PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma po njenem pristopu k Evropski uniji

23.6.2016 - (14381/2013 – C8-0120/2016 – 2013/0321(NLE)) - ***

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Danuta Jazłowiecka

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma po njenem pristopu k Evropski uniji

(14381/2013 – C8-0120/2016 – 2013/0321(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14381/2013),

–  ob upoštevanju Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Hrvaške kot pogodbenice zaradi njenega pristopa k Evropski uniji (14382/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za soglasje, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217, točko (a) člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0120/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0216/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Dvostranski sporazumi – ozadje

EU in njenih 28 držav članic so najpomembnejše partnerice Švice, saj so ji blizu tako v geografskem kot kulturnem smislu, zlasti pomembna pa je njihova politična in gospodarska vloga. Prav tako je EU tesneje povezana s Švico kot s katero koli drugo državo zunaj Evropskega gospodarskega prostora in je z njo sklenila številne sporazume. Švica je 4. največja trgovinska partnerica EU, takoj za Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Rusijo, EU pa je največja trgovinska partnerica Švice. V Švici živi več kot 1 milijon državljanov EU, vsak dan pa zaradi dela mejo prečka 230 000 ljudi. V EU živi približno 430 000 švicarskih državljanov. Notranji trg se je z vstopom Romunije, Bolgarije in Hrvaške še razširil in obsega skoraj 505 milijonov ljudi, zato je za Švico postal še pomembnejši.

Potem ko je Švica leta 1992 zavrnila pristop k Sporazumu EGP, pri čemer sta se obe strani zavedali pomena sodelovanja, so se začela pogajanja o več dvostranskih sporazumih (t.i. dvostranski sporazumi I). Pokrivali so prosti pretok ljudi, kopenski in zračni promet, kmetijstvo, raziskave ter tehnične ovire pri trgovanju in javnih naročilih, veljati pa so začeli 1. junija 2002.

Pogajanja o drugem svežnju (dvostranski sporazumi II) so se začela junija 2002, podpisan pa je bil leta 2004. Ta sveženj vsebuje devet različnih sporazumov, ki se nanašajo na obdavčenje prihrankov, sodelovanje v boju proti goljufijam, pridružitev Švice k schengenskemu pravnemu redu, sodelovanje Švice pri uredbah Dublin in Eurodac, trgovino s predelanimi kmetijskimi proizvodi, sodelovanje Švice v Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (EIONET), sodelovanje na področju statistike, sodelovanje Švice v programih usposabljanja Media Plus in Media ter sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja upokojencev institucij Skupnosti.

V svoji evropski politiki Švica ves čas stremi h krepitvi odnosov z EU, saj je bilo od leta 2000 pripravljenih skoraj 20 glavnih sporazumov in več kot 120 dvostranskih sporazumov, ki jih je švicarski narod potrdil na sedmih referendumih.

II. Prosti pretok oseb

S sporazumom o prostem pretoku oseb, podpisanem v okviru dvostranskih sporazumov I, so državljani držav podpisnic dobili pravico do vstopa, bivanja in dela na njihovih ozemljih, saj je bila večina omejitev vzajemno odpravljenih. Da pa bi lahko v celoti izkoristili te pravice, morajo imeti pogodbo o zaposlitvi ali opravljanju storitev ali zadostna finančna sredstva in zavarovanje. Namen tega sporazuma je bil vzpostaviti pravila med Unijo in Švico, enakovredna tistim iz pravnega reda Skupnosti, in sicer omogočanje vstopa, prebivanja, dela, samozaposlovanja in študija ter uvedbo pravice do socialne varnosti in omogočanje enakih življenjskih, zaposlitvenih in delovnih pogojev, kot jih imajo državljani. Poleg tega je bil cilj sporazuma olajšati opravljanje storitev na ozemlju pogodbenic.

Za sporazum so veljale nekatere prehodne določbe, ki so vsem državam EU in Švici postopoma omogočile, da izkoristijo prednosti prostega pretoka.

Dvostranski sporazum I vsebuje temeljno giljotinsko klavzulo, ki določa, da se ob prenehanju izvajanja katere koli od sedmih pogodb samodejno prenehajo izvajati vse pogodbe, in klavzulo o mirovanju, ki določa, da se pogodbenice zavezujejo, da ne bodo sprejele nobenih dodatnih omejitvenih ukrepov glede državljanov druge pogodbenice na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

III. Protokoli k Sporazumu o prostem pretoku oseb

Sporazum o prostem pretoku oseb, ki je bil podpisan leta 2000 v okviru dvostranskega sporazuma I in ki je začel veljati 1. junija 2002, je bil sklenjen med Švico in EU–15. Sporazum o prostem pretoku oseb je edini, ki ni samodejno začel veljati za nove države članice po razširitvi EU 1. maja 2004. Zato je bil spremenjen s protokolom in je začel veljati še za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško. Prvi Protokol k sporazumu je začel veljati 1. aprila 2006. Vsak Protokol je bil sklenjen po modelu Sporazuma z državami EU-15, v njih pa so določene kvote, dogovori v zvezi z dostopom na trg dela, omejitve in zaščitne klavzule.

Ob pristopu Bolgarije in Romunije k Evropski uniji 1. januarja 2007 je bil sporazum ponovno spremenjen, ko je leta 2009 začel veljati kot Protokol II.

Ko je Hrvaška leta 2013 pristopila k Evropski uniji, je začel veljati Protokol III, vendar je bil sprva blokiran zaradi referenduma proti množičnemu priseljevanju 9. februarja 2014. EU se je odzvala tako, da je prekinila pogajanja o več sporazumih s Švico, vključno z okvirnim programom za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“ ter programom izmenjave študentov „Erasmus +“. Švica in EU sta 4. marca 2016 vendarle podpisali Protokol III o razširitvi Sporazuma o prostem gibanju oseb na Hrvaško.

Podobno kot za prejšnja protokola je tudi za tega potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

IV. Sedanji protokol

V tem protokolu je predvideno, da lahko Švica za obdobje 7 let od datuma začetka njegove veljavnosti omeji dostop hrvaških državljanov na trg dela (kvote, prednost lokalnim delavcem, nadzor delovnih pogojev in plače). V zadnjih dveh letih tega prehodnega obdobja mora omejitve odobriti Skupni odbor Švica–EU.

Pri omejitvah na trgu dela lahko Švica ohrani količinske omejitve v zvezi z dostopom delavcev, zaposlenih v Švici, in samozaposlenih oseb, ki so državljani Hrvaške, za naslednji dve kategoriji prebivanja: a) prebivanje za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta; b) prebivanje za obdobje enega leta ali več.

Količinske omejitve se določijo za vsako od sedmih let veljavnosti protokola. Kvote za posamezno leto so progresivne, tako da lahko Švica postopoma, leto za letom, odpira svoj trg dela za hrvaške delavce.

Določene so dodatne določbe, ki Švici in Hrvaški omogočajo, da ohranita nadzor nad dajanjem prednosti delavcev, ki so vključeni v redni trg dela, ter nad plačnimi in delovnimi pogoji, ki veljajo za državljane druge pogodbenice.

Hrvaška ima pravico uvesti enake količinske omejitve za švicarske državljane za ista obdobja. Pomembna končna zaščitna klavzula določa, da ima Švica po izteku sedemletnega obdobja Protokola možnost, da enostransko uvede zaščitno klavzulo proti hrvaškim državljanom za dodatna tri leta in tako omeji število dovoljenj za prebivanje, na podlagi katerih lahko delajo. V ta namen so določene posebne določbe.

Celotno prehodno obdobje vključno z zaščitno klavzulo, če se uvede, je torej 10 let od datuma začetka veljavnosti Protokola.

V. Referendum proti množičnemu priseljevanju z dne 9. februarja 2014

Švica je na referendumu 9. februarja 2014 s 50,3 % glasov za in večino kantonov sprejela pobudo proti množičnemu priseljevanju, ki jo je sprožila švicarska ljudska stranka. Glavni element pobude je bil uvedba novega člena 121a v švicarsko zvezno ustavo. Najpomembnejši elementi tega člena so, da Švica samostojno ureja priseljevanje in da lahko na podlagi svojih splošnih gospodarskih interesov omeji izdajanje dovoljenj za prebivanje in uvede kvote ter da morajo podjetja pri zaposlovanju dati prednost švicarskim državljanom. Poleg tega je za sporazum med EU in Švicarsko konfederacijo zelo pomembno, da pobuda proti množičnemu priseljevanju določa, da nobena mednarodna pogodba ali sporazum ne sme kršiti novo uvedenega člena.

V praksi je namen člena 121a ustave omejiti priseljevanje v Švico in ponovno uvesti kvote za tujce, poziva pa tudi k novim pogajanjem o Sporazumu o prostem pretoku oseb z EU. Z njegovim sprejetjem ima zvezni svet tri leta časa, do februarja 2017, da izvede ukrepe za dosego teh ciljev. Poudariti pa je treba, da člen 121a ni v skladu s Sporazumom o prostem pretoku oseb.

Julija 2014 je bila Evropski službi za zunanje delovanje, ki je odgovorna za upravljanje Sporazuma med EU in Švico o prostem pretoku oseb, posredovana zahteva za revizijo tega sporazuma. Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton se je po posvetovanju z državami članicami takoj odzvala in poudarila, da bi bila ponovna pogajanja o načelu nediskriminacije, vključno z enakim obravnavanjem, s ciljem, da bi uvedli količinske omejitve in kvote, v povezavi z dajanjem prednosti švicarskim državljanom popolnoma v nasprotju s sporazumom in da se zato EU ne strinja z njegovo revizijo.

Ob upoštevanju giljotinske klavzule in ker je treba spoštovati sporazum, zdaj potekajo posvetovanja s predstavniki Švice, da bi poiskali vzajemno sprejemljivo rešitev, po možnosti na podlagi razlage člena 14.2 sporazuma, ki določa, da lahko skupni odbor v primeru resnih gospodarskih in socialnih težav preuči ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

V prihodnjih mesecih bo treba najti rešitev za posledice tega referenduma. Ker bi avtonomna odločitev Švice lahko pomenila prekinitev izvajanja dvostranskega sporazuma I, mora sedaj Švicarska konfederacija predlagati sprejemljivo rešitev.

VI. Stališče poročevalke

Notranji trg in njegova razširitev prinašata Švici podobne koristi kot državam članicam EU, kar je Švica[1] večkrat poudarila, to pa izhaja tudi iz švicarske analize posledic prekinitve izvajanja dvostranskih sporazumov I[2]. Tako Hrvaška kot Švica bosta s podpisom sedanjega Protokola III in razširitvijo notranjega trga, kjer je prosti pretok bistvenega pomena, nedvomno pridobili v političnem, gospodarskem in kulturnem smislu.

Zaradi vseh teh razlogov poročevalka podpira Protokol k sporazumu in priporoča, da se mu poda soglasje.

• [1]  Švicarsko poslovno združenje Economiesuisse je dvostranski sporazum opredelilo kot „nujnega in neizogibnega“, zlasti zaradi dostopa do trgov novih držav članic;
• [2] https://www.seco.admin.ch/seco/fr/home/Aussenwirtschaftspolitik_Wirtschaftliche_Zusammenarbeit/Wirtschaftsbeziehungen/Wirtschaftsbeziehungen_mit_der_EU/wirtschaftliche-bedeutung-der-bilateralen-i/volkswirtschaftliche-auswirkungen-eines-wegfalls-der-bilateralen.html

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	21.6.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Jan Keller, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Georges Bach, Lynn Boylan, Sergio Gutiérrez Prieto, Dieter-Lebrecht Koch, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Paul Tang

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

44	+
ALDE ECR EFDD GUE/NGL Green/EFA PPE   S&D	Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Morten Løkkegaard, Yana Toom, Renate Weber Arne Gericke, Czesław Hoc Laura Agea, Daniela Aiuto, Tiziana Beghin Lynn Boylan, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Gabriele Zimmer Terry Reintke, Tatjana Zdanoka Georges Bach, David Casa, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Sergio Gutiérrez Prieto, Jan Keller, Javi López, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Joachim Schuster, Paul Tang, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

2	-
ENF NI	Dominique Martin Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani