POROČILO o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb

27.6.2016 - (2015/2038(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Eleonora Forenza

Postopek : 2015/2038(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0217/2016

Predložena besedila :

A8-0217/2016

Razprave :

PV 04/07/2016 - 17
CRE 04/07/2016 - 17

Glasovanja :

PV 05/07/2016 - 4.4
CRE 05/07/2016 - 4.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0298

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE Odbora za zunanje zadeve
MNENJE Odbora za razvoj
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb

(2015/2038(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

– ob upoštevanju členov 11, 153, 191, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju členov 12, 21, 28, 29, 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497)[1],

– ob upoštevanju sklepov z desetega zasedanja ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije[2],

– ob upoštevanju pariškega sporazuma (30. november – 11. december 2015)[3],

– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014[4],

– ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 z naslovom „Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“,

– ob upoštevanju smernic za analizo vpliva človekovih pravic na ocene učinka za pobude politike, povezane s trgovino[5],

– ob upoštevanju študije z naslovom „Human rights and democracy clauses in international agreements“ (Človekove pravice in klavzule o demokraciji v mednarodnih sporazumih), ki jo je leta 2015 objavil tematski sektor Evropskega parlamenta,

– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“[6],

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost[7],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov[8],

– ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja[9],

– ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem[10],

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah[11],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“ (COM(2011)0681),

– ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca OZN za trgovino in razvoj[12],

– ob upoštevanju študije „The EU’s Trade Policy: from gender-blind to gender-sensitive?“ (Trgovinska politika EU: od neupoštevanja do upoštevanja vidika spola), ki jo je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta,

– ob upoštevanju četrtega poročila neodvisnega strokovnjaka „The promotion of a democratic and equitable international order“ (Spodbujanje demokratične in pravične mednarodne ureditve) – sporočilo generalnega sekretarja OZN generalni skupščini z dne 5. avgusta 2015 (A/70/285),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[13],

– ob upoštevanju resolucije OZN št. 64/292, v kateri je generalna skupščina OZN izrecno priznala pravici do vode in komunalne ureditve kot človekovi pravici in ki določa, da sta čista pitna voda in komunalna ureditev odločilni za uresničevanje vseh človekovih pravic,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“[14],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[15],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[16],

– ob upoštevanju študije z naslovom „Gender Mainstreaming in Committees and Delegations of the European Parliament“ (Vključevanje načela enakosti spolov v odborih in delegacijah Evropskega parlamenta), ki jo je leta 2014 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta,

– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9, v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino za nadnacionalne družbe in druga podjetja in človekove pravice, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij[17],

– ob upoštevanju reformiranega splošnega sistema preferencialov EU iz Uredbe (EU) št. 978/2012,

– ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o splošni shemi preferencialov v obdobju 2014–2015 (COM(2016)0029),

– ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, revidiranih smernic OECD za večnacionalna podjetja, tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih v zvezi z večnacionalnimi družbami in socialno politiko, okvira Mednarodnega sveta za celovito poročanje, desetih načel svetovnega sporazuma Združenih narodov in usmerjevalnega standarda ISO 26000 o družbeni odgovornosti,

– ob upoštevanju osnutka francoskega zakona o primerni skrbnosti, ki spodbuja vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter izjave predsednika Junckerja na vrhunskem srečanju G7 leta 2015,

– ob upoštevanju projekta o uresničevanju dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev (Realising Long-term Value for Companies and Investors), ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorno vlaganje in svetovnega sporazuma OZN,

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0217/2016),

A. ker je Parlament leta 2010 izdal priporočila Komisiji v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, človekovimi pravicami in odgovornostjo gospodarskih družb; ker so bila nekatera od teh priporočila izvedena, druga pa ne;

B. ker Parlament nastopa kot sozakonodajalec v zvezi z ukrepi, ki opredeljujejo okvir za izvajanje skupne trgovinske politike Unije; ker je za ratifikacijo vsakega trgovinskega sporazuma, ki ga izpogaja Unija, potrebno soglasje Parlamenta, ker je izvajanje priporočil Parlamenta torej potrebno za zagotovitev uspeha vseh pobud, ki jih izvaja Komisija na področju skupne trgovinske politike;

C. ker ima trgovina močno vlogo pri spodbujanju poslovnih priložnosti, ustvarjanju blaginje in večanju zaposlenosti ter usmerjanju gospodarskega razvoja, družbenega napredka, življenjskih standardov, kakovosti življenja in dolgoročnega izboljšanja standardov človekovih pravic;

D. ker EU poudarja svojo trdno zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, kot je potrdila v svoji strategiji „Trgovina za vse“, pa tudi človekovim pravicam in dobremu upravljanju, in sicer s sredstvi, ki temeljijo na spodbudah, kot so GSP + in določbe o preferencialnem dostopu do trgov v državah, zavezanih k izvajanju temeljnih mednarodnih konvencij na teh področjih;

E. ker lahko EU pozitivno prispeva k večjemu spoštovanju človekovih pravic in trajnostnemu razvoju na svetovni ravni s svojo trgovinsko politiko; ker mora Komisija izvajati svoje ukrepe v skladu s tem ciljem; ker trgovinski in naložbeni sporazumi vplivajo na človekove pravice in trajnostni razvoj, zato bi morali biti zasnovani tako, da bi podpirali družbeni in okoljski napredek, s čimer bi zagotovili, da se evropski standardi ne ogrožajo, zaščitili človekove pravice ter zagotovili spoštovanje socialnih in okoljskih predpisov;

F. ker trgovina in tuje naložbe mednarodnih podjetij prispevajo k večji zavzetosti na področju človekovih pravic, socialnih pravic in pravic delavcev v državah članicah, v katerih ta podjetja delujejo;

G. ker je prispevek Evropskega parlamenta mogoče meriti po dejanskem izvajanju njegovih priporočil; ker je treba izvajanje sporazumov redno spremljati, da se zagotovi skladnost s cilji in zavezami iz trgovinskih sporazumov, zlasti tistih v zvezi z varstvom človekovih pravic;

H. ker imajo v skladu s členom 208 PDEU EU in njene države članice dejansko pravno obveznost, da svoje politike uskladijo z razvojnimi cilji;

I. ker Komisija v predlogu o novi strategiji za trgovino in naložbe „Trgovina za vse“ priznava povezavo med trgovino, človekovimi pravicami ter socialnimi in okoljskimi standardi in vztraja, da morajo postati sestavni del ekonomskih in trgovinskih odnosov Unije;

J. ker imajo transnacionalni svetovni trgovci na drobno in podjetja veliko odgovornost, zaradi sedanjih vzorcev proizvodnje, za izboljševanje delovnih pogojev in plač v državah proizvajalkah;

K. ker so sestavni del človekovih pravic tudi pravice žensk; ker enakost spolov sodi v področje delovanja poglavij o trgovinskih sporazumih o trajnostnem razvoju; ker ima specifični učinek trgovinskih in naložbenih sporazumov in liberalizacija zaradi strukturnih neenakosti med spoloma različne posledice za ženske in moške in ker je treba pri trajnostnem in vključujočem razvoju, rasti in trgovinskih sporazumih upoštevati človekove pravice, tudi z vidika spola;

L. ker agenda za trajnostni razvoj za leto 2030 priznava odločilni vpliv trgovinskih politik pri izvajanju njenih ciljev in zajema številna področja politik, kot so pravila o poreklu, predpisi o živilih, trgi potrošniških dobrin in enakost spolov;

M. ker se potencial sistema GSP in GSP + za zagotavljanje ratifikacije in izvajanja konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev v državah v razvoju lahko izboljša preko povezovanja gospodarskih spodbud z učinkovitim sprejemanjem in stalnim spremljanjem izvajanja temeljnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev;

N. ker je EU po tragediji leta 2013 v zgradbi Rana Plaza z vlado Bangladeša in Mednarodno organizacijo dela sprožila globalni dogovor za izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah v Bangladešu, katerega cilj je izboljšati delovne, zdravstvene in varnostne pogoje za delavce; ker so ta prizadevanja prispevala k večji ozaveščenosti javnosti ter inovativnim rešitvam za reševanje vprašanj, povezanih s trgovino in trajnostnim razvojem, na primer sporazuma o protipožarni in gradbeni varnosti v Bangladešu;

O. ker še vedno ni regulativnega okvira o tem, kako naj gospodarske družbe spoštujejo obveznosti na področju človekovih pravic v povezavi s socialnimi in okoljevarstvenimi standardi; ker mora poleg javnega tudi zasebni sektor prispevati k trajnostnemu razvoju; ker morajo podjetja delovati na družbeno in okoljsko odgovoren način; ker nova generacija trgovinskih in naložbenih sporazumov EU obsega poglavja o trajnostnem razvoju, ki pozivajo pogodbenice k prizadevanjem za varstvo človekovih pravic, spoštovanje socialnih in okoljskih standardov ter zagotavljanje družbene odgovornosti gospodarskih družb; ker so se v teh poglavjih pokazale razlike glede njihove ravni ambicij v prihodnjih trgovinskih sporazumih EU; ker se Komisijo spodbuja, naj si čim bolj ambiciozno prizadeva;

P. ker je strategija „Trgovina za vse“ Komisije za leto 2015 prednostna naloga EU; ker mora zdaj Komisija svoja dobro zelo sprejeta prizadevanja usmeriti v odločne in konkretne ukrepe, da bi ta strategija ustrezno spodbudila agendo o trgovini in trajnostnem razvoju, ;

Q. ker projekt za uresničevanje dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev (Realising Long-term Value for Companies and Investors project), ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorne naložbe in svetovnega pakta OZN, dokazuje, da je gospodarsko okrevanje v Evropi in svetu skladno z načeli socialne pravičnosti, okoljske vzdržnosti in spoštovanja človekovih pravic, ki se medsebojno krepijo;

R. ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se skupna trgovinska politika EU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije;

S. ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) potrjuje, da zunanje delovanje EU vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter upoštevanje Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;

T. ker je postala povezava med trgovino in človekovimi pravicami na eni strani ter socialnimi in okoljskimi standardi na drugi sestavni del ekonomskih in trgovinskih odnosov EU; ker bi bilo treba politiko EU na področju človekovih pravic in demokracije v tretjih državah še naprej vključevati prek drugih politik EU, ki imajo zunanjo razsežnost, tudi trgovinske politike; ker bi morala EU s trgovinsko politiko spodbuditi cilj postavljanja visokih globalnih standardov na področjih človekovih in socialnih pravic, varstva potrošnikov ter okoljskih vprašanj;

U. ker trgovinska politika in ambiciozni trgovinski sporazumi spodbujajo in krepijo svetovni, na pravilih temelječ trgovinski sistem; ker bi bilo treba pred sklenitvijo trgovinskih pogajanj na učinkovit in pregleden način upoštevati tudi vprašanja, povezana s človekovimi pravicami; ker je cilj vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah skupaj z vsemi drugimi ustreznimi instrumenti, tudi spodbujanjem družbene odgovornosti gospodarskih družb, spodbujanje določb o človekovih pravicah v povezavi s trgovinsko politiko;

V. ker je Svet OZN za človekove pravice 26. junija 2014 sprejel resolucijo o ustanovitvi medvladne delovne skupine, ki bo zadolžena, da začne postopek za vzpostavitev mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta, ki bo v okviru mednarodnega prava urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij;

W. ker se lahko trgovina in človekove pravice medsebojno krepijo in ker lahko tudi poslovna skupnost, ki je obvezana spoštovati človekove pravice, odigra pomembno vlogo pri pozitivnih spodbudah za podpiranje človekovih pravic, demokracije, okoljskih standardov in odgovornosti gospodarskih družb; ker EU igra vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za globalno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov, in njihovem izvajanju, med drugim na področjih socialne pravičnosti, okoljske trajnosti in spoštovanja človekovih pravic; ker se priznava, da imajo evropska podjetja, ki poslujejo na svetovni ravni in dajejo zgled prek nediskriminatorne poslovne kulture, dolgoročni pozitivni učinek na človekove pravice; ker krepitev trgovinskih odnosov, ki temeljijo na varstvu in uveljavljanju človekovih pravic, izboljšuje medsebojno razumevanje in skupne vrednote, kot so pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;

Splošna načela

1. poziva Komisijo in države članice, naj v vse svoje politike, tudi v trgovinsko, vključijo vidik spolov in naj med drugim poskrbijo za dejansko spoštovanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW); poziva Komisijo, naj pri svoji oceni učinka trgovinske politike EU na pravice žensk upošteva vidike enakosti spolov, in jo poziva, naj sistematično oceni veljavne trgovinske in naložbene sporazume, da bi opredelila njihove posledice za enakost spolov;

2. poziva Komisijo, naj zagotovi večjo usklajenost glede razvoja, zagotovi učinkovito ocenjevanje politik in usklajevanje med razvojno pomočjo in trgovinsko politiko ter si prizadeva zagotoviti, da bodo vsi deležniki upoštevali mednarodne standarde o človekovih pravicah, enakosti spolov, delovni zakonodaji in spoštovanju okolja;

3. poziva EU, naj bo dejavna pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela na svojem 70. zasedanju;

4. poziva EU in države članice, naj spodbujajo zavezujoče ukrepe za zagotovitev, da bodo podjetja davke plačala tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti in ustvarja vrednost, naj spodbujajo, da bi bilo v zasebnem sektorju obvezno poročanje po posameznih državah, kot priporoča OECD, ter naj spodbujajo dobro upravljanje, zlasti pri davčnih zadevah, in učinkovito pobiranje davkov; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo temu vprašanju namenjena prednost na dnevnem redu njihovega dialoga o politikah (na politični ravni o razvoju in o trgovini), in naj podprejo vlogo civilne družbe pri zagotavljanju javnega nadzora nad davčnim upravljanjem in spremljanjem primerov davčnih utaj; meni, da bi bilo treba davčno politiko podjetja obravnavati kot del njegove družbene odgovornosti, kar pomeni, da strategije, ki vključujejo davčne utaje ali okoriščanje z davčnimi oazami, niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

5. potrjuje, da je dostop do skupnih dobrin, kot so voda, zdravstveno varstvo in izobraževanje, pomemben odraz zmožnosti države za zagotavljanje človekovih in socialnih pravic;

6. poudarja, da je EU zaradi dejstva, da socialna in ekonomska vprašanja upošteva v okviru svoje trgovinske diplomacije, že pred ostalimi glavnimi svetovnimi akterji na področju trgovine; poudarja, da je sodelovanje naših trgovinskih partnerjev na področju človekovih pravic dolgoročno trdna podlaga za nadaljnji dialog, procese sodelovanja in postopni napredek;

7. poudarja pomen trgovine in tujih naložb kot pomembnih orodij za uresničitev gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja ter varstvo človekovih pravic;

8. želi spomniti, da trgovina in tuje naložbe povečajo blaginjo v revnejših državah; želi spomniti, da povezava med večjo blaginjo ter boljšim varstvom človekovih pravic, socialnih pravic in delavskih pravic in odločnim varstvom okolja nikakor ni zanemarljiva;

9. želi spomniti, da je EU zavezana skladnemu spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic in demokracije v svojih odnosih s tretjimi državami v vseh svojih politikah, tudi trgovinski, in vseh svojih ustreznih instrumentih zunanjega financiranja;

10. zato priporoča, naj bo trgovinska strategija EU orodje za spodbujanje demokratičnih vrednot v tretjih državah; zato pozdravlja krepitev trgovinskih sporazumov in programov trgovinskih preferencialov kot vzvodov za spodbujanje človekovih pravic, odpravo prisilnega dela in dela otrok, zagotavljanje prehranske varnosti in pravice do zdravja, trajnostnega razvoja ter visokih standardov na področjih varnosti in okolja, pa tudi zagotavljanje gospodarskih priložnosti za vse;

Človekove pravice ter okoljski in socialni standardi na večstranski ravni

11. poudarja, kako pomembno je za EU vzpostaviti sodelovanje na večstranski ravni, in zato ponavlja svoj poziv Komisiji, naj prevzame vodilno vlogo pri reformi upravljanja STO, zlasti v zvezi z izpolnitvijo naslednjih ciljev:

(a) okrepiti učinkovito sodelovanje in redni dialog med STO in ustreznimi agencijami OZN, zlasti Visokim komisarjem za človekove pravice, Konferenco OZN za trgovino in razvoj in Mednarodno organizacijo dela, predvsem tako, da se slednji podeli status opazovalke v STO in vključi v trgovinske spore, povezane s kršitvami mednarodnih konvencij na področju človekovih pravic in dela; meni, da bi morala biti Mednarodna organizacija dela še naprej vključena v pogajanja o dvostranskih, večstranskih in mnogostranskih trgovinskih sporazumih;

(b) opraviti reformo mehanizmov STO za pregled trgovinske politike, da bodo vključevali socialne in okoljske vidike in vidike človekovih pravic na podlagi smernic Mednarodne organizacije dela, smernic OZN za človekove pravice in smernic iz večstranskih okoljskih sporazumov, ter spodbujati trajnostni razvoj, zlasti z vzpostavitvijo odbora za trgovino in dostojno delo v okviru STO ob obstoječem odboru za trgovino in okolje, kot je zahteval v svojih priporočilih iz leta 2010;

(c) oceniti, v kakšnem obsegu je odbor STO za trgovino in okolje izpolnil svoje naloge, določene v ministrskem sklepu STO o trgovini in okolju, sprejetem 15. aprila 1994 v Marakešu, in ugotovitve o tem, kaj je še treba narediti, zlasti v okviru svetovnega dialoga o blažitvi podnebnih sprememb in prilagoditvi STO, kot je izvirno zahteval Parlament;

(d) se dejavno udeležiti delovne skupine OZN za proces priprave pogodbe o človekovih pravicah v podjetništvu kot odziv na študijo o obravnavanju obsežnih korporativnih kršitev človekovih pravic s pravnimi sredstvi, ki jo je opravil urad visokega komisarja za človekove pravice;

12. poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja nadaljnje reforme STO, da bi opredelila večstranska pravila za trajnostno upravljanje svetovnih dobavnih verig na odgovoren način, ki bi morala zlasti vključevati:

(a) učinkovite in izvršljive zahteve za primerno skrbnost in preglednost v dobavni verigi, ki bi izhajale iz vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

(b) zdravstvene in varnostne standarde, ki bi priznavali zlasti pravico delavcev do odborov za varnost;

(d) spoštovanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela;

13. ponovno poziva, naj se zagotovi, da se bo vsak ukrep, ki ga bo sprejela katera od strani v okviru pariškega sporazuma, ali se bo nanašal na načela in zaveze iz členov 3 in 4 konvencije UNFCCC, utemeljen tudi s pravno zanesljivejšim varstvom pravice do reguliranja v trgovinskih sporazumih;

14. poziva Komisijo, naj pospeši napredek pri razvoju shem, ki razlikujejo med proizvodi glede na načine predelave in proizvodnje ter merila trajnosti, v okviru trgovinskih sporazumov;

15. poziva države članice, naj v skladu z zavezo skupine G-20 okrepijo prizadevanja za izpolnitev zaveze o postopni odpravi subvencij za fosilna goriva;

16. verjame, da bi lahko trgovinska politika bolj prispevala k energetskemu prehodu in da bi morali trgovinski instrumenti EU spodbujati vzpon in razvoj obnovljivih virov energije ter razvoj zelenega blaga in tehnologij v Evropi; je seznanjen s prizadevanji Komisije pri pogajanjih o mnogostranskem sporazumu o zelenih dobrinah (sporazum o okoljskih dobrinah) in poziva, naj ta pogajanja zagotovijo ambiciozen in uravnotežen sporazum; poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj o tem sporazumu pripravi kvantitativna in kvalitativna merila za opredelitev zelenih dobrin ter v okviru pogajanj spodbuja verodostojno in pregledno metodologijo; prav tako poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva dejavnike, ki vplivajo na trgovino z zelenimi dobrinami, kot so protidampinške politike v sektorju obnovljivih virov energije, ureditve intelektualne lastnine, strogi programi financiranja in nacionalne okoljevarstvene politike, ki ustvarjajo povpraševanje po tovrstnem blagu;

Človekove pravice ter okoljski in socialni standardi na dvostranski ravni

17. pozdravlja odločitev Komisije, da bo v skladu s smernicami za analizo ocene učinka na človekove pravice za pobude politike, povezane s trgovino, za vse trgovinske sporazume izvedla predhodno in naknadno oceno učinka na trajnostni razvoj; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj:

(a) te smernice uporabi pri pripravi ocen učinka na trajnostni razvoj za vsa trenutna in bodoča pogajanja;

(b) v teh ocenah izrazi tudi vodilna načela, ki jih je pripravil posebni poročevalec OZN o pravici do hrane;

(c) upošteva učinek trgovinskih in naložbenih sporazumov na posebej ranljive, kot so pripadniki manjšin ali geografsko izolirani, revni ali družbeno izključeni; v zvezi s tem opozarja tudi na zavezo Komisije, da bo ocenila učinek prostotrgovinskih sporazumov na najbolj oddaljene regije EU;

(d) zagotovi ustrezno vključenost organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v pripravo ocen učinka na trajnostni razvoj ter Parlament v vsaki fazi vključi v ta proces;

(e) med pogajanji v celoti upošteva ugotovitve teh ocen;

(f) zagotovi pravočasno objavo teh ocen, da bodo informacije za pogajalska stališča na voljo pred njihovim oblikovanjem, obvesti javnost in omogoči izvoljenim predstavnikom, da ustrezno ocenijo predlagani sporazum;

18. odločno zahteva, da morajo ocene učinka na človekove pravice in ocene učinka na trajnostni razvoj postati zavezujoče in se začeti že v zgodnji fazi, da bodo informacije za pogajalska stališča na voljo pred njihovim oblikovanjem;

19. je seznanjen z ugotovitvami evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s sklepom Komisije o dokončanju sporazuma z Vietnamom pred zaključkom ocene učinka na človekove pravice in poziva Komisijo, naj to oceno opravi čim prej in na podlagi nove metodologije, da bi Parlamentu omogočila sprejeti informirano odločitev;

20. ponovno izraža svojo podporo pogojenosti s človekovimi pravicami v trgovinskih sporazumih in želi spomniti, kako pomembno je spoštovati in izvajati določbe o človekovih pravicah; pozdravlja prizadevanja Komisije in Sveta, da bi v skladu s skupnim pristopom v vse trgovinske in naložbene sporazume uvedli takšne pravno zavezujoče klavzule o človekovih pravicah, in poziva k objavi skupnega pristopa Sveta; ugotavlja, da klavzule o človekovih pravicah niso bile vključene v vse sporazume EU, in poziva, naj se v potekajočih pogajanjih z drugimi partnerji, zlasti tistih o TTIP, zagotovi vključitev pravno zavezujoče klavzule o človekovih pravicah;

21. vendar meni, da imajo veljavne klavzule omejen učinek na izvajanje obveznosti in zavez na področju človekovih pravic; zato poziva Komisijo in Svet, naj izvedeta naslednje prilagoditve:

(a) vključitev trgovinskih zaščitnih določb za ohranitev zmožnosti vsake od strani, da izpolni svoje obveznosti glede človekovih pravic na področjih, na katerih ima glavno odgovornost v primerih dokazanih kršitev določb klavzul o človekovih pravicah;

(b) redno poglobljeno spremljanje izvajanja določb o človekovih pravicah v trgovinskih in pridružitvenih sporazumih, zlasti z objavo rednih skupnih poročil Komisije in ESZD Parlamentu o tem, kako partnerske države spoštujejo človekove pravice, in ustanovitvijo medinstitucionalnega odbora;

(c) premislita naj o vključitvi odbora za človekove pravice v vse trgovinske sporazume EU, da bi zagotovila resne in sistematične nadaljnje ukrepe glede vprašanj o človekovih pravicah v zvezi s sporazumom; v zvezi s tem želi spomniti, kako pomembno je vključiti javnost v pogajanja, da se zagotovi preglednost;

(d) zagotovita naj, da bo EU imela sistem domačih pravnih sredstev, ki bo omogočala pritožbe v primerih nespoštovanja trgovinskih sporazumov in klavzul o človekovih pravicah;

22. želi spomniti na poziv iz svoje resolucije iz leta 2010, da bi moral vsak trgovinski sporazum EU, tako dvostranski kot mnogostranski, vključevati celovita, izvršljiva in ambiciozna poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju; poudarja neskladnosti med poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju v različnih trgovinskih sporazumih EU; zato poziva Komisijo, naj ohrani najvišjo raven skladnosti v vseh trgovinskih pogajanjih in uvede poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju z naslednjimi elementi:

(a) zavezo vsake strani o ratifikaciji in učinkovitem izvajanju osmih temeljnih in štirih prednostnih konvencij Mednarodne organizacije dela, pa tudi mednarodnih večstranskih okoljskih sporazumov;

(b) splošnim reševanjem sporov, ki bo zajemalo določbe o človekovih pravicah in poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju na enak način kot druge dele sporazuma, kot je bilo zahtevano v priporočilih iz leta 2010 za zagotovitev skladnosti s standardi človekovih pravic ter socialnimi in okoljskimi standardi;

(d) učinkovitimi odvračilnimi ukrepi, tudi v obliki denarnih pravnih sredstev, v primerih resnih, dokazanih kršitev določb poglavja o trajnostnem razvoju iz sporazuma; takšne ukrepe bi bilo mogoče izvesti prek začasne upočasnitve, zmanjšanja ali prekinitve nekaterih trgovinskih ugodnosti, ki se zagotavljajo s sporazumom, v primeru hudih in stalnih kršitev teh standardov kot skrajnega ukrepa, uvedba akcijskih načrtov z našimi partnerji pa bi lahko pripomogla k odpravi neupoštevanja nekaterih zavez, sprejetih v trgovinskih in naložbenih sporazumih;

23. ponovno izraža poziv k ustanovitvi forumov ali svetovalnih skupin za trajnostni razvoj v različnih fazah priprave sporazuma, pogajanj o njem in njegovega izvajanja; želi spomniti, da morajo biti notranje svetovalne skupine popolnoma neodvisne in imeti dostop do ustreznih sredstev; je seznanjen s kritikami, ki jih pogosto izražajo nekateri udeleženci notranjih svetovalnih skupin, ki jih je EU ustanovila v okviru veljavnih trgovinskih sporazumov, da njihovi premisleki nimajo praktičnega učinka, in predlaga, naj Komisija izvede naslednje ukrepe:

(a) vzpostavi sistem poročanja, ki bo Parlamentu omogočil dostop do dela svetovalnih skupin;

(b) se sistematično in konkretno odzove na pomisleke notranjih svetovalnih skupin EU in sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pobudami organizacij civilne družbe EU in socialnih partnerjev v tem okviru;

(c) naj v poglavjih o trgovini in trajnostnem razvoju opredeli osnovne logistične določbe, ki bodo omogočale uspešno izvajanje, saj so se ti vidiki v nekaterih primerih izkazali za resne prepreke, pa tudi ustrezne spremljevalne ukrepe, kot so tehnična pomoč in programi sodelovanja;

24. poziva k večji preglednosti in odgovornosti za lokalne organizacije pri oblikovanju mednarodnih trgovinskih pravil in nacionalnih trgovinskih politik ob hkratnem zagotavljanju doslednosti v zvezi s spoštovanjem pravic delavcev in človekovih pravic, vključno s pravicami žensk;

25. poziva Komisijo, naj tesneje vključi Parlament v proces spremljanja izvajanja trgovinskih in naložbenih sporazumov z ozirom na upoštevanje standardov človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov, ter poziva Svet, naj se posvetuje s Parlamentom o vseh odločitvah, s katerimi bi posamezni sporazum spremenili ali po potrebi celo začasno prekinili njegovo izvajanje;

Človekove pravice ter okoljski in socialni standardi na enostranski ravni

26. pozdravlja, da je 1. januarja 2014 začela veljati nova shema splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (Uredba (EU) št. 978/2012) in da je bilo objavljeno prvo poročilo o spremljanju GSP za obdobje 2014–2015; meni, da mora biti trgovinska politika način za spodbuditev partnerskih držav EU k sprejetju višjih socialnih in okoljskih standardov, in zato poziva Komisijo, naj izvede naslednje popravne ukrepe:

a) naj pojasni, z delegiranimi akti ali s prihodnjo spremembo Uredbe 978/2012, opredelitev pojmov „resne napake pri učinkovitem izvajanju“ mednarodne konvencije ter „resne in sistematične kršitve načel“ iz mednarodne konvencije;

b) naj pridobi stališča vseh ustreznih organov za spremljanje, da bi bolje ocenila upoštevanje mednarodnih konvencij iz uredbe o GSP; naj svojo oceno osredotoči zlasti na stališča odbora strokovnjakov Mednarodne organizacije dela glede uporabe konvencij, in sicer v zvezi s podelitvijo in opustitvijo trgovinskih preferencialov v skladu z uredbo o GSP;

c) naj v prihodnji spremembi Uredbe (EU) 978/2012 okrepi spremljanje zavez, ki so jih sprejele države upravičenke; socialni partnerji in organizacije civilne družbe bi morali dobiti formalno vlogo pri spremljanju GSP in GSP+, zlasti v postopku predložitve pomislekov, naslovljene na Komisijo, in odziva nanje;

d) naj med spremembo v uredbo o GSP vključi družbeno odgovornost gospodarskih družb, kot je bilo zahtevano leta 2010, da bi zagotovila, da bodo nadnacionalne družbe upoštevale nacionalne in mednarodne pravne obveznosti na področjih človekovih pravic, delovnih standardov in okoljskih pravil; e) naj spremlja in oceni razvoj dogodkov v zvezi z izvajanjem in učinkovitostjo ureditev Vse razen orožja (EBA) in standardnih ureditev GSP ter o tem poroča Evropskemu parlamentu;

27. podpira zavezo Komisije, da si bo prizadevala za odpravo dela otrok; pozdravlja sprejetje delovnega dokumenta služb Komisije in ponavlja svoj poziv iz leta 2010 k uravnoteženemu in realističnemu predlogu zakonodaje, vključno z ukrepi, kot so označevanje proizvodov, proizvedenih brez dela otrok, podelitev trgovinskih preferencialov državam, ki izpolnjujejo določene delovne standarde, in horizontalna prepoved uvoza za proizvode, proizvedene z delom otrok; poudarja, kako pomembno je vključiti cilj boja proti prisilnemu delu in delu otrok v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju trgovinskih sporazumov EU, tako kot je v ostalih šestih temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, poudarja pa tudi pomen sodelovanja EU v mednarodnih razpravah na ravneh STO, OECD in Mednarodne organizacije dela za razširitev njene večstranske razsežnosti;

28. nasprotuje vsem neposrednim ali posrednim določbam, ki vplivajo na trgovino z energetskimi storitvami in bi omogočile tehnološko nevtralnost subvencij; poziva Komisijo in države članice, naj resno upoštevajo dejstvo, da vedno večje emisije CO₂ iz mednarodne trgovine škodijo evropski podnebni strategiji, in poudarja, da lahko prehod na lokalno proizvodnjo in potrošnjo prispeva k izpolnitvi ciljev iz pariškega sporazuma;

29. želi spomniti na neločljivo povezavo med podnebnimi spremembami in krčenjem gozdov, ki ga povzroča netrajnostno in nezakonito pridobivanje surovin; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje FLEGT in uredbe EUTR, vključno z obveznostjo zakonitosti v dobavnih verigah lesa;

30. pozdravlja odločitev Komisije, da bo začela študijo izvedljivosti evropskega akcijskega načrta za boj proti krčenju gozdov in njihovemu propadanju;

Družbena odgovornost gospodarskih družb

31. želi spomniti na poziv Parlamenta iz leta 2010, naj se v vse trgovinske sporazume EU vključijo družbena odgovornost gospodarskih družb in določbe za večje izvajanje, zlasti možnost, da bo lahko Komisija izvedla preiskave domnevnih kršitev zavez glede družbene odgovornosti gospodarskih družb, in vzpostavitev kontaktnih točk EU, ki bodo temeljile na kontaktnih točkah OECD in jih okrepile; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za zagotovitev, da bodo podjetja v celotnih dobavnih verigah upoštevala in v celoti spoštovala temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela in mednarodno priznane standarde družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za večnacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalni standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti, tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti v tekstilni in ekstraktivni industriji, v katerih je tveganje kršitev človekovih pravic in socialnih standardov večje; opozarja na trajnostni sporazum, ki ga je Komisija po tragediji leta 2013 v zgradbi Rana Plaza sprejela z Bangladešem, Mednarodno organizacijo dela in Združenimi državami; poudarja pomen nadaljnjih prizadevanj za izpolnitev trajnostnih ciljev sporazuma, da bi tako izboljšali pravice delavcev, pa tudi, da je potrebno odgovornejše upravljanje dobavnih verig na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj si prizadeva za podobne programe in ukrepe z drugimi trgovinskimi partnerji EU;

32. meni, da je bistveno nadaljevati prizadevanja za upoštevanje deklaracije OECD o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah, da bi zagotovili, da bodo smernice izrecno navedene v vseh novih sporazumih med EU in tretjimi državami, in se premaknili s pasivnega k aktivnemu pristopu pri njihovem izvajanju; poziva Komisijo, naj zagotovi preglednost pri dostopu do informacij o ravnanju podjetij ter uvede učinkovit in izvršljiv sistem poročanja, prek katerega se bodo zagotavljale informacije o vrednostnih verigah proizvodov; želi spomniti na svoje stališče iz leta 2010, da bi bilo treba od gospodarskih družb zahtevati, da objavijo svoje bilance stanja na področju družbene odgovornosti, od vseh podjetij pa bi bilo treba zahtevati potrebno skrbnost; poziva Komisijo, naj posodobi svojo strategijo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, da bi uvedla strožje zahteve za poročanje in skladnost ter zagotovila učinkovitejše izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter poziva države članice, naj podprejo spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinskih sporazumih;

33. poziva, naj EU vzpostavi platforme za dialog o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki bodo združile civilno družbo, podjetja, mednarodne organizacije in druge deležnike;

34. poziva Komisijo, naj rezultate projekta, imenovanega Uresničevanje dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev, ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorne naložbe in svetovnega dogovora OZN, uporabi za svoj Evropski sklad za strateške naložbe in za svoj dialog z vlagatelji pri pogajanju o trgovinskih sporazumih, ter naj s podpiranjem trajnostne trgovine podpre koncept Trajnostne unije kapitalskih trgov;

35. želi spomniti, da so tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko, agenda Mednarodne organizacije dela za dostojno delo ter elementi dela v smernicah OECD za večnacionalna podjetja temeljna besedila v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pobudami OECD in OZN ter nedavne in na novo pripravljene mednarodne standarde vključi v zakonodajo EU in na srečanju ministrov G20 za trgovino julija 2016 v Šanghaju spodbuja uravnotežena in celovita priporočila politike, vključno s trdno razsežnostjo trajnostnega razvoja glede svetovnih vrednostnih verig;

36. želi spomniti, da je EU glavni svetovni akter na področju nacionalnih akcijskih načrtov za družbeno odgovornost gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja odgovorno poslovanje podjetij EU, ki delujejo v tujini, in pri tem posebno pozornost namenja zagotavljanju strogega izpolnjevanja njihovih zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali katerih koli drugih dvostranskih ali mednarodnih zakonskih obveznosti, ki veljajo za njihovo poslovanje, ter zagotavljanju izpolnjevanja mednarodnih standardov in pravil na področju človekovih pravic, dela in okolja; priporoča tudi, naj Komisija za izpolnitev tega cilja dejavno sodeluje s svojimi partnerskimi državami pri izmenjavi najboljših praks in znanja o načinih in sredstvih za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje ozaveščenosti o odgovornem poslovanju;

37. ugotavlja, da je treba program družbene odgovornosti gospodarskih družb prilagoditi posebnim potrebam regij in držav, da bi prispevali k izboljšanju trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja;

38. poziva Komisijo, naj sprejme trgovinske in naložbene ukrepe, ki bodo vključevali podelitev oznak, odobritev preferencialnega dostopa do javnih naročil EU in izvedbo podpornih programov za mala in srednja podjetja, ki bodo spodbujali in nagrajevali podjetja, ki bodo uvedla strategije za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

39. toplo pozdravlja, da je bilo v direktivo EU o nefinančnem poročanju vključeno poročanje velikih podjetij o človekovih pravicah; poziva države članice EU, naj direktivo hitro in učinkovito prenesejo; opozarja na okvir za poročanje o vodilnih načelih OZN, referenčno merilo glede človekovih pravic za gospodarske družbe in cilje celovitega poročanja ter poziva vsa podjetja EU, ki kotirajo na borzi, ter njihove deležnike, naj spoštujejo duh direktive v EU in pri trgovanju izven EU;

40. poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo pri delu Sveta OZN za človekove pravice in Programa OZN za okolje (UNEP) za mednarodno pogodbo, po kateri bodo nadnacionalne družbe odgovarjale za zlorabe na področju človekovih pravic ter kršitve okoljevarstvenih standardov;

41. poudarja, da je učinkovito izvajanje teh priporočil bistven element pri oceni, ki jo Parlament pripravi glede trgovinskih sporazumov, ki jih s pogajanji doseže Komisija; zahteva podroben in pravočasen odziv Komisije na vsa vprašanja iz te resolucije;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/january/tradoc_154143.pdf
[2] https://www.wto.org/english/news_e/news15_e/mc10_19dec15_e.htm
[3] http://unfccc.int/resource/docs/2015/cop21/eng/l09r01.pdf
[4] http://eeas.europa.eu/human_rights/docs/2014-hr-annual-report_en.pdf
[5] http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/january/tradoc_154143.pdf
[6] Resolucijo je 25. septembra 2015 sprejela generalna skupščina OZN (A/RES/70/1)
http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E
[7] UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
[8] UL L 303, 31.12.2012, str. 1.
[9] http://mneguidelines.oecd.org/text/.
[10] http://www.oecd.org/daf/inv/mne/GuidanceEdition2.pdf
[11] (SWD(2015)0144) z dne 14. julija 2015 http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=8374&lang=sl
[12] http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/webdiaepcb2015d3summary_en.pdf
[13] UL C 99E, 3.4.2012, str. 101.
[14] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0294.
[15] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0434.
[16] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0445.
[17] A/HRC/RES/26/9: http://www.ihrb.org/pdf/G1408252.pdf

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (13.4.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb
(2015/2038(INI))

Pripravljavka mnenja: Godelieve Quisthoudt-Rowohl

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se skupna trgovinska politika EU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije;

B. ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) potrjuje, da zunanje delovanje EU vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter upoštevanje Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;

C. ker je postala povezava med trgovino in človekovimi pravicami na eni strani ter socialnimi in okoljskimi standardi na drugi sestavni del ekonomskih in trgovinskih odnosov EU; ker bi bilo treba politiko EU na področju človekovih pravic in demokracije v tretjih državah še naprej vključevati prek drugih politik EU, ki imajo zunanjo razsežnost, tudi trgovinske politike; ker bi morala EU s trgovinsko politiko spodbuditi cilj postavljanja visokih globalnih standardov na področjih človekovih in socialnih pravic, varstva potrošnikov ter okoljskih vprašanj;

D. ker trgovinska politika in ambiciozni trgovinski sporazumi spodbujajo in krepijo svetovni, na pravilih temelječ trgovinski sistem; ker bi bilo treba pred sklenitvijo trgovinskih pogajanj na učinkovit in pregleden način upoštevati tudi vprašanja, povezana s človekovimi pravicami; ker je cilj vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah skupaj z vsemi drugimi ustreznimi instrumenti, tudi spodbujanjem družbene odgovornosti gospodarskih družb, spodbujanje določb o človekovih pravicah v povezavi s trgovinsko politiko;

E. ker je Svet OZN za človekove pravice 26. junija 2014 sprejel resolucijo o ustanovitvi medvladne delovne skupine, ki bo zadolžena, da začne postopek za vzpostavitev mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta, ki bo v okviru mednarodnega prava urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij;

F. ker se lahko trgovina in človekove pravice medsebojno krepijo in ker lahko tudi poslovna skupnost, ki je obvezana spoštovati človekove pravice, odigra pomembno vlogo pri pozitivnih spodbudah za podpiranje človekovih pravic, demokracije, okoljskih standardov in odgovornosti gospodarskih družb; ker EU igra vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih globalnih pobudah za globalno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov, in njihovem izvajanju, med drugim na področjih socialne pravičnosti, okoljske trajnosti in spoštovanja človekovih pravic; ker se priznava, da imajo evropska podjetja, ki poslujejo na svetovni ravni in dajejo zgled prek nediskriminatorne podjetniške kulture, dolgoročni pozitivni učinek na človekove pravice; ker krepitev trgovinskih odnosov, ki temeljijo na varstvu in uveljavljanju človekovih pravic, izboljšuje medsebojno razumevanje in skupne vrednote, kot so pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;

1. želi spomniti, da je EU zavezana skladnemu spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic in demokracije v svojih odnosih s tretjimi državami v vseh svojih politikah, tudi trgovinski, in vseh svojih ustreznih instrumentih zunanjega financiranja;

2. zato priporoča, naj bo trgovinska strategija EU orodje za spodbujanje demokratičnih vrednot v tretjih državah; zato pozdravlja krepitev trgovinskih sporazumov in programov trgovinskih preferencialov kot vzvodov za spodbujanje človekovih pravic, odpravo prisilnega dela in dela otrok, zagotavljanje prehranske varnosti in pravice do zdravja, trajnostnega razvoja ter visokih standardov na področjih varnosti in okolja, pa tudi zagotavljanje gospodarskih priložnosti za vse;

3. pozdravlja novo strategijo „trgovina za vse“, pa tudi sklicevanje na družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki je zdaj vključeno v vse trgovinske in druge dvostranske sporazume EU; poziva EU, naj predlaga ustrezne nadaljnje ukrepe, kot je mehanizem pritožb, in naj obravnava morebitne pomanjkljivosti v trgovinskih in naložbenih sporazumih, pa tudi posodobi svojo zakonodajo o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo;

4. je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi uresničila svoje zaveze o vključitvi človekovih pravic ter ekonomskih, socialnih in okoljskih vprašanj v svoje študije o oceni učinka zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov, izvedbenih ukrepov in trgovinskih sporazumov; ponavlja, da bi morale ocene učinka okrepiti varstvo in mehanizme človekovih pravic, vzpostavljene v trgovinskih sporazumih in politikah; poleg tega poziva Komisijo, naj sistematično opravlja takšne ocene učinkov na človekove pravice in naknadne ocene učinkov ter izboljša njihovo kakovost in celovitost; je globoko zaskrbljen, da Komisija ni opravila ocene učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice, ter ponovno izraža podporo celoviti oceni Vietnama, tudi na področju človekovih pravic, ki jo je treba pripraviti v okviru naknadne ocene tega sporazuma in kot nadaljnji ukrep v okviru ocene učinka na trajnostni razvoj, začete leta 2009; pozdravlja vsa prizadevanja za usklajevanje na mednarodni ravni, zlasti z uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, da bi uveljavili vsa dogovorjena mednarodna načela in podpisane konvencije na področju človekovih pravic;

5. znova izraža podporo sistematičnemu vključevanju pogojnih klavzul o človekovih pravicah v mednarodne sporazume, tudi v trgovinske sporazume med EU in tretjimi državami; poudarja, da je za uresničevanje zavez tretjih držav potrebna politična volja; poziva Komisijo, naj redno poroča o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v vseh državah članicah OZN; poziva, naj se predstavniki EU pri dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami dosledno sklicujejo na ta načela in druge mednarodne standarde družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva EU, naj podpre civilno družbo v tretjih državah pri prispevanju k ocenam učinka;

6. poleg tega poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje klavzul o človekovih pravicah ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; poziva jo tudi, naj vzpostavi potrebne zaščitne ukrepe, da bi obravnavala negativne učinke trgovinskih sporazumov na človekove pravice, in upošteva delo domačih svetovalnih skupin in skupnih posvetovalnih odborov, pa tudi vzpostavi primerne mehanizme spremljanja, pritožb in uveljavljanja, da bi zagotovila, da bodo podjetja in vlagatelji spoštovali človekove pravice;

7. pozdravlja prizadevanja Komisije v podporo izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, svetovnega sporazuma OZN, revidiranih smernic OECD za večnacionalna podjetja, tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih v zvezi z večnacionalnimi družbami in socialno politiko ter usmerjevalnega standarda ISO 26000 o družbeni odgovornosti ter to, da obenem spodbuja, nudi pomoč in spremlja, ali trgovinski partnerji spoštujejo ta mednarodna načela; meni, da bi bilo treba v nacionalnih akcijskih načrtih in strategiji EU v okviru vodilnih načel okrepiti vidike dostopa do pravnih sredstev; ponovno izraža pomen učinkovitega izvajanja teh načel in svetovnega sporazuma; pozdravlja delo, ki ga je medvladna delovna skupina opravila doslej, ter spodbuja vse članice OZN, tudi države članice EU, naj konstruktivno sodelujejo v pogajanjih; pozdravlja študijo o obravnavanju obsežnih korporativnih kršitev človekovih pravic s pravnimi sredstvi, ki jo je opravil urad visokega komisarja za človekove pravice;

8. pozdravlja, da je 1. januarja 2014 začela veljati nova shema splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (Uredba (EU) št. 978/2012); opozarja, da morajo partnerske države izvajati 27 osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih, ki so navedeni v uredbi o GSP; poudarja, da mora Komisija spremljati izvajanje teh konvencij v državah upravičenkah GSP+ in o tem izvajanju poročati; poziva k nadaljevanju dialoga z državami GSP+, saj lahko tako EU najbolj vpliva na boj proti kršitvam človekovih pravic in se lahko pripravi na zamrznitev ugodnosti GSP+ v najresnejših primerih takšnih kršitev;

9. pozdravlja, da je bilo v direktivo EU o nefinančnem poročanju vključeno poročanje velikih podjetij o človekovih pravicah, ter poziva k takojšnjemu izvajanju tega poročanja; izraža podporo smernicam OECD kot sredstvu za okrepitev trgovinskih določb v zvezi s človekovimi pravicami; v zvezi s tem poudarja pomen mehanizmov preglednosti in pomen pravosodnega sodelovanja med državami; opozarja na okvir za poročanje o vodilnih načelih OZN, referenčno merilo glede človekovih pravic za gospodarske družbe in cilje celovitega poročanja ter poziva vse deležnike, naj upoštevajo zgoraj omenjeno direktivo;

10. poudarja, da se EU s svojo strategijo „trgovina za vse“ zavezuje k okrepitvi pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, in poudarja, da so zato potrebni novi ukrepi na ravni EU, vključno z dogovorom o novem akcijskem načrtu EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb do leta 2020;

11. poziva Komisijo, naj rezultate projekta o uresničevanju dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev (Realising Long-term Value for Companies and Investors project), ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorno vlaganje in svetovnega sporazuma OZN, uporabi za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), pri dialogu z vlagatelji in pri podpori konceptu trajnostne unije kapitalskih trgov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	11.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 9 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jean-Luc Schaffhauser, Helmut Scholz, Jaromír Štětina, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Antonio López-Istúriz White, Tokia Saïfi, György Schöpflin, Igor Šoltes, Bodil Valero
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Claudiu Ciprian Tănăsescu

MNENJE Odbora za razvoj (11.11.2015)

za Odbor za mednarodno trgovino

o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb
(2015/2038(INI))

Pripravljavka mnenja: Lola Sánchez Caldentey

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da so trgovinske in naložbene politike EU povezane s socialno zaščito, razvojem, človekovimi pravicami in okoljskimi politikami; poziva Komisijo, naj v vseh svojih zunanjih politikah spoštuje načelo usklajenosti politik za razvoj, predvsem pa naj to načelo vključi v vse pogodbe na način, skladen z dogovorjenimi mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic, dostojnega dela, enakosti spolov in okoljske trajnosti;

2. opozarja na deklaracijo OZN iz leta 1986 o pravici do razvoja, ki potrjuje, da je pravica do razvoja neodtujljiva človekova pravica; poziva EU, naj spoštuje v okviru Splošne deklaracije o človekovih pravicah, drugih mednarodno sprejetih pogodb in ciljev trajnostnega razvoja, suverenost držav v razvoju v skladu z razvojnim načelom demokratičnega prevzemanja odgovornosti, kot je naveden v programu za učinkovitost pomoči; poudarja, da je treba zagotoviti človeško dostojanstvo in obveznosti ter dolžnosti za vse vlagatelje, da bi zagotovili mednarodno sprejete socialne in okoljske standarde ter standarde človekovih pravic in obenem spodbujali učinkovito sodelovanje z vsemi razvojnimi akterji;

3. poziva EU, naj prizna skupno, a različno odgovornost držav v razvoju in naj pri tem zagotovi enakost pri obravnavanju trajnostne razvojne agende za obdobje po letu 2030 ter gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti trajnostnega razvoja; znova opozarja, da je EU odgovorna, da države partnerice prevzamejo odgovornost za lastni razvoj in prispevajo k njemu, zlasti pri davčnih, trgovinskih in naložbenih politikah; zlasti poudarja, da je treba uravnotežiti svetovna pravila, ki urejajo trgovino in naložbe, z obveznostmi na področju človekovih pravic, da bi našli pravo ravnotežje med pravicami in odgovornostmi podjetij in vlad;

4. opozarja, da je izvajanje agende za dostojno delo (na podlagi konvencij in priporočil MOD) bistveni del strategij trajnostnega razvoja, ki jih lahko uporabljajo podjetja; v zvezi s tem poudarja, da je socialni dialog ključno merilo za odgovornost podjetij;

5. ugotavlja, da je treba program družbene odgovornosti gospodarskih družb prilagoditi posebnim potrebam regij in držav, da bi prispevali k izboljšanju trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja;

6. v času vse večjega zanimanja za zasebni sektor kot akterja razvoja obžaluje močno pomanjkanje ustreznih informacij in preglednosti v zvezi z delovanjem gospodarskih družb in njihovim vplivom na socialne in okoljske standarde ter človekove pravice; poudarja, da je pomembno učinkovito povečati preglednost in odgovornost gospodarskih družb ter pomen neodvisne predhodne analize učinka, opravljene pred podpisom vsakega mednarodnega sporazuma, vključno s trgovinskimi sporazumi; poziva, v okviru trgovinskih sporazumov EU, k močnemu mehanizmu za spremljanje in izvajanje, da se dejansko zagotovi spoštovanje socialnih in okoljskih standardov ter standardov človekovih pravic; poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj spodbujajo obvezujoče ukrepe, da bi zagotovili, da večnacionalne korporacije plačujejo davke v državah, v katerih ustvarjajo dobiček, in spodbujajo obvezno poročanje zasebnega sektorja za vsako državo posebej, s čimer bi okrepili domače zmogljivosti držav za mobilizacijo sredstev;

7. ponovno opozarja, da bi morala biti vključitev pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, v središču razvojne politike EU; ponovno poudarja, da bi morali v času, ko uporaba kombiniranja kot razvojnega orodja EU narašča, spoštovanje in izvajanje mednarodno priznanih smernic in načel v zvezi z ravnanjem podjetij in njihovimi instrumenti za odgovornost (in sicer standardi in konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), vključno z Deklaracijo MOD o načelih v zvezi z večnacionalnimi podjetji in socialno politiko, smernice OECD za večnacionalna podjetja, globalni dogovor in vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah) postati ključni pogoji za dodelitev podpore iz zasebnega sektorja v razvojnem sodelovanju;

8. obžaluje dejstvo, da se kljub temu, da je Svet za človekove pravice leta 2011 soglasno potrdil vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, še naprej povečuje število kršitev človekovih pravic, povezanih s poslovnimi dejavnostmi; poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o stanju izvajanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

9. obžaluje, da še vedno ni regulativnega okvira o tem, kako gospodarske družbe spoštujejo standarde in obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami glede socialnih in okoljskih standardov, kar nekaterim državam in podjetjem omogoča, da se jim izogibajo nekaznovano; poziva k vzpostavitvi obveznega in izvršljivega regulativnega okvira o tem, kako gospodarske družbe spoštujejo človekove pravice in obveznosti glede socialnih in okoljskih standardov; obžaluje, da se veljavne določbe o človekovih pravicah v prostotrgovinskih sporazumih in drugih sporazumih o gospodarskem partnerstvu običajno ne upoštevajo; ponovno poziva Evropsko komisijo, naj si bolj prizadeva za spodbujanje zavezujočih in brezpogojnih človekovih pravic ter socialnih in okoljskih klavzul v pogajanjih o mednarodnih sporazumih;

10. poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja obvezne in izvršljive pobude za odgovorno rudarstvo, sečnjo in pridobivanje surovin, kar lahko vključuje zasebne sheme, povezane s trajnostjo, v celotni dobavni verigi, ter pospeši analizo življenjskega cikla proizvodov in procesov glede okoljskih in socialnih vidikov, da bi izboljšali obveščanje potrošnikov in učinkovito zagotavljali odgovornost podjetij;

11. poziva EU, naj upošteva priporočila celovitega okvira naložbene politike UNCTAD za trajnostni razvoj za zagotovitev odgovornih in preglednih naložb, da ne bi ogrozili socialnih in okoljskih standardov, človekovih pravic, razvoja in človekovega dostojanstva, ob zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, enakosti spolov, dostojnega dela, pravic sindikatov, varstva okolja, socialne zaščite, splošnega dostopa do kakovostnih javnih storitev in blaga (s posebnim poudarkom na javnem in splošnem zdravstvenem varstvu), socialnega varstva, splošnega dostopa do zdravil ter varnosti živil in proizvodov;

12. v okoliščinah, v katerih so obstoječi standardi, načela in mehanizmi za pritožbe v zvezi s podjetji in človekovimi pravicami, razdrobljeni v mednarodnemu pravu, pozdravlja dejstvo, da so bile klavzule o človekovih pravicah nedavno vključene v dvostranske sporazume o prosti trgovini in druge sporazume o gospodarskem partnerstvu, ter v poglavje, posvečeno trajnostnemu razvoju; meni, da te klavzule omogočajo boljše sodelovanje med EU in njenimi partnerskimi državami; opozarja na odgovornost držav, da zagotovijo spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic; ob upoštevanju, da ni bilo veliko napredka pri izvajanju vodilnih načel ZN, poziva EU in države članice, naj aktivno sodelujejo pri pripravi mednarodne pogodbe Sveta OZN za človekove pravice in programa ZN za okolje, v skladu s katero bodo nadnacionalne družbe odgovarjale za kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	10.11.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 9 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig, Joachim Zeller

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (21.3.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb
(2015/2038(INI))

Pripravljavka mnenja: Tiziana Beghin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poziva, naj se upošteva osem temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (MOD), naj se v vse dvostranske in večstranske trgovinske sporazume EU s socialno klavzulo vključi štiri prednostne konvencije MOD za industrializirane države ter naj se ti standardi uporabljajo; meni, da je nujno zagotoviti spodbude za podjetja, da bodo resnično sledila načelom družbene odgovornosti gospodarskih družb in sprejela proaktivne ukrepe za odkrivanje in preprečevanje kršitev človekovih in okoljskih pravic, korupcije ali davčnih utaj, tudi v svojih hčerinskih družbah in dobavnih verigah; izpostavlja pomen upoštevanja minimalnih delovnih standardov v tretjih državah in zato poziva Komisijo, naj zagotovi mehanizme spremljanja z udeležbo socialnih partnerjev; poudarja, da je treba zagotoviti ne le ratifikacijo, ampak tudi učinkovito izvajanje standardov, kar zahteva ustrezno število zaposlenih na inšpektoratih za delo v skladu s priporočili MOD;

2. želi spomniti, da so tristranska deklaracija MOD o načelih v zvezi z večnacionalnimi podjetji in socialno politiko, agenda za dostojno delo MOD ter elementi dela v smernicah OECD za večnacionalna podjetja temeljna besedila v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, ter poudarja, da mora generalni direktorat Komisije za zaposlovanje (GD Zaposlovanje) še naprej imeti vodilno vlogo pri skupnem usklajevanju politike družbene odgovornosti gospodarskih družb v EU;

3. poziva Komisijo k nadaljnjim ukrepom na podlagi prenovljene strategije EU za obdobje 2011–2014 na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, pri tem pa naj ustrezno premisli o začetku javnega posvetovanja;

4. opozarja na preplet socialnih in okoljskih standardov, človekovih in delavskih pravic ter razvojne politike v zunanjih odnosih EU ter na pomembno vlogo, ki bi jo EU morala imeti pri spodbujanju teh pravic in standardov, zlasti pri zunanji trgovinski politiki in sporazumih;

5. poudarja dolgo evropsko tradicijo družbene odgovornosti gospodarskih družb in dejstvo, da so družbeno odgovorna podjetja še danes za zgled;

6. poudarja, da ima družbena odgovornost gospodarskih družb poleg učinka na svetovni ravni tudi lokalni in regionalni učinek, ki ga je treba upoštevati in spodbujati;

7. meni, da bi bilo treba davčno politiko podjetja obravnavati kot del njegove družbene odgovornosti, kar pomeni, da strategije, ki vključujejo davčne utaje ali okoriščanje z davčnimi oazami, niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

8. poziva, naj se MOD vključi v delo Svetovne trgovinske organizacije (STO), tako da se ji podeli status opazovalke v tej organizaciji in pravico govora na njenih medministrskih konferencah; meni, da bi morala biti MOD vključena tudi v pogajanja o dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih; poziva, naj se družbena odgovornost gospodarskih družb primerno upošteva v trgovinski politiki na večstranski ravni, tako v mednarodnih forumih, ki spodbujajo družbeno odgovornost gospodarskih družb, zlasti OECD in MOD, kot tudi znotraj STO;

9. meni, da bo tesnejše sodelovanje na večstranski ravni spodbudilo pristno usklajevanje med mednarodnimi organizacijami, s čimer bi MOD na primer lahko pripravljala neodvisna izvedenska mnenja, kar bi omogočilo, da se določbe o delu in dostojnem delu ustrezno upoštevajo pri dejavnostih STO, na ta način pa bi preprečili ogrožanje družbenega razvoja;

10. poziva, naj se poglavje o trajnostnem razvoju v dvostranskih in večstranskih sporazumih okrepi z uvedbo mehanizma spremljanja in poročanja za socialne partnerje ter se vzpostavijo mehanizmi odgovornosti v primeru neizpolnjevanja; verjame, da bi tak postopek moral imeti posledice v primeru zabeleženih kršitev pravil trajnostnega razvoja ali kršitev določenih delovnih predpisov in standardov;

11. poziva, naj varnost in zdravje pri delu v prihodnjih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami dobita pomembnejše mesto kot sestavni del agende o dostojnem delu; poziva k zagotovitvi tehnične pomoči EU za izvajanje teh določb, da bi zagotovili, da ne bodo ovirale trgovine;

12. meni, da je učinkovitejše izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah bistveno za spoštovanje osnovnih delavskih, socialnih in okoljskih standardov na delovnem mestu;

13. poudarja, da bi se morala družbena odgovornost gospodarskih družb uporabljati tudi za druga področja, kot so organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, ukrepi proti diskriminaciji ter razvoj vseživljenjskega učenja in usposabljanja; poudarja, da bi morala na primer vključevati kakovost delovnih mest, enakost pri plačilu, možnosti poklicnega razvoja ter spodbujanje inovativnih projektov, da bi tako prispevala k prehodu v trajnostno gospodarstvo;

14. meni, da mora EU z različnimi dejavnostmi, med drugim tudi z dvostranskimi sporazumi, spodbujati socialno in okoljsko politiko ter politiko na področju človekovih pravic; opozarja tudi, da nobena politika EU ne sme posegati v politike, ki jih izvajajo države pogodbenice dvostranskih sporazumov in ki si prizadevajo za trajnostni razvoj ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin iz Listine EU o temeljnih pravicah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo ocene učinkov na družbo, okolje in gospodarstvo ter na človekove pravice opravile pred pogajanji ter da se bosta uporabila naknadno sistematično spremljanje in ocenjevanje; želi spomniti, da bi se morale obstoječe klavzule o začasni prekinitvi v dvostranskih sporazumih aktivirati v primerih, ko se ugotovijo resne kršitve dogovorjenih ciljev in/ali standardov na področjih sociale, okolja in človekovih pravic;

15. poziva Komisijo, naj v vseh prostotrgovinskih sporazumih z državami, ki niso članice EU, upošteva in spodbuja visoke socialne standarde v skladu z agendo MOD za dostojno delo, ki določa ključne cilje za zagotovitev dostojnega, stabilnega in mirnega delovnega okolja, ter poudarja pomen sodelovanja s socialnimi partnerji pri spodbujanju te agende, da bi učinkoviteje spodbudili kakovostno zaposlitev in dostojna delovna mesta, dosegli priznanje in spoštovanje pravic delavcev, razširili socialno varstvo in spodbudili socialni dialog; poziva tudi podjetja v EU, naj spoštujejo te temeljne cilje tako znotraj Unije kot v stikih z akterji zunaj nje;

16. poudarja, da se EU z evropsko strategijo „Trgovina za vse“ zavezuje k okrepitvi pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, in poudarja, da so zato potrebni novi ukrepi na ravni EU, vključno s sprejetjem novega akcijskega načrta EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb do leta 2020 in mehanizmom v vseh novih trgovinskih sporazumih, ki se ne bo skliceval zgolj na družbeno odgovornost gospodarskih družb in podjetništvo ter na človekove pravice, temveč ki bo v vsakem posameznem primeru uvedel mehanizem za nadaljnje ukrepanje in izvajanje;

17. poziva Komisijo, naj proaktivno in konstruktivno sodeluje z OECD in MOD, da bi pripravila globalni pristop za izboljšanje delovnih pogojev v oblačilni industriji;

18. poziva Komisijo, naj v prihodnjih pogajanjih o trgovinskih sporazumih, na primer z Avstralijo in Novo Zelandijo, dvostransko določi nove standarde preglednih, demokratičnih in pravičnih trgovinskih sporazumov, ki bi lahko bili mejniki nove svetovne trgovinske politike;

19. želi spomniti, da evropski socialni dialog socialnim partnerjem nudi pomembno priložnost za obravnavanje vprašanj družbene odgovornosti gospodarskih družb, ter podpira pogajanja o novih okvirnih sporazumih v določenih sektorjih, da bi spodbujali cilje družbene odgovornost gospodarskih družb;

20. opozarja, naj institucije EU pri dodeljevanju javnih naročil dajejo prednost ustrezni zgodovini poslovanja in dokazani zavezanosti trajnostnemu in etičnemu ravnanju, ter poziva naročnike, naj ta merila uporabijo v skladu z direktivami o javnih naročilih;

21. poudarja, da lahko ima družbena odgovornost gospodarskih družb pomembno vlogo pri zagotavljanju okoljsko, socialno in ekonomsko vzdržne rasti in delavskih standardov ter pri preprečevanju korupcije v EU in po svetu, zlasti če to vključuje ustrezne standarde preglednosti in zanesljive mehanizme odgovornosti; zato predlaga, da bi bilo treba zagotoviti večjo odgovornost gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj sprejme novo strategijo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki bi uvedla strožje zahteve za poročanje in skladnost, s tem pa zagotovila učinkovitejše izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter poziva države članice, naj se zavzemajo za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinskih sporazumih;

22. še naprej poziva Komisijo, naj prepove vse vrste uvoza blaga in storitev v EU, ki se proizvajajo ali izvajajo z uporabo sodobnih oblik suženjstva ali prisilnega dela, zlasti posebno ranljivih skupin, ali s kršenjem temeljnih človekovih pravic;

23. poziva Komisijo, naj konstruktivno podpira podjetnike, ki se zavežejo načelu družbene odgovornosti gospodarskih družb, spodbuja trajnostna partnerstva tovrstne odgovornosti po svetu ter sprejme izvršilne ukrepe za usklajevanje tega delovanja;

24. poziva Komisijo, naj oblikuje spodbude in podpre prevzemanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki mora dopolnjevati delavsko in okoljsko zakonodajo, v nobenem primeru pa ju ne sme nadomestiti;

25. pozdravlja vlogo GD za zaposlovanje in Komisije pri pripravi sestankov skupine držav članic na visoki ravni za družbeno odgovornost gospodarskih družb in poziva k okrepljenemu dialogu in sodelovanju med institucijami in državami članicami EU za spodbujanje strategije EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

26. toplo pozdravlja, da so bili v direktivi o nefinančnem poročanju med zahteve pri poročanju velikih podjetij o socialnih učinkih vključeni elementi dela[1]; poziva države članice, naj direktivo hitro in učinkovito prenesejo; poziva vsa podjetja EU, ki kotirajo na borzi, ter njihove deležnike, naj spoštujejo duh direktive, da bi dobili bolj socialno pravično in trajnostno gospodarstvo;

27. ugotavlja, da je spodbujanje dobrih praks zaposlovanja vzdolž svetovnih dobavnih verig po zrušitvi tovarne Rana Plaza deležno vse večje pozornosti, in je seznanjen z osnutkom francoskega zakona o primerni skrbnosti in z izjavo predsednika Junckerja na vrhu skupine G7, ko je dejal, da je treba nujno ukrepati za povečanje odgovornosti v svetovnih dobavnih verigah;

28. želi spomniti, da EU še vedno ni uspela odpraviti pravne praznine v zvezi z določbami vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah o „dostopu do pravnega varstva“ v skrajnih primerih, ko številni delavci izgubijo življenje, kot se je zgodilo v tragediji v Bhopalu; poziva, naj se v obravnavo predložijo določbe, ki bodo evropskim sodiščem dale pristojnost v primerih, ko v tretjih državah ni na voljo ustreznega pravnega varstva;

29. poziva Komisijo, zlasti njen generalni direktorat za pravosodje, naj pripravi predloge za nadaljnje olajšanje dostopa do pravnega varstva na sodiščih EU, kadar podjetja s sedežem v Evropi oziroma njihove podružnice, podizvajalci ali poslovni partnerji na najskrajnejši in nezaslišan način kršijo človekove ali delavske pravice, kot priporoča posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za podjetništvo in človekove pravice.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	16.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Thomas Händel, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Morten Løkkegaard, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Karima Delli, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Ivo Vajgl

[1] Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (3.12.2015)

za Odbor za mednarodno trgovino

o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb
(2015/2038(INI))

Pripravljavka mnenja: Malin Björk

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker lahko imajo trgovinski sporazumi in trgovinska liberalizacija za ženske in moške drugačne posledice zaradi strukturnih razlik med spoloma pri dostopu do izobraževanja, možnosti zaposlitve, storitev, sredstev ali dohodka, njihovega položaja kot potrošnikov, njihove zastopanosti pri odločanju, njihove zastopanosti pri nizko kvalificiranih delovnih mestih, pa tudi zaradi različnih družbenih pravil, ki veljajo za moške in ženske;

B. ker je enakost spolov kot strateški cilj bistvena za izpolnitev splošnih ciljev EU; ker sedanja strategija EU za enakost žensk in moških (2010–2015) določa, da bo EU enakost spolov vključila v svojo trgovinsko politiko kot del širšega okvira za trajnostni razvoj;

C. ker naj bi vsak ukrep za izboljšanje znanj in spretnosti delavcev, stabilnosti zaposlitve, delovnih pogojev, zavarovanja za primer brezposelnosti in socialne varnosti – kot sta plačani dopust, vključno s starševskim dopustom, in zdravstveno varstvo – zelo koristil delavkam, zlasti tistim v najbolj negotovih razmerah;

D. ker lahko imajo celoviti in uravnoteženi trgovinski sporazumi pozitiven učinek na stopnjo zaposlenosti žensk ter prispevajo k rasti in socialni koheziji; ker bi bilo treba v skladu s členom 8 PDEU razsežnost spola vključiti v vse dejavnosti EU, tudi v pogajanja o trgovinskih sporazumih;

E. ker vidik spola ni bil omenjen v resoluciji Parlamenta z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih;

F. ker je peti cilj ciljev trajnostnega razvoja doseči enakost spolov do leta 2030;

G. ker trgovinski sporazumi v nobenem primeru ne bi smeli oslabiti napredka EU ali njenih držav članic na področju enakosti spolov;

H. ker bo odprava ovir za naložbe v obliki zakonitih pravic, socialnih standardov, varstva potrošnikov in okoljskih pravil vodila k „harmonizaciji“ z namenom nižjih delavskih standardov, pa tudi k privatizaciji javnih storitev in sektorja socialnega varstva, kar bo negativno vplivalo na enakost spolov;

I. ker morata trajnostni in vključujoč razvoj ter rast vključevati enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet;

J. ker ni mogoče pričakovati, da bo trgovinska liberalizacija sama odpravila neenakost spolov, in so za to potrebni posebni prilagojeni ukrepi in finančna sredstva za spremljanje učinka na ženske;

1. poziva k zavezujoči uporabi osrednjih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (MOD) in njene agende za dostojno delo, glede na to, da so standardi MOD posebej pomembni za povečanje enakosti spolov, in sicer zaradi načel nediskriminacije na podlagi spola ter enakega plačila za moške in ženske, pa tudi uporabi mednarodnih zavez na področju varstva okolja v preferencialnih trgovinskih sporazumih EU;

2. poziva k široki, učinkoviti, stalni in pregledni udeležbi ne le žensk ter organizacij za pravice žensk in zlasti sindikatov, ampak tudi okoljskih, potrošniških, delavskih in razvojnih organizacij v trgovinskih posvetovanjih in pogajanjih, pa tudi pri oblikovanju trgovinskih politik in njihovem izvajanju; spodbuja ženske in ženske organizacije, naj dejavno sodelujejo in predlagajo pobude ter posredujejo informacije, pomembne za pogajanja;

3. poziva k večji preglednosti in odgovornosti za lokalne organizacije pri oblikovanju mednarodnih trgovinskih pravil in nacionalnih trgovinskih politik ob hkratnem zagotavljanju doslednosti v zvezi s spoštovanjem pravic delavcev in človekovih pravic, vključno s pravicami žensk;

4. poziva EU, naj zagotovi, da trgovinska politika ne bo razveljavila nacionalnih ureditev glede socialnega varstva, varstva potrošnikov, javne varnosti, javnega zdravja in izobraževanja, varnosti hrane, varstva okolja in enakosti spolov;

5. opozarja, da je Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk na seznamu konvencij v okviru sheme GSP+, in poziva k natančnemu spremljanju tega, ali države upravičenke izpolnjujejo svoje obveznosti;

6. poziva EU, naj v svoje mednarodne sporazume, tudi trgovinske in naložbene sporazume, ki so že ali bodo sklenjeni, sistematično vključi zavezujoče, izvršljive in brezpogojne klavzule o človekovih pravicah, vključno s pravicami deklet in žensk;

7. ponovno izraža pomen aktiviranja odložilne klavzule v mednarodnih trgovinskih sporazumih v primeru kršitev človekovih pravic s strani drugih pogodbenic;

8. želi spomniti tudi na zavezo EU, da bo vidik spola vključila v vse svoje politike, in na to, kako pomembno je zagotoviti, da lahko imajo moški in ženske enako korist od družbenih sprememb, gospodarske rasti in ustvarjanja dostojnih delovnih mest, ob hkratni odpravi diskriminacije in spodbujanju spoštovanja pravic žensk po svetu;

9. meni, da je obžalovanja vredno, da se o trgovinskih sporazumih pogosto pogaja brez posebnega navajanja njihovega učinka na pravice žensk in deklet, kot je pravica do zdravja – in z njimi povezanih pravic, tudi glede reproduktivnega zdravja – dostop do izobraževanja, usposabljanja, hrane, dela, varnih delovnih razmer in vode;

10. poziva Komisijo in države članice, naj zberejo podatke in opravijo poglobljeno analizo morebitnega specifičnega vpliva tega na položaj žensk in deklet, tudi v tretjih državah, da bi povečali usklajenost med različnimi, vendar povezanimi politikami, kot so trgovina, razvoj, zaposlovanje, migracije in enakost spolov;

11. poziva Komisijo, naj na podlagi referenčnih vrednosti in virov glede enakosti spolov v okviru širše ocene učinka na človekov razvoj opravi predhodno in naknadno oceno učinka trgovinskih sporazumov na ženske in enakost spolov; poudarja potrebo po dobrih in zanesljivih podatkih za oceno učinka različnih trgovinskih ukrepov in instrumentov (npr. TTIP, TISA in CETA) glede na spol; poziva k temeljiti, sistematični in obvezni oceni veljavnih trgovinskih in naložbenih sporazumov, da bi opredelili vsa področja, ki bi lahko negativno vplivala na enakost spolov;

12. poudarja, da mora trgovinska politika EU zagotoviti, da ne bo ogrožena zmogljivost držav za ureditev in varstvo pravic žensk, okolja, pravic potrošnikov in pravic delavcev ter da bodo družbe in vlagatelji pred ljudmi in vladami odgovorni za učinke na področju človekovih pravic in enakost spolov, socialne in razvojne učinke ter vpliv na okolje;

13. poziva k poglobljenim ocenam učinka z vidika človekovih pravic, podnebja, enakosti spolov in trajnosti na rezultat večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumov, doseženih s pogajanji med EU in tretjimi državami;

14. poudarja, da si EU na pogajanjih o trgovinskih sporazumih ne bi smela prizadevati zgolj za izboljšanje svetovnih socialnih in okoljskih standardov ter za bolj pravičen in enakopraven svetovni trgovinski model, ampak tudi za spodbujanje enakosti spolov;

15. obžaluje, da je bil vidik spola doslej večinoma zapostavljen na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj z ukrepi za vključevanje vidik spola vključi v svojo politiko o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, tudi v klavzule o tej odgovornosti v mednarodnih trgovinskih sporazumih, npr. da morajo družbe povečati zastopanost žensk na vodstvenih položajih na vseh ravneh in podpreti vseživljenjsko učenje in usposabljanje pri delu za ženske, v svojih dobavnih verigah zagotoviti ustrezne delovne pogoje in pravice za ženske ter preprečiti pridobivanje materiala s konfliktnih območij, na katerih je razširjeno nasilje na podlagi spola;

16. ugotavlja, da strategija EU za enakost med moškimi in ženskami ni ustrezno upoštevala razsežnosti spola trgovinske politike EU; obžaluje, da sporočilo z dne 15. oktobra 2015 o novi strategiji EU za trgovino in naložbe ni ustrezno upoštevalo spola;

17. poudarja, da imajo alternativni poslovni modeli, kot so zadruge, vzajemne družbe in socialna podjetja, pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov ter uresničevanju trajnostnega in vključujočega razvoja in rasti; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo in spodbujajo te alternativne modele po vsej EU, pa tudi v trgovinski in razvojni politiki.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	3.12.2015
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 8 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Malin Björk, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Elisabeth Köstinger, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Beatrix von Storch, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Inês Cristina Zuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Eleonora Forenza, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Julie Girling, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Dubravka Šuica, Julie Ward
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Kristina Winberg

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	16.6.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Yannick Jadot, Ska Keller, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Goffredo Maria Bettini, Agnes Jongerius, Sander Loones, Bolesław G. Piecha, Fernando Ruas, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Eider Gardiazabal Rubial, Carlos Iturgaiz, Jan Keller, Dominique Martin, Giulia Moi, Jozo Radoš, Dario Tamburrano, Hermann Winkler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov