba ustanoviti novega večjega organa;

73.  ugotavlja, da so predlogi Komisija glede nove zasnove energetskega trga omejeni na energetski sektor; poziva Komisijo, naj preuči možnost pregleda trga za zemeljski plin, da bi se lotili reševanja izzivov v sektorju plina (npr. sprememba povpraševanja po plinu v EU, nasedle naložbe, sistemi obračunavanja, nadaljnje povezovanje trgov ter vloga agencije ACER in Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E);

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.

(1)

UL C 200, 28.6.2014, str. 1.

(2)

UL L 211, 14.8.2009, str. 1.

(3)

UL L 211, 14.8.2009, str. 15.

(4)

UL L 115, 25.4.2013, str. 39.

(5)

UL L 149, 11.6.2005, str. 22.

(6)

UL L 84, 20.3.2014, str. 61.

(7)

UL L 33, 4.4.2006, str. 22.

(8)

UL L 304, 22.11.2011, str. 64.

(9)

UL L 286, 27.11.2009, str. 24.

(10)

UL C 36, 29.1.2016, str. 62.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0065.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0359.

(13)

UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(14)

UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

(15)

UL C 93, 9.3.2016, str. 8.

(16)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

(17)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0445.

(18)

http://www.iea.org/publications/freepublications/publication/REPOWERINGMARKETS.pdf


OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je 15. julija 2015 objavila vrsto dokumentov o evropskem notranjem trgu, med drugim tudi posvetovalno sporočilo o zasnovi trga z električno energijo, ki je obravnavano v tem poročilu.

V omenjenem sporočilu so našteti trije politični cilji za prihodnji trg z električno energijo.

1. Ustvaril naj bi se trg z električno energijo na ravni Unije z jasnimi cenovnimi signali za nove naložbe.

2. Utemeljil naj bi se evropski pristop k energetski varnosti.

3. Okrepilo naj bi se regionalno sodelovanje na področju energetske politike, zlasti pri naložbah v nove obrate za proizvodnjo energije, pri povezovalnih vodih in pravilih o financiranju ter pri vključevanju obnovljivih virov energije na evropski notranji trg.

Komisija je s sporočilom začela javno posvetovanje o vprašanju, kakšen naj bo novi trg z električno energijo, da bi lahko izpolnili cilje energetske politike, namreč energetska varnost, okoljska trajnost in cenovna ugodnost. Hkrati je treba spodbujati nove tehnologije in olajšati naložbe, predvsem v obnovljive vire energije in nizkoogljične obrate za proizvodnjo električne energije.

K evropskim izzivom na energetskem področju štejejo v zadnjih letih povečana odvisnost od uvoza nafte in plina, premajhna diverzifikacija, visoke cene energije zaradi državnih dajatev, splošna rast svetovnega povpraševanja po energiji, varnostna tveganja za države proizvajalke in tranzitne države, boj proti podnebnim spremembam, počasen napredek pri energetski učinkovitosti, vse večji delež obnovljivih virov energije, vključevanje in medsebojno povezovanje energetskih trgov ter izkrivljanje trga zaradi različnih sistemov financiranja.

Boljše povezovanje in usklajevanje energetskih trgov bi omogočilo več priložnosti za uresničitev skupnih evropskih ciljev varne, cenovno ugodne in okoljsko trajnostne oskrbe z energijo.

Vendar so energetski trgi, zlasti trgi z električno energijo, še vedno pod močnim vplivom nacionalnih držav, saj so države same pristojne za mešanico energijskih virov. Ukrepi za izvajanje nacionalne mešanice energijskih virov so zelo raznoliki in segajo od opuščanja jedrske energije do subvencioniranja obnovljivih virov energije in vzpostavljanja tako imenovanih mehanizmov zmogljivosti v nekaterih državah članicah, da bi zagotovili energetsko varnost.

Predvidljive cene energije in energetska varnost so bistvenega pomena zlasti za življenjski standard gospodinjstev, pa tudi za varnost zaposlitve v energetsko intenzivnih podjetjih.

Pri vseh ukrepih, ki jih predlaga Evropska komisija, je treba preveriti instrumente, pravno podlago, izvajanje in možnosti evropeizacije oskrbe z električno energijo.

Cilj posvetovanja ne sme biti spodkopavanje pravic držav članic iz člena 194 PDEU do nacionalne mešanice energijskih virov, do splošne strukture oskrbe z energijo in do uporabe ustreznih virov energije.

Pri tem je treba upoštevati, da v vseh vidikih skupne evropske energijske politike nacionalni pogoji in zahteve kratkoročno nasprotujejo hitri integraciji trga in ustvarjanju enotnega evropskega notranjega trga za električno energijo.

Mednje sodijo na primer različno vrednotenje uporabe jedrske energije, subvencioniranje obnovljivih virov energije s prednostjo pri odjemu in fiksnim nadomestilom za daljše časovno obdobje, manjkajoči povezovalni vodi med posameznimi regijami in državami članicami Evropske unije, dejstvo, da je električno energijo možno hraniti le v omejenem obsegu ter vprašanje, na kateri ravni je najbolje nadzorovati in regulirati trge z električno energijo, da bi zagotovili varnost oskrbe.

Komisija zato predlaga sveženj ukrepov, ki je ocenjen v tem poročilu. Pri tem je treba obravnavati naslednja vprašanja:

1. Cene na podlagi omejene ponudbe bi lahko bile pomemben sestavni del prihodnje zasnove trga, pri čemer se porajajo dvomi, ali bo zgolj prosto oblikovanje cen na trgu z električno energijo dovolj, da bi zagotovili ustrezno varnost oskrbe, saj potrebnih naložb v proizvodne zmogljivosti ne bo, dokler ne bo znano konkretno oblikovanje cen na trgu z električno energijo.

2. Načrt Evropske komisije, da bi razširila območja trgov terciarnih rezerv je bil sprejet dokaj zadržano. Preden se takšni ukrepi sprejmejo, je treba izvesti obsežno analizo trga, za potrebe te analize pa so morda v nekaterih državah članicah regije terciarnih rezerv premajhne, da bi zagotavljale učinkovit dostop do rezervne električne energije. Drži, da je za kapitalsko intenzivne obnovljive vire energije potreben stabilen naložbeni okvir.

Pri tem je v vsakem primeru treba preučiti obstoječe sisteme financiranja. Nemški sistem prednosti pri odjemu in zagotovljenih cenah za 20 let denimo ni primeren za neposredno sprejemanje cenovnih signalov trga. Sistem financiranja, ki podpira začetne naložbe, bi prej omogočil pokrivanje stroškov proizvodnje kot pomoč za tekoče poslovanje, ki je neodvisna od dejanske tržne cene in s tem otežuje konkurenco z drugimi viri energije.

3. Tudi predlog Evropske komisije, da bi občutno razširili evropsko regulacijo, je naletel na kritičen odziv.

Doslej pretežno nacionalno organiziran regulativni nadzor je učinkovit in ne nasprotuje želeni vzpostavitvi evropskega trga za električno energijo. Čeprav je evropski agenciji ACER treba zagotoviti ustrezno osebje in opremo za izvajanje njenih nalog, bi prenos nadzora nad energijo zahteval ustanovitev novega, pretirano velikega organa. Agencija ACER je zato bila doslej edina odgovorna za usklajevanje nacionalnih regulativnih organov in svetovanje tem organom. V prihodnosti bo morebiti imela drugačne naloge.

4. Pozdravlja se cilj evropske razsežnosti za varnost oskrbe. Takšno evropsko nalogo je mogoče opraviti zgolj z zadostnimi povezovalnimi zmogljivostmi med državami članicami. Pozdraviti velja sektorski pregled obstoječih nacionalnih mehanizmov zmogljivosti, ki ga je uvedla Komisija.

Poročevalec meni, da je treba financiranje obnovljivih virov energije obravnavati kot prednostno nalogo, hkrati pa ne smemo zanemariti s tem povezanih težav trajne energetske varnosti s sprejemljivimi cenami.

5. Uresničitev podnebnih ciljev EU zahteva kombinacijo ukrepov, pri katerih bo treba ob obnovljivih virih energije preračunati tudi razmerje med prednostnimi nizkoogljičnimi tehnologijami in takšnimi z več emisijami ogljika. Zato bi bilo narobe kratkoročno in kategorično izključiti proizvodnjo energije iz fosilnih goriv, saj bo proizvodnja iz karseda nizkoogljičnih fosilnih goriv srednjeročno ohranila svojo dopolnilo vlogo k obnovljivim virom energije.

6. Poročevalec meni, da je predlog Evropske komisije za energetsko politiko, ki bo hkrati temeljila na centralnih in decentraliziranih strukturah, načeloma dober. Zato je treba ciljno zasnovo trga oblikovati tako, da bo dejansko mogoče izvajati ustrezne procese sprememb, ne da bi posledice bile izkrivljanje trgov in propadle naložbe. Politika teh procesov ne more predvideti ali izsiliti, temveč se morajo sami uveljaviti na trgu.

Ne smemo spregledati, da so nekatere države članice že uvedle mehanizme zmogljivosti, da bi zagotovile energetsko varnost in primerno osnovno oskrbo ob potrebni prožnosti zaradi vse večjega deleža obnovljivih virov energije. Vendar bi vzpostavitev tovrstnih mehanizmov zmogljivosti morala temeljiti na podrobni analizi proizvodnje in oskrbe na regionalni ravni, ob upoštevanju prispevka sosednjih držav; morala bi biti odprta za čezmejno udeležbo ter zagotoviti le tiste zmogljivosti, ki so potrebne za energetsko varnost.

7. Poročevalec se na splošno strinja s Komisijo, da naj bi osrednjo funkcijo usmerjanja na trgu imeli cenovni signali in njihovo karseda prosto oblikovanje. To velja tudi za cene na podlagi omejene ponudbe, ki vplivajo na dolgoročne odločitve vlagateljev in kratkoročne odločitve, s tem pa na prožno tržno obnašanje potrošnikov; Zato je treba po vsej Evropi odpraviti regulirane končne cene za odjemalce.

Dandanes je veleprodajna cena osrednji dejavnik vpliva za odločitve o naložbah v elektrarne. Zato je predpostavka Komisije, da bodo zasebni investitorji sami gradili elektrarne, da bi nekajkrat na leto dosegli visoke cene, tvegana, saj tega ni možno predvideti.

Kljub temu, da se pojavljajo skoki cen, do katerih prihaja ravno v obdobjih izrednega pomanjkanja brez državnega posredovanja, trg z električno energijo temelji na napovedih proizvodnje in porabe. Ta pričakovanja se prilagajajo do njihove dejanske izpolnitve in udeležence na trgu spodbujajo k aktivnem trgovanju na trgu električne energije.

Za cene na podlagi omejene ponudbe pa je potrebno varno okolje za kapitalsko intenzivne dolgoročne naložbe. To velja ne le za klasične elektrarne, omrežja in shranjevanje energije, temveč tudi za obnovljive vire energije. Zato so po liberalizaciji trga električne energije naložbe v klasično proizvodnjo v Evropi potekale brez dolgoročnih pogodb. To zaupanje so nato spodkopali regulativni posegi, čeprav naj bi bila naloga javnega sektorja, da zagotavlja varnost in stabilnost tržnih pravil.

8. Poročevalec predlaga, naj Komisija v okviru zahteve za izgradnjo velikih regionalnih trgov izvede pilotne projekte, pri katerih naj uporabi pristop inovativne čezmejne tržne strukture. To bi lahko pozneje razširili na druge države članice.

Petstranski energetski forum(1) bi lahko bil pozitivni primer čezmejnega sodelovanja. Pri tem ima ključno vlogo Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki potrebuje dovolj sredstev, da lahko opravlja svoje naloge usklajevanja. Druge temeljne spremembe pristojnosti bi lahko vsebovale tveganja za varnost sistema, saj sedanji sistem neodvisnih energetskih regulatorjev dobro deluje.

ACER bi lahko tudi v omejenem obsegu prejel dodatne pristojnosti odločanja, na primer pri čezmejnih vidikih, kadar nacionalni regulativni organi predhodno niso dosegli sporazuma, pri določanju metode harmonizirane enakovrednosti sistema ali pri sodelovanju in podpori za nacionalni postopek odobritev pri energetskih projektih skupnega interesa.

9. Predlog o poenotenju tarif v distribucijskem omrežju in uvedbi ločevanja za distribucijska omrežja z manj kot 100 000 porabniki pa je odvečen in kontraproduktiven.

(1)

Skupno poročilo o energetski varnosti z dne 5. 3. 2015, ki so ga pripravili Nemčija, Francija, Avstrija, Švica, Belgija, Nizozemska in Luksemburg;


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

14.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

13

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Christian Ehler, Fredrick Federley, Adam Gierek, András Gyürk, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Algirdas Saudargas, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Simona Bonafè, Rosa D’Amato, Cornelia Ernst, João Ferreira, Françoise Grossetête, Carlos Iturgaiz, Benedek Jávor, Werner Langen, Svetoslav Hristov Malinov, Vladimír Maňka, Luděk Niedermayer, Markus Pieper, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Reimer Böge, Lara Comi, Jakop Dalunde, Eleonora Evi, Arne Lietz, Axel Voss

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov