Postopek : 2015/2105(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0220/2016

Predložena besedila :

A8-0220/2016

Razprave :

PV 04/07/2016 - 17
CRE 04/07/2016 - 17

Glasovanja :

PV 05/07/2016 - 4.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0299

POROČILO     
PDF 831kWORD 392k
27.6.2016
PE 576.919v02-00 A8-0220/2016

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalka: Tiziana Beghin

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe pred 10. ministrsko konferenco STO(1),

–   ob upoštevanju svojih priporočil Komisiji za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe ter sporazumu o trgovini s storitvami z dne 8. julija 2015 in 3. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila leta 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2015 o zunanjem vplivu trgovinske in naložbene politike EU na javno-zasebne pobude v državah zunaj EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma(4),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2014 z naslovom Ali je upravljanje preferencialnih trgovinskih režimov ustrezno?,

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko,

–  ob upoštevanju Uredbe EU o nezakonito pridobljenem lesu, direktive EU o nefinančnem poročanju, predloga Evropske komisije za uredbo o konfliktnih mineralih, določbe o preglednosti v dobavnih verigah iz zakona Združenega kraljestva o modernem suženjstvu in francoskega zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(9),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve na svojem zasedanju 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013, njegovih sklepov o trgovini z dne 21. novembra 2014 in sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 27. novembra 2015,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino glede poročila o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU,

–  ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 24(2) Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz,– ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj iz PDEU,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0220/2016),

A.  ker trgovina ni sama sebi namen, temveč je sredstvo za doseganje blaginje in enakopravnosti, spodbuja poslovne priložnosti, trajnostni gospodarski razvoj, družbeni napredek in razumevanje kultur, povečuje zaposlovanje in dviga življenjske standarde brez povečevanja javne porabe;

B.  ker ne moremo imeti varstva brez trgovinskih sporazumov in nobenih trgovinskih sporazumov brez varstva;

C.  ker se je skupna trgovinska politika od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009 korenito spremenila; ker trgovina ne poteka ločeno, ampak je povezana s številnimi drugimi politikami in odvisna od njih; ker morajo pogajanja o trgovinskih in naložbenih sporazumih biti več kot samo zniževanje tarif, saj se kompleksni izzivi danes nahajajo v regulativnih zadevah in usklajevanju mednarodnih standardov;

D.  ker – brez pomislekov glede prispevka proste trgovine h gospodarski rasti – v Evropski uniji ni bilo resne razprave o stroških prostotrgovinskih politik (kot so industrijski popravki: zapiranje industrijskih obratov, izguba delovnih mest v proizvodnem sektorju, selitev celotnih industrijskih panog v tretje države, povečan uvoz) ter skupne analize stroškov in koristi politik proste trgovine; ker pomanjkanje takšne odkrite razprave vodi različne deležnike do tega, da postavijo pod vprašaj logiko in usmeritev trgovinske politike EU ter politik EU na splošno, in ker bi odkrita razprava preprečila ta obžalovanja vreden rezultat;

E.  ker globalne presežne zmogljivosti v ključnih industrijskih panogah in posledično trgovinsko neravnovesje zmanjšujejo zaupanje, ki ga imajo podjetja EU in industrija, v stabilnost trgovinske politike EU;

F.  ker je v času nizke gospodarske rasti prispevek zunanje trgovine k okrevanju evropskega gospodarstva bistvenega pomena za zagotavljanje dejanskih in merljivih rezultatov ter prispevanje k dostojnim delovnim mestom, trajnostni gospodarski rasti in enakosti v Evropi ter zunaj nje;

G.  ker se mora trgovinska politika nove generacije odzvati na pomisleke ljudi glede preglednosti in udeležbe, socialnega varstva in delovnih mest, pričakovanj podjetij glede globalnega in povezanega gospodarstva, boja proti revščini in potrebe po zagotavljanju bolj pravične porazdelitve prihodkov iz trgovine ter obravnavanja novih vprašanj, kot so digitalna trgovina ter ključna vloga malih in srednjih podjetij;

H.  ker je zaradi potekajočih trgovinskih pogajanj javnost postala pozorna na trgovinsko politiko EU, pri čemer se vse več državljanov zanima za trgovinsko politiko in je zaskrbljenih, da bi lahko skupna trgovinska politika ogrozila evropsko in nacionalno ureditev ter standarde;

I.  ker je Komisija podala jasno zavezo, da noben trgovinski sporazum ne bo zniževal ravni regulativne zaščite, da se sme raven zaščite spremeniti samo na boljše in da bo pravica do zakonodajnega urejanja vedno zaščitena;

J.  ker so državljani EU, podjetja ter mala in srednja podjetja izrazili dvome o tem, ali velika industrijska združenja resnično zastopajo interese državljanov EU, podjetij EU in na splošno Evropske unije;

K.  ker bi moralo regulativno sodelovanje v trgovinskih sporazumih zagotoviti najvišjo raven varovanja zdravja in varnosti v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191 PDEU;

L.  ker preglednost zahteva, da institucije EU preverijo, ali stališča, ki so jih predložile industrije EU, dejansko odražajo mnenja industrije EU;

M.  ker je treba okrepiti trgovinsko in naložbeno politiko EU ne le z zagotavljanjem koristnih rezultatov na področju zaposlovanja ter ustvarjanja blaginje za državljane in podjetja, temveč tudi s krepitvijo okoljskih in socialnih pravic, z zagotavljanjem najvišje ravni preglednosti, sodelovanja in odgovornosti, z vodenjem stalnega dialoga s podjetji, potrošniki, socialnimi partnerji, vsemi ustreznimi deležniki ter lokalnimi in regionalnimi organi, pa tudi z določanjem jasnih smernic pri pogajanjih;

N.  ker pravila o poreklu določajo dejanski obseg liberalizacije trgovine, saj določajo, kateremu blagu dejansko koristijo sporazumi o prosti trgovini, pri javnih razprav o trgovinski politiki pa pogosto manjkajo in do sedaj niso bili predmet analize Parlamenta;

O.  ker mora Evropska unija pri svoji trgovinski politiki in trgovinskih pogajanjih upoštevati občutljivost nekaterih sektorjev v zvezi z odpiranjem trga, zlasti v kmetijskem sektorju;

P.  ker naj bi do leta 2050 delež EU-28 v svetovnem BDP znašal le še 15 % v primerjavi s 23,7 % leta 2013, in ker se od leta 2015 90 % svetovne gospodarske rasti ustvarja zunaj EU, saj se raven rasti gospodarstev v vzponu znatno zmanjšuje;

Q.  ker je EU zdaj največja trgovinska sila na svetu, ki nadzoruje tretjino svetovne trgovine, ta delež pa naj bi se do leta 2020 znižal na približno 26 %;

R.  ker bi morali pri prihodnjih trgovinskih sporazumih in pogajanjih upoštevati stališča in biti skladni s stališči iz resolucij Parlamenta o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) ter o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA);

S.  ker se središče ustvarjanja blaginje očitno premika proti vzhodu, in sicer proti azijsko-pacifiški regiji s Kitajsko, ki je že pred Japonsko in bo najbrž prehitela tudi Združene države Amerike ter leta 2025 postala največje gospodarstvo sveta; ker to kaže, da gospodarstva v vzponu in države v razvoju zmanjšujejo zaostanek s skupino industrializiranih držav in dosegajo stopnjo razvitih gospodarstev;

T.  ker bodo tudi druge spremenljivke, kot so demografske spremembe, negativno vplivale na položaj EU na svetovnem trgovinskem prizorišču; ker naj bi se delež EU v svetovnem prebivalstvu znižal s 7,1 % leta 2013 na 5,3 % leta 2060;

U.  ker naj bi po ocenah čezmejni pretok kapitala, blaga, storitev in podatkov v letu 2014 prispeval dodatnih 7,8 bilijonov USD k svetovnemu gospodarstvu, pri čemer sama dodana vrednost pretoka podatkov predstavlja 2,8 bilijonov USD, od tega pa je bilo več kot 2,7 bilijonov USD namenjenih za blagovno menjavo;

Hitrejše prilagajanje na hitro spreminjajoče se svetovne trgovinske trende

1.  pozdravlja novo strategijo Komisije „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“, zlasti novi poudarek na elemente, kot so odgovorno upravljanje dobavnih verig, svetovni digitalni trg, trgovine z digitalnim blagom in storitvami, pravične in etične trgovine ter socialni stroški liberalizacije trgovine; je trdno prepričan, da bi se morali v bodočih trgovinskih politikah osredotočiti na boj proti vsem oblikam protekcionizma, vključno z zmanjšanjem nepotrebnih netarifnih ovir za trgovino, in zagotoviti dostop do novih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja; opozarja, da je treba liberalizacijo trgovine pravilno izvesti, da se zagotovi trajnostni razvoj; obžaluje zamudo Komisije pri predstavitvi nove strategije, saj je Parlament zahteval, da se revidirana srednjeročna in dolgoročna trgovinska strategija predstavi do poletja 2012;

2.  je trdno prepričan, da je proizvodni sektor EU ključnega pomena za ponovno industrializacijo Evrope, čeprav storitve predstavljajo več kot 70 % BDP v EU in zagotavljajo 90 % delovnih mest, in da bi se morala strategija zato bolj osredotočiti na vlogo proizvodnega sektorja v skupni trgovinski politiki; poziva Komisijo, naj sodeluje s trgovinskimi partnerji in tako zagotovi, da bodo njihovi trgi bolj odprti za podjetja EU, zlasti na področju prometa, telekomunikacij in javnega naročanja, medtem ko imajo tuja podjetja še vedno koristi od večjega dostopa do notranjega trga EU;

3.  priznava, da ima trgovinska politika EU izreden geopolitični in gospodarski pomen za Evropo pri oblikovanju globalizacije, krepitvi mednarodnih standardov in povečanju dostopa do tujih trgov; ugotavlja, da bodo mednarodna pravila določili drugi, če ne ukrepamo takoj; poudarja, da ima EU status največjega gospodarstva na svetu, zato je trajnostna in odgovorna trgovina njeno najmočnejše politično orodje za podpiranje evropskih interesov, naložb in podjetij ter spodbujanje evropskih vrednot po svetu ob hkratnem pospeševanju gospodarske rasti in naložb ter ustvarjanju delovnih mest doma; podpira cilj Komisije za okrepitev sinergij med trgovinskimi politikami in politikami notranjega trga ter priporoča, naj te politike prednost namenijo ukrepom za ustvarjanje delovnih mest;

4.  pozdravlja zavezo Komisije, da tudi v okviru digitalne revolucije noben trgovinski sporazum ne bo zniževal dosežkov evropskih standardov varstva potrošnikov; poudarja, da bo Parlament še naprej skrbno preverjal, ali potekajoča pogajanja upoštevajo to zavezo;

5.  poudarja povezavo med enotnim trgom in trgovinsko politiko EU, ki bi morala biti popolnoma skladna drug z drugim ter s širšimi politikami in vrednotami Unije; meni, da je odprta, odgovorna in prosta svetovna trgovina, ki temelji na učinkovitih, preglednih in strogih svetovnih pravilih, bistvena za to, da bo enotni trg izpolnil svoj polni potencial, tako da bo deloval, rastel in vzajemno koristil državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednjim; želi spomniti, da odpiranje trgovine vodi k večji produktivnosti, spodbuja večjo zunanjo konkurenčnost in že podpira skoraj eno od sedmih delovnih mest na enotnem trgu ter prinaša pomembne koristi za potrošnike;

6.   poziva Komisijo, naj redno posodablja svojo trgovinsko in naložbeno strategijo ter Parlamentu vsaki dve leti, začenši leta 2017, javno predstavi podrobno poročilo o izvajanju, da bi zagotovili izpolnjevanje njenih zavez; poziva Komisijo, naj v ta poročila vključi napredek pri potekajočih trgovinskih pogajanjih in izvajanje sedanjih trgovinskih sporazumov;

7.  poziva Komisijo, naj pospeši svoje postopke, da bi se izpogajani trgovinski sporazumi lahko predložili Parlamentu v krajšem času, s čimer bi se omogočilo, da se začasno uporabljajo ali da začnejo veljati hitreje;

Pregledna trgovinska politika in večje upoštevanje državljanov

8.  pozdravlja prizadevanje Komisije za večjo preglednost in odprtost v vseh fazah trgovinskih pogajanj in podpira pobudo Komisije o preglednosti TTIP; priznava, da je Komisija po več zahtevah Parlamenta povečala preglednost pogajanj, tako da je vsem poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov omogočila dostop do tajnih pogajalskih dokumentov ter deležnikom zagotovila več informacij; opozarja, da se je z večjim dostopom poslancev do tajnih informacij v okviru pogajanj o TTIP okrepil parlamentarni nadzor, kar je Parlamentu omogočilo, da še bolje izvaja svojo odgovornost na področju skupne trgovinske politike; zato poziva k razširitvi pobude Komisije za preglednost, da bi se pri vseh sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih zagotovila popolna preglednost in možnost za javni nadzor, ter da bi se posvetovali s partnerskimi državami z namenom spodbujanja najvišjih standardov preglednosti in zagotovili, da bo to vzajemni proces, v katerem pogajalsko stališče EU ne bo ogroženo, in da bo dosežen sporazum o želeni ravni preglednosti pogajanj v predhodnih študijah; poudarja, da lahko smiselna preglednost okrepi svetovno podporo za trgovino, ki temelji na pravilih;

9.  poziva Svet, naj nemudoma objavi vse prejšnje in prihodnje pogajalske mandate;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi močno in uravnoteženo udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev, vključno z ustreznimi, javnimi in spletnimi posvetovanji ter komunikacijskimi kampanjami, da se vsebino trgovinske politike EU izboljša in usmeri v zaščito pravic državljanov in tako okrepi njeno legitimnost;

11.   poudarja, da je treba v okviru potekajoče razprave o obsegu trgovinskih pogajanj pri regulativnem sodelovanju ohraniti glavni namen predpisov, ki je uresničevanje javnega interesa; poudarja, da bi moralo okrepljeno sodelovanje med regulatorji olajšati trgovino in naložbe prek opredelitve nepotrebnih tehničnih ovir za trgovino ter dvojnega ali odvečnega upravnega bremena in formalnosti, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, pri čemer pa ne bi bili ogroženi tehnični postopki, povezani s temeljnimi standardi in predpisi, ohranili pa bi se tudi evropski standardi glede zakonodaje na področju zdravja, varnosti, potrošnikov, dela, socialnih zadev in okolja ter kulturne raznolikosti in se v celoti zaščitila previdnostno načelo in regulativna neodvisnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti; opozarja, da morajo ustrezni mehanizmi temeljiti na boljši izmenjavi informacij in večjem sprejemanju mednarodnih tehničnih standardov ter voditi k večji konvergenci, hkrati pa v nobenem primeru ne smejo spodkopavati ali zavlačevati demokratično potrjenih postopkov odločanja posameznih trgovinskih partnerjev; spodbuja uporabo in oblikovanje dodatnih mednarodnih tehničnih standardov na podlagi ocen učinkov ter vsa prizadevanja za zagotavljanje polne predanosti naših trgovinskih partnerjev v mednarodnih organih za standardizacijo; vendar meni, da odsotnost skupnega mednarodnega standarda ne bi smela preprečiti vzajemnega priznavanja enakovrednosti, kjer je to primerno, niti prizadevanja za skupne čezatlantske tehnične standarde;

12.  z namenom zagotovitve preglednosti in ohranitve trgovinskih interesov EU poziva Komisijo, naj pri izvajanju posvetovanj z gospodarskimi sektorji o trgovinskih pobudah zagotovi, da združenja EU dejansko predstavljajo trgovinske interese EU, ki bodo odražali resnične interese nacionalnih gospodarskih sektorjev; poudarja, da bi bilo treba dokumente institucij EU objaviti, če je mogoče, saj je preglednost bistvenega pomena pri pridobivanju podpore javnosti za skupno trgovinsko politiko; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila evropske varuhinje človekovih pravic iz julija 2015, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja;

Večja skladnost med trgovinskimi cilji EU in drugimi vidiki njene zunanje politike na področju trgovine za razvoj

13.   opozarja, da se bo skupna trgovinska politika izvajala v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 PEU in člena 208 PDEU in da bi morala spodbujati vrednote, ki jih podpira EU in ki so opredeljene v členu 2 PEU; opozarja, da je treba zagotoviti usklajenost med zunanjimi in notranjimi politikami z zunanjo razsežnostjo; poudarja, da je EU pravno zavezana k spoštovanju človekovih pravic ter da bi morala spodbujati trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav, s katerimi trguje; meni, da je EU dolžna storili vse potrebno, da bi predvidela, preprečila in odpravila morebitne negativne posledice njene skupne trgovinske politike, in sicer z rednim izvajanjem predhodnih in naknadnih ocen učinka na človekove pravice in trajnost ter s tem povezanimi pregledi trgovinskih sporazumov, če bi se to izkazalo za potrebno; ponovno poudarja, da bi pravična in ustrezno regulirana trgovina, če je usklajena s cilji trajnostnega razvoja, lahko zmanjšala neenakost in pospešila razvoj; opozarja, da cilji trajnostnega razvoja zajemajo več trgovinskih ciljev na številnih področjih politike – eden najbolj konkretnih je povečanje izvoza iz držav v razvoju, da bi do leta 2020 podvojili delež najmanj razvitih držav v svetovnem izvozu;

14.  pozdravlja, da se je število ljudi, ki živijo v absolutni revščini, kakor jo opredeljuje Svetovna banka, od leta 1990 močno zmanjšalo; vseeno ugotavlja, da si je treba bolj prizadevati za spodbujanje zasebnih in javnih naložb v najmanj razvite države za zagotovitev institucionalnih in infrastrukturnih okvirov, ki jim bodo pomagali bolje izkoristiti prednosti trgovine, ter jim pomagati pri diverzifikaciji njihovega gospodarstva in vključevanju v globalne vrednostne verige, kar bi jim omogočilo, da se specializirajo v proizvode z večjo dodano vrednostjo;

15.  je seznanjen z najavo Komisije, da namerava okrepiti trajnostni razvoj in spodbujati človekove pravice, standarde na področju dela in socialnih zadev ter okoljske trajnosti na svetovni ravni prek svojih trgovinskih in naložbenih sporazumov, vendar poziva k odločnim prizadevanjem za celovito izvajanje in uveljavljanje ustreznih poglavij v praksi; se strinja s stališčem Komisije, da ima EU posebno odgovornost v zvezi z učinki njenih trgovinskih politik na države v razvoju in zlasti na najmanj razvite države;

16.  meni, da spadajo migracije med glavne izzive EU v 21. stoletju; poudarja, da je zagotavljanje skladnosti politike EU na področju trgovine in naložb bistvenega pomena, da bi se odpravili vzroki migracij; obžaluje, da to ni bilo dovolj poudarjeno v strategiji Trgovina za vse;

17.  meni, da bi moral biti cilj poglobljenih in celovitih območij proste trgovine (DCFTA) predvsem konkretno in trajno izboljšati življenjske pogoje navadnih ljudi, zlasti v partnerskih državah v gospodarski krizi;

18.  poudarja, da bi morale biti določbe o standardih na področju človekovih pravic, socialnih zadev in okolja, o zavezah glede pravic delavcev na podlagi temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in načel družbene odgovornosti podjetij (CSR), vključno z uporabo načel OECD za multinacionalne družbe in načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zavezujoče in morajo tvoriti velik del trgovinskih sporazumov EU v obliki izvršljivih zavez; poziva Komisijo, naj v vse trgovinske in naložbene sporazume EU vključi poglavja o trajnostnem razvoju; meni, da je za to, da bi te določbe o trajnostnem razvoju postale zavezujoče, potreben „pristop v treh korakih“ – z vladnimi posvetovanji, nacionalnimi svetovalnimi skupinami in skupinami strokovnjakov s sodelovanjem Mednarodne organizacije dela in v skrajnem primeru z uporabo splošne določbe o reševanju sporov iz sporazuma za reševanje sporov z možnostjo finančnih sankcij; poudarja, da delovni in okoljski standardi niso omejeni na poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak se morajo uporabljati na vseh področjih trgovinskih sporazumov;

19.  poudarja, kako pomembni so učinkoviti zaščitni mehanizmi v trgovinskih sporazumih; hkrati poziva, naj se vključi učinkovit mehanizem uveljavljanja za pravice delavcev in okoljske pravice, za katere se klavzula o človekovih pravicah ne uporablja; poziva, naj se vzpostavi mehanizem, v skladu s katerim bi lahko Parlament zahteval, naj Komisija začne preiskovati kršitve obveznosti, ki jih zagrešijo tretje strani, v okviru klavzule o temeljnih elementih; poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturiran in depolitiziran postopek, v skladu s katerim bi bilo treba na podlagi jasnih meril sprožiti posvetovanja s partnerji o domnevnih kršitvah obveznosti iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju;

20.  izpostavlja vključevanje civilne družbe v sporazume o prosti trgovini in možnost uporabe naprednejših medijev, da bi olajšali udeležbo civilne družbe;

21.  ponovno poudarja pomen spoštovanja evropskih in mednarodnih pravil o trgovini z orožjem, zlasti pogodbe Združenih narodov o trgovini z orožjem in kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja; poudarja, da je trgovinska politika EU instrument ekonomske diplomacije, ki bi prav tako lahko prispeval k odpravi temeljnih vzrokov terorizma; poudarja, da je eden od ključnih vidikov trgovinske politike EU tudi učinkovita zakonodaja za nadzor izvoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj posodobi zakonodajo EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, da bi si prizadevala za strateške cilje in splošne vrednote EU;

22.  opozarja, da bi lahko po oceni Mednarodne organizacije dela 865 milijonov žensk po svetu več prispevalo h gospodarski rasti, če bi bile deležne boljše podpore; ugotavlja, da so podjetja v lasti žensk preslabo izkoriščen vzvod za spodbujanje konkurenčnosti, krepitev podjetništva in ohranjanje rasti; navaja, da lahko trgovinska politika drugače vpliva na spola v različnih gospodarskih sektorjih in da je potrebnih več podatkov o spolu in trgovini; ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu z naslovom Trgovina za vse ne obravnava vidika spola pri trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za to, da bi se trgovinska pogajanja uporabljala kot orodje za spodbujanje enakosti spolov po vsem svetu, ter zagotovi, da bodo koristi trgovinske liberalizacije lahko izkoristile tako ženske kot moški in da bodo tudi zaščiteni pred njenimi negativnimi učinki; meni, da bi v ta namen Komisija morala zagotoviti, da se vidik enakosti spolov vodoravno vključi v vse prihodnje trgovinske sporazume in da bi morala spremljati učinek veljavnih trgovinskih sporazumov na enakost spolov;

23.  pozdravlja napoved Komisije, da namerava opraviti vmesni pregled splošnega sistema preferencialov, zlasti pa oceniti možnost za razširitev preferencialov na storitve v okviru sistema; hkrati poudarja, da je splošni sistem preferencialov, vključno s pobudo Vse razen orožja in sistemom GSP +, orodje, ki omogoča spoštovanje temeljnih vrednot, in da ga je treba učinkovito izvajati in spremljati;

Pregledne svetovne vrednostne verige, ki spoštujejo temeljne vrednote in standarde po vsem svetu

24.  priznava, da je internacionalizacija svetovnega proizvodnega sistema prispevala k nastanku novih priložnosti za gospodarski razvoj in pot iz revščine s pomočjo zaposlovanja za več sto milijonov ljudi; opozarja, da po podatkih Mednarodne organizacije dela približno 780 milijonov aktivnih žensk in moških ne zasluži dovolj, da bi se rešili revščine; poudarja, da je širitev globalnih vrednostnih verig ustvarila delovna mesta, vendar da je slabo izvrševanje delovne zakonodaje in standardov varnosti pri delu, uvedenih za zaščito delavcev pred izčrpljivim delovnim časom in nesprejemljivimi pogoji, v izvoznih državah še vedno pereč problem; ugotavlja, da so svetovne vrednostne verige nekatera dobaviteljska podjetja spodbudile, da ne upoštevajo delovne zakonodaje, selijo svoje gospodarske dejavnosti iz EU, delavce vključujejo v nevarne in nesprejemljive pogoje, od njih zahtevajo, da pristanejo na izčrpavajoč delovni čas, ter jim ne zagotavljajo temeljnih pravic; opozarja, da te prakse povzročajo nepošteno konkurenco za dobavitelje, ki ravnajo v skladu z delovnim pravom in mednarodnimi standardi dela in okolja, ter vlade, ki želijo izboljšati plače in življenjski standard; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in OECD opravi študijo učinka okrepitve svetovnih vrednostnih verig in predstavi konkretne predloge za izboljšanje razmer v njih; poudarja, da mora nadaljnje vključevanje EU v svetovne vrednostne verige temeljiti na dvojnih načelih varovanja evropskega socialnega in regulativnega modela ter ohranjanja in ustvarjanja trajnostne in pravične rasti in dostojnih delovnih mest v EU ter za njene partnerje; priznava, da globalizacija vrednostnih verig povečuje delež uvoza v domači proizvodnji in izvozu, kar znatno povečuje stroške protekcionističnih ukrepov;

25.  meni, da mora trgovinska politika prispevati k zagotovitvi preglednega proizvodnega procesa vzdolž celotne vrednostne verige ter skladnosti s temeljnimi okoljskimi, socialnimi in varnostnimi standardi; poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za standarde potrebne skrbnosti za dobavne verige, ki naj presegajo obstoječe nezavezujoče obveznosti; pozdravlja željo Komisije po tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in OECD, da bi se oblikoval globalen pristop k izboljšanju delovnih pogojev, zlasti v sektorju oblačil; poudarja, da je pomembno opredeliti in oceniti nove sektorske ali geografske priložnosti za dodatne odgovorne pobude v zvezi z dobavno verigo; z zanimanjem pričakuje prihodnje sporočilo Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

26.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s celovitim okvirom naložbene politike za trajnostni razvoj Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

27.  zahteva, da se pomoč za trgovino in tehnična pomoč osredotočita na krepitev vloge revnih proizvajalcev, mikro in mala podjetja, zadruge in žensk ter na enakost spolov, da bi tako povečali njihove koristi iz trgovanja na lokalnih in regionalnih trgih;

28.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, s katero bi prepovedali uvoz blaga, proizvedenega s katero koli obliko prisilnega dela ali sodobnega suženjstva, do takrat pa naj okrepi nadzor nad uvozom in dobavno verigo iz etičnih razlogov;

29.  poudarja, da je boljše varstvo celotnega sklopa pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovitejše uveljavljanje bistveno za nadaljnje vključevanje v globalne vrednostne verige;

30.  poziva Komisijo, naj vse države v razvoju podpre pri polnem in učinkovitem izkoriščanju prožnosti, vgrajenih v sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in potrjenih v okviru deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001, da bi lahko v okviru svojih javnozdravstvenih programov zagotovile osnovna zdravila po dostopnih cenah; opozarja Svet, naj v zvezi s tem izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz deklaracije iz Dohe, in sicer tako, da zagotovi, da Komisija pri pogajanjih o določbah, povezanih z zdravili, v okviru TRIPS-plus izrecno zagotavlja dostop do zdravil, ko gre za prihodnje dvostranske in regionalne trgovinske sporazume z državami v razvoju ali ko se države v razvoju potegujejo za pristop k STO; pozdravlja podporo Komisije za prošnjo manj razvitih držav za podaljšanje v zvezi s farmacevtsko intelektualno lastnino, vendar obžaluje končni sklep Sveta TRIPS pri STO, da podaljšanje odobri le za 17 let;

31.  pozdravlja pozornost, ki jo Komisija v svojem sporočilu Trgovina za vse namenja pošteni trgovini, in jo poziva, naj prednostno izpolni svoje zaveze o uporabi obstoječe strukture za izvajanje sporazumov o prosti trgovini za spodbujanje pravične trgovine, naj spodbuja sisteme pravične trgovine med malimi proizvajalci v tretjih državah prek delegacij EU ter razvija dejavnosti ozaveščanja v EU, kot je nagrada za evropsko mesto poštene in etične trgovine („EU City for Fair and Ethical Trade“);

32.  meni, da nove tehnologije in internet zagotavljajo nova orodja za sledljivost proizvodov v celotni dobavni verigi;

33.  želi spomniti na vlogo bančnih storitev pri razvoju trgovine in naložb; poziva EU, naj podpre ukrepe za spodbujanje dostopa do bančnih storitev v državah v razvoju;

34.  pozdravlja napoved Komisije, da namerava posodobiti pravila o poreklu, saj predstavljajo vse večjo oviro za trgovino tam, kjer trgovinske tokove obvladujejo globalne vrednostne verige; poudarja, da mora biti posodobitev pravil o poreklu prednostna naloga v vseh sporazumih o prosti trgovini, o katerih se Unija pogaja; poziva Komisijo, naj si zlasti prizadeva za prilagodljiva pravila o poreklu, vključno z nezapletenimi zahtevami glede dodane vrednosti in spremenjenih podkod v sklopu harmoniziranega sistema;

Združevanje nadzora, ocenjevanja in spremljanja obstoječih sporazumov v ključno prednostno nalogo trgovinske politike EU

35.  pozdravlja predlog Komisije glede okrepljenega partnerstva s Parlamentom in deležniki za izvajanje trgovinskih sporazumov; poudarja, da mora biti Parlament v celoti in pravočasno vključen v vse faze postopka, vključno s sistematičnim posvetovanjem s Parlamentom pred pripravo pogajalskih mandatov; poudarja, da mora Komisija obveščati Parlament o svojih dejavnostih v zvezi z izvajanjem, nadzorom ter spremljanjem trgovinskih in naložbenih sporazumov;

36.  poziva Komisijo, naj ne zahteva začasne uporabe trgovinskih sporazumov, vključno s poglavji o trgovini v pridružitvenih sporazumih, dokler Parlament ne da soglasja; opozarja, da bi to resno ogrozilo pravice Parlamenta ter ustvarilo morebitno pravno negotovost v zvezi z drugo podpisnico sporazuma in vključenimi gospodarskimi subjekti; želi spomniti na zavezo komisarja za trgovino v zvezi s tem in jo pozdravlja, vendar se zelo zavzema za to, da bi se ta dogovor formaliziral v novem medinstitucionalnem sporazumu;

37.  meni, da se v primeru mešanih sporazumov najboljše ravnotežje med demokratičnim nadzorom in učinkovitostjo doseže z že preizkušeno prakso, pri čemer se sporazum, potem ko je Parlament izdal soglasje zanj in dokler ga nacionalni parlamenti ne ratificirajo, le začasno uporablja;

38.  vztraja, da mora nadzor, ocenjevanje in spremljanje obstoječih sporazumov postati ključna prednostna naloga skupne trgovinske politike; poziva Komisijo, naj prerazporedi ustrezne vire, da bo lahko GD za trgovino boljše spremljal trgovinske sporazume, ki jih je treba izvajati ob upoštevanju vse večje pogajalske agende; poziva Komisijo, naj določi posebne kazalnike, da bi zagotovili spremljanje izvajanja trgovinskih sporazumov ter Parlamentu javno in redno predstavi obsežno in podrobno poročilo o izvajanju, v katerem naj na primer predstavi uspešnost gospodarskih sektorjev EU in učinek sporazumov na različne sektorje in njihove tržne deleže;

39.  poziva Komisijo, naj izboljša kakovost in točnost tako predhodnih kot naknadnih ocen na podlagi pregledane metodologije; poudarja, da je treba vedno predložiti poglobljeno in celovito presojo vpliva pobud v okviru trgovinskih politike na trajnost, zlasti glede na nedavno priporočilo varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbo 1409/201/JN o sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom; poudarja, da morajo ocene zajemati najmanj: občutljive gospodarske sektorje, človekove, socialne in okoljske pravice ter kmetijstvo in lokalno proizvodnjo v najbolj oddaljenih regijah; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vmesnih in naknadnih ocen ter slabe kakovosti opravljenih ocen, ki je razvidna iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2014; vztraja, da je treba pri vseh trgovinskih sporazumih opraviti bolj kakovostne vmesne in naknadne ocene, da lahko oblikovalci politik, deležniki in evropski davkoplačevalci presodijo, ali so trgovinski sporazumi dosegli predvidene rezultate; poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o učinku trgovinskih sporazumov, sklenjenih s posebnim poudarkom na MSP, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, človekovih pravice in okolju, vključno s partnerskimi državami, in naj predstavi dodatne ukrepe za zagotovitev, da bodo najmanj razvite države imele koristi od trgovinskih politik;

40.  poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o dvojnih cenah in drugih praksah glavnih trgovinskih partnerjev EU, ki izkrivljajo cene, s posebnim poudarkom na energetskih virih, ter naj predstavi, kakšen je gospodarski učinek teh praks na gospodarstvo EU in kaj je na dvostranski in večstranski ravni ter ravni STO storila Komisija za izkoreninjenje teh praks; poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi v trgovinskih odnosih, ki jih vodi z vsemi trgovinskimi partnerji, odpravila prakso dvojnih cen in druge prakse, ki izkrivljajo cene;

Spodbujanje svetovne trgovine prek večstranskega pristopa v STO

41.  poudarja, da je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja STO, še vedno najboljša možnost za zagotavljanje odprtega, pravičnega in na pravilih temelječega sistema, ki upošteva ter uravnoveša številne različne interese svojih članov; ponovno izjavlja, da Parlament odločno podpira večstransko agendo; pozdravlja zaključitev pogajanj o sporazumu o olajševanju trgovine, ki bo prispeval k poenostavitvi in posodobitvi carinskih postopkov v številnih državah, s tem pa državam v razvoju olajšal vključevanje v svetovni trgovinski sistem; poziva vse strani, naj začnejo hitro in korektno izvajati sporazum;

42.  ugotavlja, da so bile na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju leta 2015 dosežene omejene izboljšave; priznava nesoglasja med članicami STO v zvezi s tem, kako nadaljevati s krogom pogajanj iz Dohe, vključno s potrebo po obravnavi novih pristopov k reševanju nerešenih vprašanj pri upoštevanju različnih interesov v državah v razvoju in med najmanj razvitimi državami, obenem pa se, glede na sklenitev kroga pogajanj iz Dohe, zaveda večje odgovornosti gospodarstev v vzponu; pozdravlja zavezo EU, da bo v petletnem obdobju namenila 400 milijonov EUR za podporo državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pri njihovih prizadevanjih za izvajanje sporazuma o trgovinskih olajšavah; je seznanjen z interesom nekaterih članic STO za začetek obravnave novih pogajalskih področij, med drugim o naložbah, podjetjih v državni lasti, konkurenci in digitalni trgovini; meni, da je lahko izid ministrske konference v Nairobiju priložnost za oživitev pogajalske funkcije STO; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri preoblikovanju in krepitvi STO, tudi z okrepitvijo usklajevanja z Mednarodno organizacijo dela in drugimi z okoljem in človekovimi pravicami povezanimi agencijami ZN, da bi se zagotovile večja učinkovitost, preglednost in odgovornost; poudarja, kako pomembni sta pomoč za trgovino pri krepitvi trgovinskih zmogljivosti ter tehnična pomoč državam v razvoju in najmanj razvitim državam; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj si prizadevajo povečati pomoč za trgovino, da bi lahko države v razvoju izkoristile prednosti večjega deleža dodane vrednosti v globalni vrednostni verigi; poziva Komisijo, naj v prihodnji reviziji strategije za pomoč za trgovino obravnava vprašanje pravične in etične trgovine;

43.  meni, da so večletna pogajanja, najbolje v okviru STO (npr. sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (ATI), sporazumi o okoljskih javnih dobrinah in sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)), le druga najprimernejša možnost, ki ponuja priložnost za napredek na ravni STO, vendar le tako, da se ohrani možnost priključitve zainteresiranih članic STO; je prepričan, da morajo biti ti sporazumi, če je le mogoče, dovolj ambiciozni, da jih bo mogoče uveljavljati na podlagi načela države z največjimi ugodnostmi med vsemi članicami STO, prav tako pa morajo delovati kot gradniki za prihodnje večstranske sporazume; poudarja, da bi bilo treba trgovinsko politiko uporabljati tudi kot orodje za povečanje konkurenčnosti okolju koristnih izdelkov, tako glede njihove uporabe kot proizvodnih načinov; poudarja, da si je treba prizadevati za večstransko naravo pobude za zeleno blago ter pretehtati, ali lahko trgovinski sporazumi prinesejo posebne prednosti za pristno okoljsko blago; poudarja, da bi utegnil sporazum TiSA pomeniti priložnost za oživitev napredka na področju trgovine s storitvami na ravni STO;

44.  poziva k močni in učinkoviti parlamentarni razsežnosti STO, da bi povečali preglednost organizacije ter okrepili in poskrbeli za demokratično legitimnost svetovne trgovine; poziva STO, naj v celoti izkoristi parlamentarno konferenco o STO, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za učinkovito izvrševanje svoje nadzorne vloge in zagotavljanje pomembnega prispevka k trgovinski politiki;

Prilagojen pristop pri izbiri prihodnjih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini

45.  poziva Komisijo, naj se uravnoteženo in ob upoštevanju vzajemnosti in obojestranskih koristi osredotoči na zaključek potekajočih trgovinskih pogajanj, in poziva k oceni morebitnega kumulativnega učinka, zlasti za občutljive proizvode, na katere vplivajo kvote ali liberalizacija v okviru potekajočih pogajanj ali že sklenjenih trgovinskih sporazumih; poziva, naj se ocenijo in bolje komunicirajo dejanske in morebitne posledice sklenjenih trgovinskih sporazumov, preden se začnejo nova pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu, da bi poiskali ustrezno ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih sektorjev in spodbujanjem interesov Unije, ki jih ima kot ena največjih izvoznic kmetijskih pridelkov in živil, kar pomeni, da je treba določiti ustrezno prehodno obdobje in kvote, v redkih primerih pa tudi izvzeti najobčutljivejše proizvode; spominja Komisijo, naj izvede predhodne študije ter neodvisne in nepristranske predhodne ocene trajnostnega učinka, pri tem pa pri pripravi pogajalskih mandatov upošteva interese Unije;

46.  meni, da je treba v prvi vrsti zagotoviti uspešen zaključek trgovinskih pogajanj in čimprejšnjo ratifikacijo sporazumov; zlasti poziva k sklenitvi dogovorov s Kanado in Singapurjem, da bi zagotovili odprtje dveh velikih trgov, ki bodo osrednjega pomena za prihodnje interese podjetij iz EU; poziva, naj se med političnimi razpravami v vsej EU razvije tudi strokovna razprava, saj se bo o zadevi glasovalo v Evropskem parlamentu in v nacionalnih parlamentih;

47.  poudarja, kako pomembno je, da se v vseh trgovinskih pogajanjih EU upoštevajo občutljivi in ofenzivni interesi, kot so spodbujanje naložb, odprava nepotrebnih netarifnih ovir za trgovino, prepoznavanje in zaščita geografskih označb in pravic delavcev, izboljšanje dostopa do javnih naročil (zlasti v okviru sedanjih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) in prostotrgovinskem sporazumu med EU in Japonsko), zagotavljanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest, vključitev MSP v globalne vrednostne verige, izvzetje javnih in avdiovizualnih storitev ter zakonska zagotovitev pravice do urejanja pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih kot del ambicioznih, uravnoteženih in celovitih svežnjev;

48.  vztraja, da morajo pogajanja upoštevati prilagojene regionalne trgovinske strategije in da je treba zagotoviti popolno usklajenost z regionalnim povezovanjem, zlasti v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki jih je Komisija opredelila kot regije, ki so – ne da bi s tem ogrozili bistveno vlogo strateškega partnerstva med EU in ZDA – ključnega pomena za gospodarske interese EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj takoj začne pogajanja o naložbenem sporazumu s Tajvanom; opozarja, da imata EU in Latinska Amerika, ki sta naravni zaveznici, skupaj eno milijardo prebivalcev, ki proizvedejo četrtino svetovnega BNP; poudarja, da potencial tega partnerstva ni bil dovolj izkoriščen; pozdravlja dejstvo, da je nova trgovinska in naložbena strategija Komisije osredotočena zlasti na Latinsko Ameriko; poziva Komisijo, naj izkoristi sedanji zagon v trgovinskih pogajanjih z Mercosurjem in sklene celovit, uravnotežen in ambiciozen sporazum; podpira posodobitev sporazumov z Mehiko in Čilom; poziva k novemu zagonu pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo ter opozarja, kako pomemben je razvoj trgovinskih odnosov EU z Indijo, saj ima ta trg ogromen potencial; poziva Komisijo, naj ponovno osveži pogajanja z Malezijo in čim prej po zaključku pripravljalnih razprav o celovitem gospodarskem partnerstvu začne pogajanja z Indonezijo;

49.  poudarja, da je treba v okviru sedanjih izzivov posebno pozornost nameniti okviru po izteku sporazuma iz Cotonouja, pri tem pa poudariti njegovo povezavo s klavzulami o človekovih pravicah v sporazumih o gospodarskem partnerstvu, pa tudi podpori za vzpostavitev celinskega območja proste trgovine v Afriki, kot spodbudo za stabilnost, regionalno povezovanje, lokalno rast, zaposlovanje in inovacije; opozarja, da mora EU zagotoviti stabilnost v vzhodnem in južnem sosedstvu, in poziva k okrepitvi trgovinskega in gospodarskega povezovanja, da bi v zvezi s tem dosegli polno, hitro in ustrezno izvajanje poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Ukrajino, Gruzijo in Republiko Moldavijo ter konkreten napredek s Tunizijo, Marokom in Jordanijo;

50.  poziva Komisijo, naj v vse faze pogajanj v celoti vključi nacionalna podjetja, tudi s sodelovanjem pri posvetovanjih z nacionalnimi združenji, ki bi potekala vzporedno s posvetovanji s krovnimi združenji EU, in naj besedilo s pogajanji sklenjenega trgovinskega sporazuma dopolni s seznamom, na katerem bodo jasno navedeni izid pogajanj za različne sektorje in razlogi za posamezne odločitve Komisije;

Nasprotovanje podelitvi statusa tržnega gospodarstva Kitajski in potreba po učinkovitih instrumentih trgovinske zaščite

51.  poudarja, da nadaljnji ukrepi za liberalizacijo trgovine, ki bi utegnili privesti do nepoštene trgovinske prakse in konkurence med državami v zvezi z različnimi netarifnimi ovirami, delavskimi pravicami ter okoljskimi standardi in standardi javnega zdravja, zahtevajo, da se mora EU naučiti še učinkoviteje odzivati na nepoštene trgovinske prakse in zagotoviti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da morajo instrumenti trgovinske zaščite ostati nepogrešljiv sestavni del trgovinske strategije EU in omogočati večjo konkurenčnost s ponovno vzpostavitvijo pogojev za pošteno konkurenco, če je to potrebno; opozarja, da je bila sedanja zakonodaja EU na področju trgovinske zaščite sprejeta že leta 1995; poudarja, da je treba sistem trgovinske zaščite Unije nujno posodobiti, pri čemer pa se ga ne sme oslabiti; poudarja, da mora biti zakonodaja EU o trgovinski zaščiti učinkovitejša, dostopnejša za MSP ter bolj prilagojena sodobnim izzivom in trgovinskim tokovom, da morajo biti preiskave krajše in da je treba povečati preglednost in predvidljivost; obžaluje, da je predlog o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite obstal v Svetu, ki ni bil sposoben zagotoviti rezultatov v zvezi s tem pomembnim zakonodajnim aktom; obžaluje, da Komisija v sporočilu z naslovom Trgovina za vse ne omenja potrebe po posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite; poziva Svet, naj odpravi zastoj pri posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite na podlagi stališča Parlamenta, zlasti glede na to, da Kitajska zdaj odločno zahteva priznanje statusa tržnega gospodarstva;

52.  ponovno opozarja na pomen partnerstva med EU in Kitajsko, v katerem imajo pomembno vlogo svobodna in pravična trgovina ter naložbe; je prepričan, da bi morala EU za protidampinške in protisubvencijske preiskave kitajskega uvoza uporabljati nestandardno metodologijo za določanje primerljivosti cen, dokler Kitajska ne izpolni vseh petih meril za priznanje kot tržno gospodarstvo, in sicer v skladu s tistimi deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske, ki omogočajo uporabo nestandardne metodologije, ter ob njihovem polnem učinku; poziva Komisijo, naj poda predlog v skladu s tem načelom, in opozarja, da se je treba v zvezi s tem vprašanjem tesno usklajevati z drugimi partnerji v okviru STO;

53.  poziva Komisijo, naj ne sprejme nobenih ukrepov v zvezi s tem brez predhodne poglobljene in celovite ocene učinkov, s katero bi obravnavala vse možne učinke in posledice za zaposlovanje in trajnostno rast v vseh sektorjih EU, pa tudi možne učinke in posledice za okolje in gospodarsko rast;

Večja skladnost med trgovinsko in industrijsko politiko EU ter boljše varstvo pravic intelektualne lastnine

54.  meni, da je treba okrepiti prizadevanja za obravnavo potreb evropske industrije na celovit način, in ugotavlja, da se proizvodni sektor EU prepogosto uvršča za storitveni sektor; poudarja, da mora trgovinska politika zagotoviti enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo, zagotavljati dostop do novih in nastajajočih trgov ter poenostaviti zbliževanje standardov ob hkratnem zmanjševanju dvojnega certificiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med trgovinsko in industrijsko politiko EU ter spodbuja razvoj in konkurenčnost evropske industrije, pri tem pa se naj posebej posveti strategiji ponovne industrializacije;

55.  poudarja osrednjo vlogo, ki jo imajo pravila o poreklu pri določanju, za katere gospodarske panoge so sporazumi EU o prosti trgovini koristni in za katere ne; priznava, da Parlament še ni v celoti analiziral pravil o poreklu, in poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, v katerem bi na štirimestni ravni KN navedla spremembe, ki jih je v zadnjih desetih letih opravila v privzetem pogajalskem stališču o pravilih o poreklu, ter pojasni vzroke zanje;

56.  meni, da je zaradi neučinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ogroženo preživetje celotnih sektorjev evropske industrije; poudarja, da ponarejanje povzroča izgubo delovnih mest in ogroža inovacije; poudarja, da sta ustrezno varstvo pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovito uveljavljanje temelj svetovnega gospodarstva; pozdravlja prizadevanje Komisije za povečanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v sporazumih o prosti trgovini in v okviru STO ter za sodelovanje s partnerji v boju proti goljufijam; podpira Komisijo pri njenem cilju, tj. varstvu celotnega spektra pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, vzorci, geografskimi označbami, označbami izvora in zdravili;

Odpiranje novih tržnih priložnosti za evropske ponudnike storitev in priznavanje poklicnih kvalifikacij kot bistvena sestavna dela trgovinske strategije EU

57.  opozarja, da ima EU vodilno vlogo v storitvenem sektorju; poudarja, da mora biti odpiranje novih tržnih priložnosti bistveni sestavni del mednarodne trgovinske strategije EU; poudarja, da je vključitev storitev v trgovinske sporazume izjemno pomembna, saj ponuja priložnosti evropskim podjetjem in domačim uslužbencem, obenem pa v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter protokolom št. 26 izključuje sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena iz področja uporabe sporazuma, ne glede na to, ali se financirajo z javnimi ali zasebnimi sredstvi; zahteva, da Komisija spodbuja in vključuje priznavanje poklicnih kvalifikacij v trgovinske sporazume, s čimer se odpirajo nove priložnosti za evropska podjetja in delavce; zlasti poziva, naj se razmisli o tem, da bi se v zameno za takšna priznanja v trgovinske in naložbene sporazume vključile nekatere ugodnosti iz direktive o premestitvah znotraj podjetja;

58.  se strinja s stališčem Komisije, da je postalo začasno gibanje strokovnjakov bistveno za povečanje mednarodnega poslovanja ter ostaja pomemben interes EU; poudarja, da bi bilo treba poglavje o mobilnosti delavcev vključiti v vse trgovinske in naložbene sporazume EU; opozarja pa, da morajo zaveze iz načina 4 veljati samo za gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov, denimo oseb z univerzitetno diplomo ali enakovrednim magisterijem oziroma oseb na višjih vodstvenih položajih, za določen namen, za omejeno obdobje in pod natančno določenimi pogoji, opredeljenimi v domači zakonodaji države, v kateri se izvaja storitev, in s pogodbo, ki upošteva to domačo zakonodajo v skladu s členom 16 direktive o storitvah, obenem pa zagotavlja, da ne bo nikakršnih ovir, ki bi EU in državam članicam onemogočale ohranitev in izboljšanje standardov dela in kolektivnih pogodb;

59.  pozdravlja namero Komisije, da bo v okviru trgovinske politike obravnavala nove oblike digitalnega protekcionizma ter določila pravila za elektronsko trgovanje in čezmejni pretok podatkov, pri čemer bo upoštevala zakonodajo EU o varstvu in zasebnosti podatkov ter varovala temeljne pravice; meni, da si je treba močneje prizadevati za vzpostavitev okolja, ki bo naklonjeno e-trgovanju in podjetništvu v EU ter bo zmanjševalo monopole in zlorabo monopolnih položajev na telekomunikacijskem trgu, odpravljalo prakse blokiranja in omogočalo konkretna pravna sredstva; poudarja, da je bistveno, da se zagotovijo regulativno sodelovanje, zmanjševanje spletnih goljufij, medsebojno priznavanje in usklajevanje standardov v sektorju digitalne trgovine; poziva Komisijo, naj pripravi nov model poglavij o e-trgovanju, iz njega pa povsem izvzame obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo podatkov v vseh trgovinskih pogajanjih, da bi zagotovila izmenjavo podatkov ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov v državi izvora subjekta; poziva k boljšemu sodelovanju med izvršnimi organi, zlasti v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami na spletu;

Bistvena vloga digitalnega gospodarstva za svetovno trgovino v prihodnosti

60.  ugotavlja, da postaja digitalno gospodarstvo ne le v Evropi, pač pa po vsem svetu čedalje pomembnejše, saj je po ocenah na svetu 3,3 milijarde uporabnikov interneta, ki predstavljajo 40 % svetovnega prebivalstva; meni, da trendi, kot so računalništvo v oblaku, mobilne spletne storitve, pametna omrežja in družbeni mediji, naglo spreminjajo poslovno okolje; poudarja, da mora trgovinska politika EU držati korak z digitalnimi in tehnološkimi trendi;

61.  zahteva, da Komisija skupaj s partnerji iz STO ustanovi delovno skupino za digitalno trgovino v okviru STO, ki naj bi podrobno preučila, ali je sedanji okvir primeren za elektronsko poslovanje, pregledala posebna priporočila, pojasnitve in prilagoditve, ter si prizadevala za oblikovanje novega okvira za olajševanje trgovine s storitvami, pri čemer bi se opirala na najboljše prakse, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma o olajševanju trgovine;

Podpora Komisije pri boju proti korupciji

62.    se zaveda, da je vključitev določb o finančnih storitvah v trgovinske sporazume vzbudila pomisleke o njihovih potencialnih negativnih učinkih v zvezi s pranjem denarja, davčnimi utajami in izogibanjem davkom; poziva Komisijo, naj se bori proti korupciji, saj gre za veliko netarifno oviro v razvitih državah in državah v razvoju; vztraja, da trgovinski in naložbeni sporazumi ponujajo dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam; meni, da je treba zaveze, ki temeljijo na mednarodnih standardih, obveznega poročanja po posameznih državah in samodejne izmenjave informacij, vključiti v ustrezne mednarodne sporazume za podporo nadaljnji liberalizaciji finančnih storitev;

63.  meni, da je povezava med trgovinskimi in naložbenimi sporazumi ter pogodbami o dvojnem obdavčenju precej neraziskana, zato poziva Komisijo, naj natančno preuči učinke, ki bi jih utegnila imeti tovrstna orodja druga na drugo, pa tudi na večjo skladnost politik v boju proti davčnim utajam;

V prihodnost usmerjena trgovinska politika, ki upošteva posebne potrebe malih in srednjih podjetij

64.  poudarja, da je treba v okviru v prihodnost usmerjene trgovinske politike nameniti več pozornosti posebnim potrebam mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij ter zagotoviti, da lahko v celoti izkoristijo prednosti trgovinskih in naložbenih sporazumov; opozarja, da je le majhen delež evropskih malih in srednjih podjetij zmožen prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata globalizacija in liberalizacija trgovine; ugotavlja, da je le 13 % evropskih malih in srednjih podjetij mednarodno dejavnih zunaj EU, hkrati pa zagotovijo tretjino izvoza EU; podpira pobude za spodbujanje internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij, zato vztraja, da bi bilo koristno v vse prihodnje sporazume o prosti trgovini vključiti poglavje o malih in srednjih podjetjih; meni, da je treba preučiti nove načine, kako bolje pomagati malim in srednjim podjetjem pri prodaji blaga in storitev v tujini; poudarja, da mala in srednja podjetja potrebujejo bolj prilagojeno podporo, ki se začne v državah članicah, poenostavljen dostop do uporabniku prijaznih spletnih informacij o trgovinskih ukrepih ter natančna in jasna navodila o priložnostih in koristih, ki jih ponujajo vsi pretekli ali prihodnji trgovinski sporazumi EU;

65.  poziva Komisijo, naj horizontalno obravnava potrebe malih in srednjih podjetij v vseh poglavjih trgovinskih sporazumov, med drugim tudi z vzpostavitvijo enotne spletne vstopne točke, kjer se lahko mala in srednja podjetja seznanijo z ustrezno zakonodajo, ki je z ozirom na izdajo dovoljenj in druge upravne zahteve bistvenega pomena za čezmejne ponudnike storitev; poudarja, da bi morali ti instrumenti po potrebi zajemati tudi nove priložnosti za dostop do trga za mala in srednja podjetja, predvsem v zvezi z naročili nizke vrednosti; poudarja, da je treba s poenostavitvijo carinskih postopkov, zmanjševanjem odvečnih netarifnih ovir in regulativnega bremena ter poenostavitvijo pravil o poreklu zmanjšati stroške trgovanja za mala in srednja podjetja; meni, da morajo mala in srednja podjetja pomagati Komisiji pri oblikovanju teh orodij, saj bi tako zagotovili, da bodo trgovinski sporazumi izpolnjevali njihove potrebe; spodbuja Komisijo, naj v vseh fazah trgovinskih pogajanj ohranja tesen dialog s predstavniki malih in srednjih podjetij;

66.  poudarja, da je hitrejši dostop evropskih malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov ključen za učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami; poudarja potrebo po preoblikovanju večstranskega okvira STO za boljše vključevanje malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje hitrejšega reševanja sporov;

67.  poziva Komisijo, naj pred oblikovanjem novih samostojnih ukrepov za podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij oceni in izboljša obstoječa orodja na področju subsidiarnosti, nepodvajanja ter dopolnjevanja v zvezi z ustreznimi programi držav članic in evropsko dodano vrednostjo; poudarja, da bi morala Komisija Parlamentu predložiti neodvisno oceno vseh obstoječih programov;

Naložbe

68.  poudarja, kako pomembne so notranje in zunanje naložbe za gospodarstvo EU, in meni, da je treba zaščititi podjetja EU pri naložbah na trge tretjih držav; v zvezi s tem priznava prizadevanja Komisije za nov sistem sodišč za naložbe (ICS); poudarja, da so o sistemu sodišč za naložbe potrebne nadaljnje razprave z zainteresiranimi stranmi in Parlamentom; poudarja, da mora biti sistem v skladu s pravnim redom EU, predvsem s pooblastili sodišč EU, in, podrobneje, pravili EU o konkurenci; se strinja z željo, da bi srednjeročno oblikovali večstransko rešitev naložbenih sporov; obžaluje, da predlog o sistemu sodišč za naložbe ne vsebuje določbe o obveznosti vlagateljev;

69.  poziva EU in njene države članice, naj za spodbujanje odgovornejših, preglednejših in zanesljivejših naložb upoštevajo priporočila iz celovitega okvira naložbene politike za trajnostni razvoj, ki jih je oblikovala konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

70.  ugotavlja, da je treba v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, spodbujati naložbe v EU, in meni, da so trgovinske strategije pomembno sredstvo za uresničitev tega cilja. ugotavlja, da Evropski sklad za strateške naložbe nima zunanje razsežnosti; poziva Komisijo, naj glede na dajanje posojil Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter ukrepe Evropskega razvojnega sklada opravi natančno analizo delovanja sklada in preuči njegovo uporabnost, nato pa razmisli o oblikovanju zunanje veje; poudarja, da bi morali ti skladi prispevati k trajnostnemu razvoju in dostojnim delovnim mestom ter odpravljanju revščine in temeljnih vzrokov za migracije;

71.   želi opomniti, da mora naložbena politika EU, zlasti pri porabi javnih sredstev, prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da je treba povečati preglednost in odgovornost razvojnih finančnih institucij za financiranje razvoja, javno-zasebnih partnerstev za dejansko sledenje in spremljanje denarnih tokov, vzdržnost dolga in dodano vrednost njihovih projektov za trajnostni razvoj;

Trgovina in kmetijstvo

72.   poudarja, da so visoki evropski standardi na področju okolja, varnosti hrane, dobrobiti živali in socialne blaginje zelo pomembni za državljane EU, zlasti z vidika javne morale in ozaveščenosti potrošnikov, meni da bi morali trgovinski sporazumi spodbujati pošteno konkurenco, da bodo lahko kmetje EU v celoti izkoristili carinske koncesije in ne bodo v ekonomsko manj ugodnem položaju v primerjavi s kmeti iz tretjih držav; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo standardi EU o varnosti hrane in okolju zaščiteni z ohranjanjem previdnostnega načela, trajnostnega kmetijstva ter visoke stopnje sledljivosti in označevanja proizvodov in z zagotavljanjem, da bo ves uvoz v skladu z ustrezno zakonodajo EU; je seznanjen z velikimi razlikami pri standardih dobrobiti živali po svetu; v zvezi s tem poudarja, da je treba urediti izvoz živih rejnih živali v skladu z veljavno zakonodajo EU in standardi, ki jih je določila Svetovna organizacija za zdravje živali;

73.  meni, da je v sedanji krizi v kmetijstvu pomembno odprtje novih trgov za kmetijske proizvode EU, kot so mlečni izdelki, meso in žive živali ter sadje in zelenjava; poudarja, da je treba poiskati nove trge z visoko kupno močjo;

74.  meni, da je treba povečati dodano vrednost kmetijstva in voditi promocijske kampanje za odprtje novih trgov; poudarja, da je bistveno utrditi sheme kakovosti na ravni EU, saj proizvodom iz EU prinašajo velik ugled v smislu blagovne znamke na svetovnih trgih, s tem pa imajo posredne koristi za evropsko kmetijstvo na splošno;

75.   poudarja tudi potrebo po strožjem nadzoru uvoza na mejah in okrepljenem nadzoru pogojev proizvodnje in trženja, ki ga izvaja Urad za prehrano in veterinarstvo v državah, ki izvažajo v EU, da bi zagotovili spoštovanje pravil Unije;

76.   poudarja, da je treba v vseh prostotrgovinskih sporazumih doseči napredek na področju sanitarnih, fitosanitarnih in drugih netarifnih ovir za trgovino s kmetijskimi proizvodi, zlasti glede skrajnih mej, ki jih je določila EU, pri vidikih, ki bi lahko vplivali na zdravje potrošnikov;

77.   opozarja na pomen geografskih označb za promocijo tradicionalnih evropskih agroživilskih izdelkov, ker jih ščitijo pred škodljivimi praksami neupravičenega okoriščanja, zagotavljajo pravice potrošnikov in sprejemanje zavestnih odločitev ter varujejo podeželske proizvajalce in kmete, zlasti mala in srednja podjetja; ugotavlja, da sta zaščita in priznavanje geografskih označb v tretjih državah lahko zelo koristni za celoten agroživilski sektor EU, in meni, da bi morali vsi trgovinski sporazumi vključevati zaščitne ukrepe in ukrepe za boj proti ponarejanju;

Boljši dostop do javnih naročil za evropske gospodarske subjekte

78.  poziva, naj se odpravijo sedanja neravnovesja v zvezi s stopnjo odprtosti trgov javnih naročil med EU in drugimi trgovinskimi partnerji; poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za ambiciozno in bolj vzajemno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil, pri čemer mora biti zagotovljeno, da bodo storitve splošnega gospodarskega pomena izvzete in bodo države pri postopkih oddaje javnih naročil še naprej lahko določale socialne in okoljske standarde, kot so merila o ekonomsko najugodnejši ponudbi; meni, da bi morale biti politike javnih naročil skladne s konvencijo št. 94 Mednarodne organizacije dela; poudarja, da potrebujejo evropski gospodarski subjekti, tako družbe kot mala in srednja podjetja, boljši dostop do javnih naročil v tretjih državah, z instrumenti, kot so Akt za mala podjetja, in da je treba odpraviti sedanjo raven nesimetričnosti; ob tem opozarja, da je EU med vsemi članicami Svetovne trgovinske organizacije eden najbolj odprtih trgov za javna naročila;

79.  je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije za uredbo o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil Unije, ki je pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju tretjih držav do trga, in zelo obžaluje, da vlade držav članic blokirajo prvotni predlog; poziva Komisijo, naj zagotovi pozitivno vzajemnost pri dostopu do trgov javnih naročil z vsemi najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji;

Enak dostop do virov za pošteno konkurenco na svetovnem trgu

80.  poudarja, da so naravni viri omejeni in bi jih bilo treba uporabiti na ekonomsko in ekološko trajnosten način, pri čemer bi moralo imeti prednost recikliranje; priznava veliko odvisnost držav v razvoju in zlasti manj razvitih držav od naravnih virov; opozarja, da mora evropska trgovinska politika nadaljevati dosledno, trajnostno, celovito in medsektorsko politično strategijo o surovinah, ki jo je Parlament že začrtal v svoji resoluciji o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020;

81.  poudarja, da je potreben prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zato poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij, ki naj spodbujajo diverzifikacijo dobaviteljev energije, energetskih dobavnih poti in virov energije, izbiro novih energetskih trgovinskih partnerjev in povečanje konkurence, kar bi potrošnikom zagotovilo nižje cene; poudarja, da sta razvoj obnovljivih virov energije in spodbujanje energetske učinkovitosti bistvenega pomena za povečanje energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poudarja, da je pomembno ti določbi vključiti v sporazume o prosti trgovini, da bi vzpostaviti trajnostna energetska partnerstva in izboljšali tehnološko sodelovanje, zlasti na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, ter preprečili selitve virov CO2 in tako dosegli cilje s konference COP21;

Boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih

82.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnega porasta kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi vrstami, in s tem povezane nezakonite trgovine, ki ima pogubne posledice za biotsko raznovrstnost in število vrst, pomeni pa tudi očitno in vseprisotno nevarnost za življenjske razmere in lokalna gospodarstva, zlasti v državah v razvoju; pozdravlja zavezo EU, da bo odpravila nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v okviru odziva EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti 15. cilja trajnostnega razvoja, v skladu s katerim je treba zagotoviti zaustavitev divjega lova in trgovine z zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter odpraviti povpraševanje in ponudbo nezakonitih proizvodov iz prostoživečih vrst; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija po obdobju razmisleka, ki bo obsegalo tudi posvetovanje s Parlamentom in državami članicami, preučila, kako najbolje vključiti določbe o nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami v vse prihodnje trgovinske sporazume EU;

Boljše carinsko sodelovanje in boj proti nezakoniti trgovini na mejah EU

83.  poudarja, da lahko boljši, harmonizirani in učinkovitejši carinski postopki v Evropi in tujini prispevajo k olajševanju trgovine in izpolnjevanju ustreznih zahtev za olajševanje trgovine in pomagajo preprečiti, da bi ponaredki ter nezakonito in ponarejeno blago vstopilo na enotni trg, kar škoduje gospodarski rasti EU ter resno ogroža evropske potrošnike; pozdravlja namero Komisije, da bi okrepila sodelovanje med carinskimi organi; znova poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo enotno carinsko službo EU, ki bo učinkoviteje izvajala carinske predpise in postopke na celotnem carinskem območju EU;

84.  poudarja, da bi si morala Komisija na pogajanjih prizadevati za to, da bi prepričala trgovinske partnerje, naj vzpostavijo enotna okenca za carinske in mejne formalnosti, po potrebi tudi s pomočjo sredstev za izgradnjo zmogljivosti v okviru pomoči za trgovino;

85.  poudarja, da sta potrebna ustrezna komunikacija in močno usklajevanje, da bodo odpravo carin spremljali ustrezni tehnični, institucionalni in politični ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bo trgovina še naprej varna;

86.  poziva Komisijo, naj preuči ključne kazalnike uspešnosti, na podlagi katerih se bo ocenjevala učinkovitost carinskih uprav doma in v tujini; obžaluje, da je trenutno na voljo le malo javnih podatkov; poudarja, da bi bilo koristno, da bi redno spremljali uspešnost carin in drugih mejnih organov doma in pri trgovinskih partnerjih za izmenjavo dobrih praks in usklajevanje posebnih interesov znotraj evropskih institucij v zvezi s olajševanjem trgovine, in sicer v skladu z določbami člena 13 sporazuma STO o olajševanju trgovine;

87.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo odprto razpravo o morebitnem prenosu carinskih organov z nacionalne ravni na raven EU;

Ustvarjanje oprijemljivih koristi za potrošnike

88.  priznava, da so trgovinski sporazumi lahko potencialno zelo koristni za potrošnike, zlasti s povečanjem konkurence, znižanjem cen, večjo izbiro in spodbujanjem inovacij; poziva Komisijo, naj si, da bi izkoristila ta potencial, na vseh pogajanjih odločno prizadeva za omejitev praks geografskega blokiranja, za zmanjšanje stroškov mednarodnega gostovanja ter za krepitev pravic potnikov;

89.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zagotavljanje podpore potrošnikom pri čezmejni trgovini z blagom in storitvami s tretjimi državami, na primer prek spletnih kontaktnih točk, ki bodo zagotavljale informacije ali nasvete v zvezi s spori;

90.  vztraja, da morajo potrošniki dobiti natančne informacije o značilnostih proizvodov, s katerimi se trguje;

Trgovina za vse: Spremljajoče politike, potrebne za odprte trgovinske in naložbene politike, da bi bile koristi čim večje in izgube čim manjše

91.  se strinja s stališčem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da je za odprto in pošteno trgovinsko in naložbeno politiko potrebna vrsta učinkovitih spremljajočih politik, da bi bile koristi liberalizacije trgovine za prebivalce in gospodarstva EU in tretjih držav čim večje, izgube pa čim manjše; poziva države članice in Komisijo, naj naredijo veliko več, da bi ob odpiranju trgovine zagotovile trajnostni razvoj, in sicer naj sprejmejo vrsto podpornih ukrepov, na primer na področju javnih storitev in naložb, izobraževanja in zdravja, aktivne politike trga dela, raziskav in razvoja, razvoja infrastrukture, in ustrezna pravila za zagotavljanje socialne zaščite in varstva okolja;

92.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo temeljite, predhodne in naknadne ocene na podlagi sektorskih in regionalnih ocen učinka za ustrezne trgovinske sporazume in zakonodajne dosjeje, s katerimi bi predvideli škodljive učinke za trg dela v EU, in naj poiščejo bolj izpopolnjene načine za uvajanje blažilnih ukrepov za ponovni razvoj industrijskih panog in regij, katerih položaj se slabša, da bi dosegli bolj pravično porazdelitev in večje koristi od trgovine; poudarja, da imajo lahko v zvezi s tem evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, posebno vlogo; poudarja, da bi lahko tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji postal pomemben instrument, če bi ga preoblikovali in prilagodili tako, da bi imel ustrezna finančna sredstva za zagotavljanje podpore podjetjem in proizvajalcem EU, ki so jih prizadele trgovinske sankcije do tretjih držav, ter za pomoč delavcem v malih in srednjih podjetjih, ki jih je neposredno prizadel učinek globalizacije;

°

°  °

93.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Konferenci OZN za trgovino in razvoj ter Svetovni trgovinski organizaciji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0415.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0250.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0219.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0175.

(5)

UL C 56E, 26.2.2013, str. 87.

(6)

UL C 188E, 28.6.2012, str. 42.

(7)

UL C 99E, 3.4.2012, str. 94.

(8)

UL C 99E, 3.4.2012, str. 31.

(9)

UL C 99E, 3.4.2012, str. 101.


OBRAZLOŽITEV

Javnost je zaradi trgovinskih pogajanj, kot so ACTA, TTIP, CETA in TiSA, postala pozorna na evropsko trgovinsko politiko. Številni državljani EU globalizacijo enačijo z izgubo delovnih mest ter so zaskrbljeni, da bi lahko trgovinska in naložbena politika Unije ogrozila evropsko ureditev in standarde. Hkrati pa zunanja trgovina bistveno prispeva k razvoju evropskega gospodarstva.

Danes je EU najbogatejše gospodarstvo na svetu. Gospodarski pomen EU bo upadel: do leta 2050 bo delež EU-28 v svetovnem BDP znašal le še 15 % v primerjavi s 23,7 % leta 2013. Središče ustvarjanja bogastva se premika na vzhod, in sicer proti azijsko-pacifiški regiji, pri čemer bo tudi demografski razvoj negativno vplival na položaj EU na svetovnem trgovinskem prizorišču.

Zato je učinkovita, celovita in v prihodnost usmerjena trgovinska in naložbena politika za Evropsko unijo zelo pomembna.

Komisija je 14. oktobra 2015 predlagala novo trgovinsko in naložbeno strategijo za Evropsko unijo z naslovom Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko. Poročevalka pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela novo trgovinsko in naložbeno strategijo, kot je Parlament že zahteval leta 2011 v svoji resoluciji o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020, tj. v prihodnost usmerjeno in inovativno strategijo za trgovino in naložbe, v kateri so upoštevani novi izzivi EU. Poročevalka obžaluje, da se strategija ni močneje osredotočila na predelovalno industrijo in trgovinske izzive za obvladovanje migracij.

Javnost namenja trgovinskim sporazumom več pozornosti, vse več državljanov pa je zaskrbljenih zaradi globalizacije, zato poročevalka poudarja, kako pomembno je, da se trgovinska politika v 21. stoletju odziva na pomisleke ljudi. Zagotoviti je treba večjo preglednost, sodelovanje in odgovornost do vseh deležnikov. Poleg tega želi poročevalka opozoriti, da se z dostopom do nekaterih informacij krepi parlamentarni nadzor, zato poziva Komisijo, naj pobudo o preglednosti razširi na vsa prihodnja pogajanja, Svet pa poziva k objavi vseh pogajalskih mandatov.

Komisija v svoji strategiji Trgovina za vse določa jasen cilj, tj. hitro povečati liberalizacijo trgovine in EU še dodatno vključiti v svetovne vrednostne verige. Zato se zdi poročevalki izredno pomembno, da se čim prej posodobi sistem trgovinske zaščite Unije, zlasti ker Kitajska odločno zahteva, da se ji prizna status tržnega gospodarstva.

Poročevalka glede na zunanje izzive EU v 21. stoletju (kot so migracije) meni, da je prednostna naloga usklajenost med trgovinskimi cilji Unije in drugimi vidiki njene zunanje politike. Trgovinske in naložbene sporazume je treba oblikovati tako, da bodo močno orodje za krepitev trajnostnega razvoja, spodbujanje človekovih pravic, delovnih in socialnih standardov ter okoljske trajnosti po vsem svetu.

Svetovno trgovinsko prizorišče se hitro spreminja, zato poročevalka poziva Komisijo, naj redno posodablja trgovinsko strategijo in vsako leto predstavi podrobno poročilo o izvajanju, da bi tako lahko evropski državljani preverili, ali Komisija izpolnjuje dane obljube.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (18.4.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Pripravljavka mnenja: Tokia Saïfi

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen z novo strategijo EU na področju trgovine in naložb z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko ter poudarja, da ima trgovina bistveno vlogo pri zagotavljanju miru, trajnostne rasti, razvoja in delovnih mest; zato priznava vedno večjo odgovornost EU pri prispevanju k doseganju teh ciljev v okviru svojih svetovnih trgovinskih in zunanjih odnosov;

2.  želi spomniti, da morajo biti zunanje politike Unije skladne med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, kot so politike na področjih trgovine, razvoja, človekovih pravic, kmetijstva, okolja, energetike in migracij, ter da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); poudarja, da so trgovinska politika ter trgovinski in naložbeni sporazumi EU sestavni del zunanje politike EU in v zvezi s tem poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj sprejmejo globalno strategijo EU o zunanji in varnostni politiki; v zvezi s tem poudarja osrednjo usklajevalno vlogo podpredsednice/visoke predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in delegacij EU v tretjih državah, ki lahko imajo pomembno posredovalno vlogo na terenu, s katero bi spodbujale spoštovanje temeljnih vrednot in pravic EU; poziva države članice, naj nastopajo enotno;

3.  želi spomniti, da trgovinska politika prispeva k varovanju in spodbujanju vrednot, ki jih zagovarja EU, kot je opredeljeno v členu 2 PEU, na primer demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih pravic in svoboščin, solidarnosti, enakopravnosti, spoštovanja človekovega dostojanstva ter varstva okolja in socialnih pravic; meni, da bi bilo mogoče s spoštovanjem teh vrednot narediti konec slabim praksam in da bo trgovinska politika učinkovita, če bodo vsi glavni akterji svetovne trgovine spoštovali ista pravila, tudi na področju javnih naročil; poudarja, da mora biti trgovinska politika EU skladna s cilji trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in k njim prispevati; pozdravlja napoved Komisije glede vključitve orodij za boj proti korupciji v trgovinske sporazume in namerava pozorno spremljati predlagane ukrepe;

4.  poudarja, da bi morali vsi trgovinski sporazumi EU vsebovati obvezujoče določbe o človekovih pravicah, ki bi EU omogočale uveljavljati in spodbujati splošne vrednote v tretjih državah; ugotavlja, da je potrebna politična volja, da bi lahko te določbe dejansko uporabili in tretje države prisilili k spoštovanju sprejetih zavez; poziva k izboljšanju posvetovanj s Parlamentom v zgodnji fazi pogajanj o trgovinskih in naložbenih sporazumih, k učinkovitemu izvajanju klavzul o človekovih pravicah ter poročanju Parlamentu o vidikih človekovih pravic v teh sporazumih;

5.  poudarja, da so lahko sistema GSP in GSP+ ter pobuda Vse razen orožja orodja, ki bi omogočala spoštovanje teh vrednot, in vztraja, da jih je treba učinkovito izvajati in pozorno spremljati; pozdravlja, da je Komisija objavila prvo dvoletno poročilo o stanju izvajanja GSP+, in pozdravlja predhodni dialog s Parlamentom o tem poročilu pred njegovo objavo;

6.  poudarja, da je trgovinska politika EU instrument ekonomske diplomacije, ki bi prav tako lahko prispeval k odpravi temeljnih vzrokov terorizma;

7.  vztraja, da mora biti trgovina trajnostna in odgovorna; poudarja, da je treba v trgovinskih sporazumih izvajati poglavja o trajnostnem razvoju, ki bodo omogočila vzpostavitev strogih socialnih in okoljskih standardov v dobavni verigi, in sicer v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami in zlasti v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (MOD); poziva Komisijo, naj pri pripravi svojih predhodnih in naknadnih ocen teh sporazumov bolj upošteva ta vprašanja;

8.  pozdravlja, da je Komisija napovedala številne pobude v podporo pravični trgovini, in jo spodbuja, naj še naprej predlaga podobne ukrepe v okviru skupne trgovinske politike;

9.  poudarja, da trgovinska pogajanja ne bi smela voditi k znižanju ravni evropskih standardov in bi morala varovati evropske državljane ter zaščititi naše družbene izbire in pravico do urejanja; poudarja, da so trgovinski sporazumi in trgovinska politika EU ključno orodje za krepitev svetovnega trgovinskega sistema, ki temelji na pravilih in ki je pod vse večjim pritiskom; ugotavlja, da je to zlasti ključno za EU zaradi njenega gospodarstva, ki je močno odvisno od trgovine; poudarja, da si mora EU prizadevati določiti visoke svetovne standarde prek svoje trgovinske politike;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvajanje trgovinskih sporazumov, in sicer z večjo udeležbo Parlamenta, deležnikov in civilne družbe na pregleden način ter tako, da zagotovi, da bodo vse strani dejansko občutile koristi sklenjenih sporazumov; poudarja, da je pomembno še večji poudarek nameniti obojestranskemu spoštovanju in izvajanju sporazumov; poziva zlasti Komisijo, naj zagotovi zaveze glede človekovih pravic in temeljnih delavskih pravic;

11.  želi spomniti, da večstranska trgovinska pogajanja, krepitev večstranske trgovinske strukture in sodelovanje s STO ostajajo prednostna naloga EU, ki se pogaja tudi dvostransko v ambicioznem duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi; pozdravlja sklenitev sporazuma na ministrski konferenci STO v Nairobiju v okviru pogajalskega kroga iz Dohe; obžaluje njegovo ozko področje uporabe in nizko raven ambicij, vendar poudarja, da je mogoče preseči razvojno agendo iz Dohe in končno doseči, da bo STO bolj odražala sedanje svetovne gospodarske razmere in gospodarski pomen svojih držav članic; prav tako poziva Komisijo, naj razvije posebne trgovinske strategije za določene regije, zlasti Azijo, zlasti ob upoštevanju nedavne sklenitve čezpacifiškega partnerstva;

12.  ponovno poudarja pomen spoštovanja evropskih in mednarodnih pravil o trgovini z orožjem, zlasti pogodbe Združenih narodov o trgovini z orožjem in kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja;

13.  poudarja, da je eden od ključnih vidikov trgovinske politike EU tudi učinkovita zakonodaja za nadzor izvoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj posodobi zakonodajo EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, da bi si prizadevala za strateške cilje in splošne vrednote EU;

14.  opozarja, da mora EU zagotoviti stabilnost svojega sosedstva in poziva k boljši gospodarski vključenosti svojega vzhodnega in sredozemskega sosedstva, zlasti prek razvoja trgovinskih odnosov;

15.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje in še okrepi svoja prizadevanja na področjih komuniciranja, preglednosti in zagotavljanja dostopa do pogajalskih dokumentov ter izboljša usklajevanje in izmenjavo informacij med komisarji in generalnimi direktorati, ESZD, Svetom in Parlamentom pa tudi posvetovanje s socialnimi partnerji in civilno družbo; poudarja, da bi moral biti boljši dostop do dokumentov v zvezi s pogajanji o TTIP odobren tudi za dokumente v zvezi z vsemi drugimi pogajanji o trgovinskih sporazumih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

3

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jaromír Štětina, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Antonio López-Istúriz White, Tokia Saïfi, Jean-Luc Schaffhauser, Helmut Scholz, György Schöpflin, Igor Šoltes, Bodil Valero

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Claudiu Ciprian Tănăsescu


MNENJE Odbora za razvoj (16.3.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Poročevalec: Jan Zahradil

PREDLOGI

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino, ki je pristojen za to vprašanje, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje besedilo:

1.  poudarja, da mora biti prosta trgovina gonilo regionalnega povezovanja in gospodarske rasti, trajnostnega razvoja ter ustvarjanja bogastva in delovnih mest; opozarja, da so države, ki so najbolj vpete v svetovno gospodarstvo, tudi med najbogatejšimi in da je prav trgovina milijone ljudi popeljala iz revščine; vseeno priznava, da vse države v razvoju nimajo toliko koristi, zlasti najmanj razvite države pa so še vedno odrinjene iz svetovne trgovine; ob tem pozdravlja novi pristop Komisije, ki zajema uporabo trgovinskih in naložbenih sporazumov za vzvod, s katerim lahko dolgoročno spodbujamo vrednote, kot so trajnostni razvoj, človekove pravice, pravična in etična trgovina ter boj proti korupciji;

2.  poudarja, da lahko možnosti za razvoj prinese zgolj pravična in ustrezno regulirana trgovina, če je usklajena s cilji trajnostnega razvoja;

3.  še posebej pozdravlja zavezo Komisije, da noben trgovinski sporazum ne bo zniževal ravni regulativne zaščite, da se sme raven zaščite spremeniti samo na boljše in da bo vedno zaščitena pravica do zakonodajnega urejanja;

4.  poziva Komisijo, naj okrepi obvezno izvršljivost ciljev trajnostnega razvoja in naj v vse trgovinske sporazume vključi izčrpno poglavje o trajnostnem razvoju;

5.  poudarja, da je bilo nedavno v akcijski agendi iz Adis Abebe in v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 ponovno potrjeno, da lahko trgovinska politika pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju; opozarja, da cilji trajnostnega razvoja zajemajo več trgovinskih ciljev na številnih področjih politike – eden najbolj konkretnih je povečanje izvoza iz držav v razvoju, da bi do leta 2020 podvojili delež najmanj razvitih držav v svetovnem izvozu; poziva Komisijo, naj dodobra izkoristi vse možnosti za sodelovanje z državami v razvoju, da bi okrepili njihovo tržno gospodarstvo;

6.  pozdravlja, da je v sporočilu „Trgovina za vse“ ponovno potrjeno načelo usklajenosti politik za razvoj, in da teži k odgovornejši trgovinski in naložbeni politiki, tako da bi okrepili pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb in primerno skrbnost v vsej dobavni verigi, s tem pa prispevali k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in vključujoče rasti v državah v razvoju; poleg tega pozdravlja zavezo, da bi izčrpno analizirali potencialne učinke novih sporazumov o prosti trgovini na najmanj razvite države; obžaluje, da sporočilo „Trgovina za vse“ ne vsebuje nobenega sklica na sporazum iz Cotonouja, ki bo prenehal veljati leta 2020; poziva EU, naj začne široko posvetovanje in dialog o obdobju po izteku sporazuma iz Cotonouja, tudi z našimi državami AKP;

7.  meni, da bi morale imeti človekove pravice prednost pred določbami trgovinskih in naložbenih sporazumov;

8.  priznava, da se mora trgovinska in naložbena politika EU odzvati na pomisleke potrošnikov, in sicer z okrepitvijo pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb in primerno skrbnost v vsej proizvodni verigi; poziva Komisijo in države članice, naj presežejo nezavezujoči prostovoljni pristop in si raje prizadevajo, da bi primerna skrbnost postala obvezna;

9.  izraža zadovoljstvo zaradi obnovljene zavzetosti za vključujoč multilateralizem in napredka, ki je bil dosežen na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Nairobiju, zlasti na področju kmetijstva (npr. odprava kmetijskih izvoznih subvencij, ki izkrivljajo trgovino, in napredek glede tržnega dostopa najmanj razvitih držav); v zvezi s tem pozdravlja zavezo EU, da bo v obdobju 5 let namenila 400 milijonov EUR za podporo in tehnično pomoč državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pri njihovih prizadevanjih za izvajanje sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih olajšavah; prav tako poudarja, da je treba obogatiti krog pogajanj iz Dohe za e-trgovanje in digitalno trgovinsko agendo, da bi z državami v razvoju hitreje in bolj enakopravno delili tehnološki napredek, obenem pa jim pomagali reševati problem pomanjkanja infrastrukture, zlasti na odmaknjenih podeželskih območjih;

10.  se zaveda, da je med državami v razvoju vse več razlik glede vključenosti v večstranski trgovinski sistem in tega, koliko prednosti so jih deležne od njega; poziva k posebni ureditvi za najmanj razvite države, ki imajo v svetovni trgovini le neznaten delež; glede tega pozdravlja revizijo splošne sheme preferencialov;

11.  poudarja, kako pomembna je pomoč za trgovino pri krepitvi trgovinskih zmogljivosti, pa tudi tehnična pomoč, politike v podporo poslovanju in regionalno povezovanje; poziva EU in njene države članice, naj si prizadevajo povečati pomoč za trgovino v podporo državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, da bi pri skorajšnji reviziji te strategije podprli lokalna mikro in mala podjetja, diverzifikacijo proizvodnje, prenos tehnologije, razvoj domačih proizvodnih zmogljivosti, promet in drugo infrastrukturo ter okrepili vlogo žensk in zadrug; kljub temu ugotavlja, da brez resnih prizadevanj držav, ki jih to neposredno zadeva, in brez znatno izboljšanega upravljanja zgolj trgovina ne more pomagati državam v razvoju pri premagovanju razvojnih omejitev; v zvezi s tem poudarja, da se je pomembno osredotočiti na uresničevanje ciljev v okviru 16. cilja trajnostnega razvoja, zlasti na področju dobrega upravljanja ter davkov; poziva Komisijo, naj v prihodnji reviziji strategije za pomoč za trgovino obravnava pravično in etično trgovino, kot je napovedala v sporočilu „Trgovina za vse“;

12.  želi spomniti na vlogo bančnih storitev pri razvoju trgovine in naložb; poziva EU, naj podpre ukrepe za spodbujanje dostopa do bančnih storitev v državah v razvoju;

13.  opozarja, da so lahko sporazumi o gospodarskem partnerstvu ključni razvojni instrument za zmanjšanje revščine in prispevek k dolgoročnemu spodbujanju človekovih pravic ter za nadaljnje regionalno gospodarsko povezovanje; poziva EU, naj v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu vzpostavi namenske strukture za spremljanje trajnostnega razvoja in človekovih pravic, ki bodo zagotavljale pravilno in pregledno sodelovanje organizacij civilne družbe in sindikatov; poziva EU, naj spodbuja podpis končnih sporazumov o gospodarskem partnerstvu; poziva Komisijo, naj v sporazume EU o trgovini in naložbah vključi močna in izčrpna poglavja o trajnostnem razvoju, ki se bodo resnično izvajala in izvrševala;

14.  želi opomniti, da mora naložbena politika EU, zlasti pri porabi javnih sredstev, prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da je treba povečati preglednost in odgovornost razvojnih finančnih institucij za financiranje razvoja, javno-zasebnih partnerstev za dejansko sledenje in spremljanje denarnih tokov, vzdržnost dolga in dodano vrednost njihovih projektov za trajnostni razvoj;

15.  poziva Komisijo, naj poveča skladnost politike za razvoj v trgovinski politiki, zlasti kjer posega na področje javnega zdravja; poziva jo, naj države v razvoju podpre pri učinkovitem izkoriščanju prožnosti, vgrajenih v sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in priznanih v okviru deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001, da bi lahko v okviru svojih javnozdravstvenih programov zagotovile osnovna zdravila po dostopnih cenah; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost v zvezi z vsebino svojih programov za pravice intelektualne lastnine za države z nizkimi in srednjimi dohodki in obenem zagotovi, da pomoč na področju intelektualne lastnine ne bo ogrožala drugih z zdravjem povezanih razvojnih projektov;

16.  poudarja, da je po 16. cilju trajnostnega razvoja izjemno pomembno spodbujati dobre strukture upravljanja po vsem svetu, da bi zagotovili pravičen dostop do sodnega varstva za vse ter na vseh ravneh vzpostavili učinkovite in odgovorne institucije; poudarja, da bi trgovinski sporazumi in neposredne tuje naložbe lahko bili pomembno orodje pri določanju ustreznih spodbud za uresničitev tega cilja; ob tem poudarja, da je korupcija velika netarifna ovira v razvitih državah in v državah v razvoju; pozdravlja namero Komisije, da bo v vse prihodnje trgovinske sporazume vključila daljnosežne protikorupcijske določbe; poziva Komisijo, naj uvede nove ukrepe za večjo pravno varnost naložb;

17.  poudarja, da je treba, če naj države v razvoju dodobra izkoristijo priložnosti za trgovino in naložbe, še naprej podpirati njihove reforme za uporabo domačih javnofinančnih prihodkov ter jim tako pomagati izboljšati zmogljivosti za povečanje prihodkov ter preprečiti davčne utaje in izogibanje plačilu davkov, in sicer tako, da bi podprli oblikovanje učinkovitih, uspešnih, pravičnih in preglednih davčnih sistemov v skladu z načeli dobrega upravljanja;

18.  poziva EU in njene države članice, naj za spodbujanje odgovornejših, preglednejših in zanesljivejših naložb upoštevajo priporočila iz celovitega okvira naložbene politike za trajnostni razvoj, ki jih je oblikovala konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD).

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

15.3.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

6

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Nicolas Bay, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Juan Fernando López Aguilar, Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig, Jan Zahradil, Joachim Zeller

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Rivasi, Estefanía Torres Martínez


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (26.5.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Pripravljavec mnenja: Joachim Schuster

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja splošni namen prihodnje trgovinske strategije, ki jo je Komisija predstavila v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko(1), in zlasti njen poudarek na vrednostnem pristopu, katerega namen je zaščititi evropski socialni in regulativni model na domačih tleh in uporabiti trgovinske sporazume in programe preferencialov kot vzvode za spodbujanje evropskih vrednot, kot so človekove pravice, pravična in etična trgovina ter boj proti korupciji, po vsem svetu; spodbuja Komisijo, naj razširi in posodobi prostotrgovinske sporazume EU z državami izven EU v skladu z vrednostnim pristopom, glede na to, da izvoz EU zagotavlja približno 31 milijonov delovnih mest v Uniji, oziroma je vsako sedmo delovno mesto v EU odvisno od izvoza; poziva Komisijo, naj za EU zagotovi globalno vodilno vlogo pri razvoju nove kulture sporazumov pravične trgovine; poudarja pomen ambicioznih, uravnoteženih in celovitih sporazumov, ki v korist potrošnikov, državljanov, zaposlenih in podjetij obravnavajo trajne in nepotrebne tržne ovire;

2.  poudarja, da bi bilo treba v prihodnjih trgovinskih sporazumih upoštevati resoluciji Parlamenta o sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) in o sporazumu o trgovini s storitvami, ki ostajata veljavni tudi za prihodnja trgovinska pogajanja, zlasti ko gre za izključitev storitev splošnega pomena in storitev splošnega gospodarskega pomena (ki vključujejo tudi vodo, zdravje, socialne storitve, sisteme socialne varnosti in izobraževanje) ter zaščito pravic delavcev; ponavlja, da trgovinski sporazumi ne smejo ogroziti kakovosti, razpoložljivosti, cenovne dostopnosti in dostopnosti teh storitev ali nediskriminatornega in enakopravnega dostopa do njih;

3.  vztraja, da bi morala Komisija začeti resnično demokratično razpravo s Parlamentom in se v večji meri posvetovati s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bi bolje pojasnila pogajalski mandat za vse trgovinske sporazume, določila okvir zanj in zagotovila njegovo preglednost; poziva k preglednim pogajanjem in k temu, da se Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom, evropskim socialnim partnerjem in civilni družbi omogoči smiselno prispevati k pogajalskemu procesu;

4.  meni, da bi bilo treba pri pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trga upoštevati potrebo po sodelovanju po vsej EU, da bi ohranili delovne pogoje v skladu z ustreznimi zakoni o delu in socialnih zadevah ter kolektivnimi pogodbami, ki so v veljavi v EU;

5.  se zavzema, da bi se o trgovinskih sporazumih namesto na dvostranski pogajali na večstranski ravni;

6.  poudarja, da potrebujemo učinkovit mehanizem za zaščito evropskih naložb v tujini; poziva k oceni za ovrednotenje obstoječega okvira, da bi zagotovili učinkovitost in pravilno izvajanje;

7.  v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje, o katerem so se pred kratkim dogovorili Evropski parlament in države članice, vztraja, da mora Komisija zagotoviti izvedbo ocen učinka, vključno z ocenami učinka na trajnostni razvoj, med trgovinskimi pogajanji, da bi ocenili učinek bodočih trgovinskih sporazumov na družbo, gospodarstvo, okolje in človekove pravice, pri tem pa razlikovali med učinki na različne sektorje, regije in države; poziva k objavi statističnih projekcij za zagotovitev, da bo vsak sporazum pošteno in pomembno prispeval k ustvarjanju delovnih mest; poziva Komisijo, naj spremlja učinek trgovinskih sporazumov, pri čemer naj omogoči tako predhodno kot tudi naknadno ocenjevanje; zahteva, da se socialnim partnerjem in civilni družbi da priložnost za sodelovanje pri zasnovi in izvajanju ocen učinka na trajnostni razvoj; želi spomniti, da je treba pri bodoči trgovinski strategiji spoštovati tudi regionalne proizvodne strukture v državah v razvoju v primerih, ko ocena učinka na trajnostni razvoj pokaže, da bi jih lahko trgovinski sporazumi ogrozili;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo s pravočasnim posredovanjem odzvala na možne stroške prilagoditve na trgu dela v EU, in sicer s podporo prizadetim sektorjem, regijam in državam članicam; meni, da bi bilo mogoče to podporo zagotoviti prek financiranja EU, vključno s prilagojenim Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji (ESPG) z ustreznim proračunom;

9.  meni, da uporaba ESPG, kot jo predlaga Komisija za ublažitev negativnih učinkov, do katerih pride zaradi mednarodnih trgovinskih sporazumov, ni zadovoljiva, saj ima sklad nizko finančno zmogljivost in premalo pristojnosti, da bi preprečeval negativne učinke globalizacije in se boril proti njim;

10.  poudarja, da je nujno treba razširiti pooblastila ESPG in s tem zagotoviti mehanizem za predvidevanje tveganj ter prilagoditev sektorskih, regionalnih in nacionalnih proizvodnih struktur v primerih, ko ocena učinka na trajnostni razvoj pokaže, da bi jih lahko trgovinski sporazumi ogrozili;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi pošteno konkurenco v primeru dobaviteljev storitev, ki vstopajo na trg dela EU, iz tretjih držav trgovinskih partneric, tako da zagotovi, da bodo vsi delavci, ne glede na njihovo matično državo, uživali enake delavske pravice kot državljani države gostiteljice in da se bo spoštovalo načelo enake obravnave in nediskriminacije; meni, da to ne posega v ugodnejše določbe v zakonodaji ali sporazumih v matični državi; poudarja, da je treba zagotoviti določbe socialne in zaposlitvene zakonodaje na ravni Unije in nacionalni ravni, pa tudi kolektivne pogodbe;

12.  poziva k zaščitnim ukrepom, s katerimi bi zagotovili, da trgovinski sporazumi pod nobenim pogojem ne bodo povzročili slabitve ali razveljavitve standardov držav članic in EU oziroma izogibanja omenjenim standardom na naslednjih področjih: pravice delavcev, delovni pogoji, vključno s plačo, socialna varnost, socialna vključenost in socialna zaščita, zdravje in varnost na delovnem mestu, poklicno usposabljanje, strokovne kvalifikacije, prosti pretok delavcev in upokojencev, socialni dialog ter boj proti diskriminaciji na delovnem mestu in na trgu delovne sile; poziva Komisijo, naj zagotovi, da podjetja ne bodo ogrožala pravice do kolektivnega ukrepanja, tako da bi uporabila delavce iz tretjih držav med pogajanji o kolektivnih sporazumih in delovnimi spori; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo delovni standardi izključeni iz konceptov netarifnih in tehničnih ovir; poziva jo, naj zagotovi največjo možno preglednost in naj bo pozorna pri zagotavljanju uravnotežene vključenosti deležnikov v organe regulativnega sodelovanja, prav tako pa naj zagotovi, da to sodelovanje ne bo omejevalo pravice vlad in Evropskega parlamenta do sprejemanja zakonodaje v javnem interesu in da ne bo privedlo do regulativne ohladitve ali oslabitve delovnih standardov, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi standardi;

13.  je seznanjen z visoko ravnjo izhodne mobilnosti visokokvalificiranih delavcev iz držav članic EU; verjame, da bi morali pri trgovinskih politikah ostati previdni glede mobilnosti delovne sile; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo obveze iz načina 4 GATS veljale samo za gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov, denimo oseb z magisterijem z univerze ali enakovredne institucije ali oseb, zaposlenih na višjih vodstvenih funkcijah, za določen namen, za omejeno obdobje in pod natančno določenimi pogoji, opredeljenimi v domači zakonodaji države, v kateri se izvaja storitev, in s pogodbo, ki upošteva to domačo zakonodajo; poudarja pomen spremljanja kategorije ponudnikov storitev v okviru načina 4 GATS, da bi se preprečevale zlorabe in izkoriščanje delavcev iz tretjih držav; vsekakor zahteva, da morajo trgovinski sporazumi vsebovati določbe, ki ohranjajo pravno obveznost tujih ponudnikov storitev, da spoštujejo socialno in delovno zakonodajo EU in držav članic;

14.  poziva, naj se v primeru, da bi katere koli določbe trgovinskih sporazumov ogrožale standarde na področjih iz odstavka 12 oziroma bile v nasprotju z njimi, o tem nemudoma obvesti Odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, da bi mu omogočili razpravo in sprejetje sklepa;

15.  z zadovoljstvom ugotavlja, da nedavni trgovinski sporazumi EU vsebujejo posebno poglavje o trajnostnem razvoju; pričakuje, da bo imela EU vodilno vlogo pri doseganju cilja, da bi vse strani ratificirale, uveljavile in izvajale osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; poziva Komisijo, naj nadalje spodbuja določbe o delu, zlasti agendo Mednarodne organizacije dela za dostojno delo, katere namen je izboljšati raven zaščite dela; poudarja, da delovni in okoljski standardi ne bi smeli biti omejeni na poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak bi morali biti vključeni tudi v druga poglavja trgovinskih sporazumov, kot so tista o naložbah, trgovini s storitvami, regulativnem sodelovanju in javnih naročilih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta izvajanje in spoštovanje delovnih določb pod učinkovitim nadzorom, v katerega bodo vključeni predstavniki socialnih partnerjev in civilne družbe; meni, da bi morali spore v zvezi z delovnimi določbami obravnavati v okviru mehanizma za reševanje sporov, vključno z možnostjo naložitve odvračilnih ukrepov, ob ustreznem upoštevanju nadzornih organov Mednarodne organizacije dela ter ob sklicevanju na njeno pristojnost; poziva Komisijo, naj vključi revizijsko klavzulo, ki bo vzpostavila mehanizem, ki bi pogodbenici omogočal, da odstopi od sporazuma ali da začasno prekliče ali razveljavi zaveze, zlasti v primeru kršitev socialnih standardov ter človekovih in delavskih pravic, pa tudi socialno zaščitno klavzulo, s katero bo mogoče preprečiti odpravo socialne in delavske zakonodaje;

16.  meni, da je treba zlasti zaradi ohranitve visokih socialnih standardov v mednarodni trgovini vzpostaviti primerne mednarodne in izvensodne mehanizme za mediacijo, za katere bodo veljala načela preglednosti in demokratičnega nadzora;

17.  priporoča, da bi morale biti notranje svetovalne skupine, katerih naloge vključujejo obravnavanje kršitev socialnih klavzul v okviru trgovinskih sporazumov ter nespoštovanja delavske zakonodaje in socialnih standardov, deležne zadostnega financiranja, s pomočjo katerega bi lahko učinkovito delovale, njihovo članstvo pa bi moralo odražati uravnoteženo zastopstvo delavskih in poslovnih organizacij, da bi morali biti skupni sestanki teh skupin z obeh strani trgovinskega sporazuma institucionalizirani, da bi morala imeti vsaka taka skupina svoj sekretariat in da bi morale imeti te skupine možnost uporabe naprednejših medijev, da bi olajšale udeležbo civilne družbe;

18.  poudarja, da je treba povečati učinkovitost v delovnih in socialnih inšpektoratih držav članic, okrepiti sodelovanje držav članic z evropsko platformo za boj proti delu na črno, po potrebi povečati sredstva inšpektoratov, da bi omogočili učinkovito spremljanje standardov dela v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela, zagotoviti uporabo delovnega prava, zajamčiti bistveno zaščito delavcev pri opravljanju njihovega poklica ter preprečiti ali omejiti vse kršitve na tem področju, kadar je to mogoče;

19.  poudarja, kako pomembni so ukrepi za potrebno skrbnost v svetovni proizvodni verigi, pa tudi to, da so ti ukrepi trajnostni in pregledni; poudarja, kako pomembno je spodbujati prostovoljne ukrepe na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, in poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, kadar je to mogoče in izvedljivo, za povečanje potrebne skrbnosti v svetovni proizvodni verigi; vendar ugotavlja, da bi bilo mogoče mala in srednja podjetja izvzeti in obveznih pobud družbene odgovornosti gospodarskih družb; meni, da je za družbeno odgovornost gospodarskih družb potrebna pravična davčna politika, zato ni združljiva s strategijami davčne utaje;

20.  poudarja, da ukrepi trgovinske zaščite omogočajo preprečevanje vseh oblik nelojalne konkurence; ustrezno poziva Svet in Komisijo, naj sprostita reformo teh ukrepov, a jih pri tem ne oslabita, z namenom, da bi postali hitrejši, učinkovitejši ter dostopnejši malim in srednjim podjetjem; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo s spremembami protidampinške zakonodaje EU ohranila sposobnost Unije za sprejemanje pravočasnih, potrebnih in učinkovitih ukrepov za obravnavo protikonkurenčnih tržnih praks pri njenih trgovinskih partnerjih ter da bodo podjetja EU še naprej poslovala po enakih konkurenčnih pogojih na svetovni ravni; ugotavlja, da Kitajska trenutno ne izpolnjuje petih tehničnih meril EU za opredelitev tržnega gospodarstva, zato nasprotuje, da bi se Kitajski podelil status tržnega gospodarstva, saj je treba obravnavati nepoštene konkurenčne prakse s strani Kitajske;

21.  obžaluje, da je le 13 % malih in srednjih podjetij mednarodno dejavnih izven EU, in poudarja, da so pri mnogih vzrok za to netarifne ovire; pričakuje, da bodo posebne ovire, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja, upoštevane na pogajanjih o novih sporazumih, da bi zagotovili, da bodo novi trgovinski sporazumi koristili tem podjetjem;

22.  poziva Komisijo, naj okrepi predhodno usklajevanje med svojimi ustreznimi službami, ki se ukvarjajo s trgovino ter z zaposlovanjem in socialnimi zadevami;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imele vlade priložnost sprejeti socialno in okoljsko odgovorne politike javnih naročil; poudarja, da določbe o javnih naročilih vladam ne bi smele preprečiti obravnavanja socialnih in okoljskih potreb, sporazumi pa ne smejo omejiti zmožnosti postavljanja socialnih zahtev, kot je navedeno v novih direktivah EU o javnem naročanju; poleg tega verjame, da bi morale biti politike javnih naročil skladne s konvencijo št. 94 Mednarodne organizacije dela o določbah o delu v javnih naročilih;

24.  poziva Komisijo, naj sprejme le zelo omejene zaveze glede prihodnjih določb o storitvah, ki se zagotavljajo digitalno ali z elektronskimi sredstvi, da ne bi ogrozili visokih delovnih standardov in pogojev v EU v okviru gospodarstva, ki postaja vedno bolj digitalizirano.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Tiziana Beghin, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Thomas Händel, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Maria Arena, Amjad Bashir, Lynn Boylan, Rosa Estaràs Ferragut, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Helga Stevens, Ivo Vajgl, Tom Vandenkendelaere, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fernando Ruas

(1)

COM(2015)0497


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (7.4.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Pripravljavka mnenja: Theresa Griffin

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja pobudo Komisije z naslovom „Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko”; ugotavlja, da se bo 90 % svetovne gospodarske rasti v naslednjih 10-15 letih odvijalo zunaj EU in da bodo imela pomembno vlogo pri tem velika gospodarstva v vzponu; meni, da so trgovina in naložbe v blago in storitve izjemno pomembne za spodbujanje gospodarske rasti EU, saj industriji EU odpirajo nove izvozne trge, ustvarjajo izjemno kakovostna delovna mesta in trajnostno, okolju prijazno rast ter krepijo konkurenčnost EU; zato poudarja, da mora imeti Evropa trdno, v prihodnost usmerjeno strategijo, ki se opira na jasno industrijsko politiko, raziskave in inovacije ter digitalno agendo;

2.  poudarja, da morata biti trgovinska in naložbena politika usmerjeni v odpiranje možnosti dostopa na trge za podjetja EU, da bi prispevali k trajnostni gospodarski rasti in ustvarjanju izjemno kakovostnih delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji, in meni, da bi morali biti politiki oblikovani tako, da bi bili v skladu s strategijo ponovne industrializacije, temelječe na pošteni konkurenci in vzajemnosti, in da bi panogam EU zagotavljali pravične konkurenčne pogoje;

3.  ugotavlja, da so v obdobju, v katerem globalne vrednostne verige postajajo vse bolj bistvene, čedalje pomembnejše mednarodne trgovinske storitve in tesnejše povezave med storitvami, proizvodnjo in neposrednimi tujimi naložbami; meni, da bi bilo treba to medsebojno povezanost upoštevati v vseh trgovinskih pogajanjih, da bo evropska industrija lahko izkoristila vse prednosti, ki so na voljo;

4.  poudarja, da so mala in srednja podjetja poleg strateškega industrijskega pomena pomembna tudi za trgovino in naložbe, saj se več kot 600.000 malih in srednjih podjetij ukvarja s trgovino zunaj EU, pri čemer ustvarijo tretjino izvoza EU, zaposlujejo več kot 6 milijonov ljudi in ustvarijo večino delovnih mest v Evropi; poudarja, kako pomembna so prehodna obdobja, v katerih se lahko industrija ter mala in srednja podjetja prilagodijo učinkom novih trgovinskih sporazumov; poziva, naj se v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih sistematično namenjajo poglavja malim in srednjim podjetjem; poziva Komisijo, naj pripravi uporabnikom prijazne informacije o trgovinskih priložnostih za mala in srednja podjetja ter jim med drugim prek strukturnih skladov EU zagotovi podporo pri izkoriščanju teh priložnosti;

5.  opozarja, da je trgovinska politika orodje za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi s spodbujanjem visokih delovnih, okoljskih, socialnih in delavskih standardov, kakor so opredeljeni v konvencijah Mednarodne organizacije dela in bi jih bilo treba vključiti v vse trgovinske sporazume, njihovo ustrezno izvajanje pa natančno spremljati; pozdravlja poziv Komisije za spodbujanje ambicioznega in inovativnega poglavja o trajnostnem razvoju v vseh trgovinskih in naložbenih sporazumih;

6.  poudarja, kako pomembno je v industriji in proizvodnji EU vzdrževati visoke standarde glede zdravstvene in varnostne zakonodaje ter okoljskih standardov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi utrjevali te standarde in pomagali pri ustvarjanju enakih pogojev v mednarodnem merilu;

7.  poziva Komisijo, naj pri trgovini s tretjimi državami z ustreznimi ukrepi zagotovi skladnost z evropskimi standardi;

8.  poudarja, da ima EU vodilno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam, in meni, da je bistvenega pomena ohraniti ambicije v zvezi s tem; zato poudarja, kako pomembno je v trgovinske sporazume vključiti varovala, ki bi preprečevala selitev virov CO2, saj bi utegnila zamenjava učinkovitih procesov EU z manj trajnostnimi sistemi povzročiti povečanje emisij v svetovnem merilu, to pa bi bilo v nasprotju z načrtom uresničitve ciljev s konference COP21;

9.  poudarja, da je treba trgovinskim partnerjem EU preprečiti prakso, ki bi bila v nasprotju z načelom konkurence, vključno s socialnim in okoljskim dampingom, zlasti dampingom v zvezi s cenenimi proizvodi v Evropi, pa tudi protekcionistične in diskriminativne ukrepe, ki bi ogrozili standarde EU in destabilizirali evropsko industrijo, zato mora EU sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi se ubranila pred nepošteno trgovinsko prakso; je v zvezi s tem zaskrbljen zaradi morebitne podelitve statusa tržnega gospodarstva Kitajski ter poziva Komisijo, naj pripravi natančno in celovito oceno učinka, v kateri bi ocenila morebitne scenarije v okviru podelitve tega statusa Kitajski, pri tem pa posebno pozornost namenila posledicam za proizvodni sektor, potrošnike, naložbene politike in konkurenčnost EU, tudi v zvezi z malimi in srednjimi podjetji; poziva Komisijo, naj v svoj delovni program uvrsti vzpostavitev učinkovitega in posodobljenega zakonodajnega orodja, s katerim bi EU lahko preprečevala tovrstno prakso, ki v veliki meri zavira okrevanje industrije in zmožnosti za naložbe, inovacije in konkurenco;

10.  poziva Komisijo in Svet, naj v luči naglega slabšanja razmer v pomembnih industrijskih panogah, kot sta industriji jekla in keramike, obvezno pospešita reformo instrumentov trgovinske zaščite EU, ki sta jo začela izvajati leta 2013, da bi izboljšali odzivnost in učinkovitost teh instrumentov ter se spoprijeli z nepošteno konkurenco; poudarja, da je Parlament 5. februarja 2014 sprejel stališče o tej reformi (2013/0103(COD)), v njem pa predvsem pozval k temu, naj se v skladu s pravili STO skrajša obdobje za protidampinške preiskave;

11.  opozarja, da bi status Kitajske kot vse bolj uveljavljenega tržnega gospodarstva v sedanjih okoliščinah oteževal izvajanje protidampinških postopkov za kitajski izvoz;

12.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju trgovinskih in naložbenih politik prepreči selitev evropskih proizvodnih obratov onkraj meja EU, saj bi tako ohranila delovna mesta v državah članicah EU;

13.  meni, da bi morala Komisija pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih poskrbeti za prepoved izkrivljajočih praks, kot so mehanizmi dvojnih cen ali omejitve izvoza surovin;

14.  poudarja, da so vse industrije navadnih kovin, ki so strateškega pomena za naše gospodarstvo, podvržene svetovni konkurenci; meni, da mora Evropska komisija pri svoji opredelitvi upoštevnega trga kot referenčni trg nujno upoštevati svetovni trg in svojih preiskav ne sme omejiti zgolj na notranji trg;

15.  ugotavlja, da je treba v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, spodbujati naložbe v EU, in meni, da so trgovinske strategije pomembno sredstvo za uresničitev tega cilja.

16.  meni, da sta v prihodnost usmerjeni trgovinska in naložbena politika izjemno pomembni pri razvoju telekomunikacijskega trga, avtorskih pravic in digitalnega gospodarstva v Evropi ter prinašata jasne koristi za potrošnike in podjetja EU, vključno z malimi in srednjimi podjetji; poudarja, da je enotni digitalni trg osrednjega pomena za spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti EU; poudarja, da je treba zagotoviti enake pogoje glede vzajemnosti pri dostopu do trga in da morajo tržni akterji, ki niso iz EU, izpolnjevati evropske industrijske in potrošniške standarde; poziva Komisijo, naj v prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumih obravnava obstoječe trgovinske ovire v digitalnem gospodarstvu, čezmejne podatkovne tokove, shranjevanje podatkov ter varstvo podatkov in potrošnikov, da bi tudi v prihodnje zagotovila prilagajanje in rast digitalnega gospodarstva v korist potrošnikov; poziva Komisijo, naj poskrbi, da sedanji in prihodnji trgovinski sporazumi ne bodo vplivali na evropsko zakonodajo o varstvu podatkov;

17.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo v prihodnjih trgovinskih sporazumih, zlasti na področju prenosa tehnologije, ohranila pravica do uveljavljanja obstoječe zakonodaje o intelektualni lastnini;

18.  poziva Komisijo, naj evropske raziskovalne ustanove spodbudi k dejavnejšemu sodelovanju s potencialnimi partnerji iz tretjih držav, da bi optimizirali naložbe v raziskave in inovacije ter preprečili beg možganov; poziva Komisijo, naj spodbuja regionalno sodelovanje na področju raziskav;

19.  poudarja, da je treba okrepiti svetovna prizadevanja za nadaljnji razvoj tehnologij čiste energije na poti do nizkoogljičnega gospodarstva, zato poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje s trgovinskimi partnerji na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij;

20.  poziva Komisijo, naj z izbiro novih energetskih trgovinskih partnerjev in regionalnim sodelovanjem spodbuja diverzifikacijo energetskih dobaviteljev, poti in virov, saj bi tako povečala konkurenco in evropskim energetskim potrošnikom zagotovila nižje cene; poudarja, da sta razvoj obnovljivih virov energije in spodbujanje energetske učinkovitosti bistvenega pomena za povečanje energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poudarja, da je v sporazume o prosti trgovini pomembno vključiti določbe, katerih cilj je vzpostavitev trajnostnih energetskih partnerstev in izboljšanje tehnološkega sodelovanja, zlasti na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti; priporoča, da se v nove trgovinske sporazume vključi poglavje o energiji in surovinah;

21.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina; meni, da nedaven razvoj dogodkov na svetovnem trgu zemeljskega plina ponuja pomembno priložnost, da Evropa poveča varnost energetske oskrbe in oblikuje bolj konkurenčen trg; poziva k hitri zaključitvi projektov v skupnem interesu, da bi vzpostavili ustrezno infrastrukturo, s katero bi bilo mogoče zagrabiti priložnosti, ki jih ponuja porast trgovine s plinom;

22.  poudarja, kako pomembno je skleniti "dinamičen" sporazum o okolju prijaznem (zelenem) blagu, o katerem trenutno potekajo pogajanja, saj bi tako zagotovili, da bi bilo mogoče pozneje odpreti sporazum in vanj vključiti več partnerjev STO oziroma dodati zelene storitve, s tem pa bi spodbujali evropsko okolju prijazno tehnologijo, pomagali pri uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev, dogovorjenih na pariški konferenci leta 2015, krepili zanesljivo oskrbo z energijo v EU in zmanjševali odvisnost od fosilnih goriv;

23.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju trgovinskih in naložbenih politik spodbuja enakost spolov ter enakost temnopoltih oseb, oseb azijskega porekla in pripadnikov manjšin (BAME).

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

7.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

6

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Philippe De Backer, Fredrick Federley, Theresa Griffin, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Ernest Maragall, Edouard Martin, Nadine Morano, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Michał Boni, Eugen Freund, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Jude Kirton-Darling, Werner Langen, Svetoslav Hristov Malinov, Marian-Jean Marinescu, Marisa Matias, Sorin Moisă, Clare Moody, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Anneleen Van Bossuyt

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Momčil Nekov (Momchil Nekov), Jana Žitňanská


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (2.5.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Pripravljavka mnenja: Dita Charanzová

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497);

2.  poudarja povezavo med enotnim trgom in trgovinsko politiko EU, ki bi morala biti popolnoma skladna drug z drugim ter s širšimi politikami in vrednotami Unije; meni, da je odprta, odgovorna in prosta svetovna trgovina, ki temelji na učinkovitih, preglednih in strogih svetovnih pravilih, bistvena za to, da bo enotni trg izpolnil svoj polni potencial, tako da bo deloval, rastel in vzajemno koristil državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednjim;

3.  poudarja, da ima EU status največjega gospodarstva na svetu, zato je trajnostna in odgovorna trgovina njeno najmočnejše politično orodje za podpiranje evropskih interesov, naložb in podjetij ter spodbujanje evropskih vrednot po svetu ob hkratnem pospeševanju gospodarske rasti in naložb ter ustvarjanju delovnih mest doma; podpira cilj Komisije za okrepitev sinergij med trgovinskimi politikami in politikami notranjega trga ter priporoča, naj te politike prednost namenijo ukrepom za ustvarjanje delovnih mest;

4.  želi spomniti, da odpiranje trgovine vodi k večji produktivnosti, spodbuja večjo zunanjo konkurenčnost in že podpira skoraj eno od sedmih delovnih mest na enotnem trgu ter prinaša pomembne koristi za potrošnike;

5.  meni, da so v sedanjem gospodarskem in trgovinskem okviru protekcionistični ukrepi postali zastareli ter v nekaterih primerih izničujejo sami sebe, saj so evropsko blago in storitve del svetovnih vrednostnih verig; vendar meni, da je treba sedanji sistem trgovinske zaščite EU posodobiti, da se zagotovi ustrezen odgovor na nepošteno ravnanje, ki vpliva na mednarodno trgovino v globaliziranem svetu; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo čezmejne vrednostne verige blaga in storitev ter povečajo konkurenčnost naših gospodarstev in gospodarsko rast z zmanjšanjem neupravičenih trgovinskih ovir;

6.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo za EU in njene trgovinske partnerje veljala enaka pravila; opozarja, da mora EU uporabiti vsa razpoložljiva orodja za boj proti nelojalni konkurenci in neizpolnjevanju načel STO ter obveznosti, ki so jih sprejeli njeni trgovinski partnerji;

7.  meni, da je udeležba evropskih malih in srednjih podjetij v svetovnih vrednostnih verigah neposredno povezana s procesom internacionalizacije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sprejme več ukrepov, da bi olajšala dostop malih in srednjih podjetij do tretjih trgov;

8.  pozdravlja navedbe v strategiji o vlogi tujih neposrednih naložb v državah članicah in na enotnem trgu ter podpira vsa prizadevanja za spodbujanje večjih tujih neposrednih naložb v Evropi;

9.  glede na to, da javna naročila predstavljajo 15–20 % svetovnega BDP, se strinja s Komisijo, da je treba ubrati celosten in ambiciozen pristop k javnim naročilom, predvsem v okviru TTIP, v katerem je zdaj samo 32 % trga ZDA odprtega za podjetja EU; ugotavlja, da je EU že odprla večji del svojih trgov javnih naročil, vendar se evropska podjetja še vedno soočajo z omejitvami v tujini in pomanjkanjem vzajemnosti; poziva Komisijo, naj si nujno prizadeva za znatno izboljšanje vzajemnega in preglednega dostopa do trga za evropska podjetja v tujini, pri tem pa ohrani odprt dostop do enotnega trga; je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije glede instrumenta mednarodnih javnih naročil;

10.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nove direktive o javnih naročilih in koncesijah v skladu z vsemi trgovinskimi pogajanji, zlasti glede opredelitve javno-javnega sodelovanja, izvzetij, dostopa za mala in srednja podjetja ter uporabe meril ekonomsko najugodnejše ponudbe; poziva k hitrejšemu prehodu na elektronsko javno naročanje, da bi olajšali dostop podjetij, zlasti malih in srednjih, do javnih naročil;

11.  meni, da morajo v skladu s tehtnimi pravnimi in logičnimi načeli pritožniki v preiskavah svoje navedbe utemeljiti in dokazati, da so zadevni ukrepi v širšem interesu Skupnosti;

12.  pozdravlja zavezo Komisije, da tudi v okviru digitalne revolucije noben trgovinski sporazum ne bo zniževal dosežkov evropskih standardov varstva potrošnikov; poudarja, da bo Parlament še naprej skrbno preverjal, ali potekajoča pogajanja upoštevajo to zavezo;

13.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zagotavljanje podpore potrošnikom pri čezmejni trgovini z blagom in storitvami s tretjimi državami, na primer prek spletnih kontaktnih točk, ki zagotavljajo informacije ali nasvete v zvezi s spori;

14.  se strinja s Komisijo, da lahko trgovinska politika deluje le, če se bo Evropa še naprej osredotočala na odpravo ovir za dokončanje enotnega trga, obravnavanje razdrobljenosti reguliranja, zmanjševanje birokracije in spodbujanje povečanja konkurence na enotnem trgu, zlasti v sektorju storitev; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Parlamenta o odpravi necarinskih ovir na enotnem trgu za zagotavljanje proste trgovine znotraj in zunaj meja Unije; pozdravlja zaveze Komisije, da bo za vse pomembne trgovinske sporazume obvezna celovita ocena učinka, in spodbuja tudi naknadne ocene; podpira večjo medsebojno preglednost ter izboljšanje regulativnih postopkov v okviru trgovinskih sporazumov brez poseganja v nacionalno pravico do reguliranja;

15.  je seznanjen s pogajanji o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) ter poudarja, da storitve že predstavljajo 70 % evropskega BDP in zaposlovanja, zato je treba ponudnikom storitev omogočiti večji dostop do trgov zunaj Evrope; poziva, naj bo napredek pri pogajanjih o tem sporazumu skladen s stališči iz resolucije Parlamenta; želi spomniti, da bi morala Komisija pri pogajanjih o načrtovanju obveznosti v sporazumih TiSA in TTIP upoštevati različne interese držav članic; hkrati pozdravlja zavezo, da vlade ne bodo prisiljene spreminjati načina reguliranja ali financiranja javnih storitev;

16.  je seznanjen s pogajanji o sporazumu TTIP in poudarja, da je njihov uspešen zaključek politično zelo pomemben; poziva Komisijo, naj upošteva poročilo Parlamenta in še posebej mnenje njegovega Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov; poziva, naj se pogajanja zaključijo čim prej, pri tem pa vseeno vodijo k ambicioznemu, celovitemu in uravnoteženemu sporazumu; poziva Komisijo, naj izvaja večji pritisk na ameriške sogovornike, da predložijo predloge in zaveze, da bi tako pospešili pogajanja;

17.  potrjuje, da je preglednost v trgovinski politiki pomembna za zaupanje potrošnikov v boljše reguliranje in za legitimnost trgovinske politike EU po svetu; zato poziva Komisijo, naj ohranja najvišjo možno raven preglednosti trgovinskih pogajanj, tudi prek dostopa do pogajalskih besedil in posvetovanj s civilno družbo med temi procesi;

18.  poziva k večjemu mednarodnemu sodelovanju pri reguliranju, predvsem z Združenimi državami in Japonsko;

19.  pozdravlja poudarek na digitalnem enotnem trgu kot delu globalnega digitalnega trga in na preprečevanju razvoja novih ovir za trgovino z digitalnim blagom in storitvami ter e-trgovino; podpira vse ukrepe za povečanje prostega pretoka podatkov, v kolikor se upoštevajo pravila EU glede varstva podatkov, in vsa prizadevanja za boljše olajšanje spletne trgovine na večstranski ravni in, vzporedno, s STO; poudarja pomen spoštovanja pravil EU glede varstva podatkov; se v celoti strinja z izjavo, da so regulativno sodelovanje, medsebojno priznavanje in harmonizacija standardov najboljša orodja za reševanje izzivov digitalnega gospodarstva;

20.  opozarja na visoko stopnjo zunanje konkurenčnosti evropskih ponudnikov storitev; poziva Komisijo, naj si v trgovinskih pogajanjih prizadeva za napredno in vzajemno liberalizacijo storitev ter politiko večje preglednosti in predvidljivosti pravil in predpisov, da bi lahko državljani in podjetniki v državah v razvoju dobili dostop do širšega nabora storitev, med katerimi bi lahko nekatere zagotovili visoko konkurenčni evropski ponudniki storitev;

21.  poziva, naj se v okviru pogajanj o trgovinskih sporazumih ali vzporedno z njimi izvajajo tudi pogajanja o večji mobilnosti strokovnjakov, delavcev in študentov ter o vzajemnem priznavanju strokovnih kvalifikacij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo takšni ukrepi skladni z načeli iz direktive o storitvah, zlasti z njenim členom 16; poziva Komisijo, naj seznani Parlament s trenutnim stanjem izvajanja direktive o modri karti in o tem, ali v praksi deluje;

22.  spodbuja uporabo in oblikovanje dodatnih mednarodnih tehničnih standardov na podlagi ocen učinkov ter vsa prizadevanja za zagotavljanje polne predanosti naših trgovinskih partnerjev v mednarodnih organih za standardizacijo; vendar meni, da odsotnost skupnega mednarodnega standarda ne bi smela preprečiti vzajemnega priznavanja enakovrednosti, kjer je to primerno, niti prizadevanja za skupne čezatlantske tehnične standarde;

23.  poudarja, da je poleg boljšega sodelovanja med carinskimi organi držav članic in organi za nadzor trga potreben digitaliziran carinski nadzorni sistem, s katerim bi pospešili prenos blaga in ukrepali proti ponarejanju v svetovnih dobavnih verigah, pri tem pa zagotovili kakovost nadzora in varstva potrošnikov v zvezi z uvoženim blagom in storitvami; podpira pobudo Komisije za krepitev mednarodnega carinskega sodelovanja ter spodbuja Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za preprečevanje vstopa blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, na ozemlje EU in za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v vseh trgovinskih partnerskih državah;

24.  poudarja, da je pomembno spodbujati inovacije in kakovost kot dodano vrednost evropskih proizvodov; ugotavlja, da bi moralo biti priznavanje geografskih označb v trgovinskih sporazumih prednostna naloga;

25.  pozdravlja ukrepe Komisije za boj proti korupciji z mednarodno trgovino;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj resno premislijo o možnosti, da bi se v EU vzpostavila enotna carinska služba, ki bo učinkoviteje izvajala carinske predpise in postopke na celotnem carinskem območju EU;

27.  poudarja, da nova trgovinska strategija EU ne sme biti omejena na odpiranje novih pogajanj, temveč mora zagotoviti tudi ustrezno izvajanje sporazumov, doseženih s pogajanji, in preprečiti nastajanje novih neupravičenih necarinskih ovir med EU in njenimi trgovinskim partnerji, ki omejujejo učinkovit dostop podjetij do tujih trgov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Marlene Mizzi, Robert Rochefort, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Edward Czesak, Julia Reda, Dariusz Rosati, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen, Kerstin Westphal


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (7.6.2016)

za Odbor za mednarodno trgovino

o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe

(2015/2105(INI))

Pripravljavka mnenja: Esther Herranz García

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je skupna kmetijska politika (SKP) od svoje uvedbe leta 1962 eden od stebrov evropske politike; želi spomniti, da je EU od uvedbe SKP vztrajala pri „posebnih ugodnostih Skupnosti“, kar pomeni dajanje prednosti proizvodom iz držav članic;

2.  poudarja, da je SKP EU v nasprotju z velikimi svetovnimi kmetijskimi politikami, pri katerih so podpore kmetom neposredno povezane s ceno ali obsegom proizvodnje in so proticiklične narave; glede na okoliščine meni, da se je treba pogajati o sporazumih o prosti trgovini s kmetijskimi izdelki, ki ne bodo destabilizirali evropskega sektorja kmetijstva in podeželja;

3.  poudarja, da imata trgovina s kmetijskimi proizvodi in agroživilski sektor ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju delovnih mest, zlasti na podeželskih območjih; poudarja, da so naložbe v tem sektorju in krepitev položaja EU kot ključnega akterja na svetovnem trgu bistveni za prihodnost kmetijstva v Uniji;

4.  se zaveda, da se bodo kmeti EU v prihodnje soočili z velikimi izzivi, in meni, da je zato trden skupni evropski okvir podpore zanje v sklopu SKP nepogrešljiv za spodbujanje naložb in rasti v agroživilskem sektorju;

5.  pozdravlja dejstvo, da Komisija v sporočilu z naslovom Trgovina za vse agroživilsko industrijo omenja kot sektor, za katerega so izvozne možnosti bistvenega pomena in bi jih bilo treba dejavno spodbujati z novo strategijo Skupnosti za trgovino in naložbe;

6.  poudarja, da je treba zagotoviti večjo skladnost med ukrepi, predlaganimi v okviru nove trgovinske strategije Unije, in ukrepi, sprejetimi v okviru SKP, da bi zagotovili ustrezen dohodek za kmete, ohranili evropski model proizvodnje, ki je prijazen okolju in živalim ter zagotavlja varnost hrane in regionalno ravnotežje; opozarja, kot je Parlament že poudaril v svoji resoluciji z dne 8. julija 2015 v zvezi s TTIP, da je treba zagotoviti ekonomsko in socialno vzdržnost evropskega kmetijskega modela;

7.  obžaluje, da v sporočilu „Trgovina za vse“ niso izrecno priznane raznolika narava in značilne šibke točke kmetijskega sektorja, saj je to ključni element, ki bi ga morali upoštevati pri oblikovanju trgovinske politike EU;

8.  meni, da je v sedanjih krizah v kmetijstvu pomembno odprtje novih trgov za kmetijske proizvode EU, kot so mlečni izdelki, meso in žive živali ter sadje in zelenjava; poudarja, da je treba poiskati nove trge z visoko kupno močjo;

9.  spodbuja pogajanja in potrjevanje zgolj za tiste dvostranske ali večstranske sporazume s tretjimi državami, ki so uravnoteženi in bodo zagotovili posebno varstvo za občutljive sektorje in ustrezno zaščito za vse evropske kmetijske proizvajalce; odločno podpira izključitev sektorjev, ki bi lahko bili zelo prizadeti;

10.  meni, da je treba pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih zagovarjati sledljivost kmetijskih proizvodov in učinkovita pravila o poreklu, s čimer bi preprečili primere, ko ta pravila spodkopavajo drugi sporazumi med prostotrgovinskimi partnerji EU in drugimi tretjimi državami; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj občutljive kmetijske proizvode izključi iz vseh vrst pravil o kumulaciji porekla; opominja jo, da je namen pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih olajšati trgovino s pristnimi proizvodi EU in proizvodi prostotrgovinskih partneric EU;

11.  meni, da je nujno upoštevati specifične neugodnosti za male kmete in ranljiva področja; verjame, da mora EU ohraniti svojo vplivno blagovno znamko visokokakovostne proizvodnje; podpira celovito sodelovanje z deležniki evropskega agroživilskega sektorja pred začetkom novih prostotrgovinskih pogajanj;

12.  meni, da se bo s prostotrgovinskim sporazumom, ki bo sklenjen s Kanado, in sporazumi, o katerih potekajo pogajanja z ZDA in Mercosurjem ali so predvideni z Avstralijo in Novo Zelandijo, trg EU odprl za najkonkurenčnejše kmetijske proizvajalce na svetu in za tiste, ki imajo največji izvozni potencial; zato poziva Komisijo, naj ustrezno zaščiti občutljive kmetijske proizvode;

13.  želi spomniti, da ZDA ostajajo največji trg EU za izvoz kmetijskih proizvodov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogajanja o TTIP vodila k ambicioznemu, celovitemu in uravnoteženemu sporazumu o trgovini in naložbah z visokimi standardi, ki bo spodbujal trajnostno in vključujočo rast, pa tudi povečane trgovinske tokove za kmetijski sektor EU;

14.  meni, da je treba povečati dodano vrednost kmetijstva in voditi promocijske kampanje za odprtje novih trgov; poudarja, da je bistveno utrditi sheme kakovosti na ravni EU, saj proizvodom iz EU prinašajo velik ugled v smislu blagovne znamke na svetovnih trgih, s tem pa imajo posredne koristi za evropsko kmetijstvo na splošno;

15.  vendar meni, da je bistveno spodbujati domače povpraševanje, zlasti glede uživanja sadja in zelenjave, saj 24 od 28 držav članic porabi manj kot 400 g dnevnega vnosa, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija;

16.  pozdravlja realistično oceno Komisije v zvezi s trajnim pomanjkanjem napredka pri razvojni agendi iz Dohe; verjame, da so večstranska pogajanja sicer nepogrešljiva, da pa razvojna agenda iz Dohe očitno ni izpolnila pričakovanj evropskega agroživilskega sektorja kljub enostranskim koncesijam EU, kot so koncesije z 10. ministrske konference v Nairobiju; zato poziva EU, naj pripravi novo in učinkovitejšo strategijo za večstranska pogajanja v okviru STO;

17.  poudarja pomen pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino za kmetijski sektor EU ter poziva Komisijo in države članice, naj hitro zagotovijo polno izvajanje teh sporazumov;

18.  je prepričan, da bi bilo treba pri vodenju trgovinskih pogajanj, ki neposredno vplivajo na evropske kmetijske interese, vodilno vlogo pri vseh kmetijskih vidikih priznati komisarju za kmetijstvo; meni, da ob delovanju kolegialnosti v Komisiji nobena odločitev v zvezi s sklenitvijo trgovinskih sporazumov ne bi smela biti sprejeta v nasprotju z oceno tega komisarja glede temeljnih interesov kmetijstva EU;

19.  poudarja, da je kmetijstvo izredno strateško politično vprašanje, da sta prehranska varnost in način življenja vseh Evropejcev odvisna od kmetijstva in da bi morala biti trgovinska strategija EU skladna s cilji SKP, ki so določeni v členu 39 PDEU; zato nasprotuje vsaki obliki pogajanj, ki bi lahko ogrozila naložbena prizadevanja evropskega agroživilskega sektorja ali pri katerih bi evropsko kmetijstvo žrtvovali kot menjalno sredstvo; poziva Komisijo, naj preneha interese industrije in storitev postavljati pred interese kmetijstva;

20.  poleg tega obžaluje razmere, v katerih se kmetje soočajo s posledicami političnih sporov, ki ne izvirajo iz kmetijstva;

21.  opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja kumulativni učinek tarifnih koncesij, tako tistih, ki izhajajo iz dvo- ali večstranskih pogajanj, kot tistih, ki izhajajo iz avtonomnih shem, kot je GSP; opozarja, da je že 71 % agroživilskih izdelkov uvoženih v EU z ničelno carinsko stopnjo;

22.  meni, da morajo trgovinski sporazumi vključevati zaščitne klavzule v zvezi z določbami, ki se aktivirajo s poenostavljenimi in prožnimi mehanizmi;

23.  poziva Komisijo, naj bo izjemno previdna pri pripravi ali pregledovanju ponudb za tržni dostop v trgovinskih pogajanjih in naj pripravi strategijo za zaščito občutljivih sektorjev; poziva, naj takšne ponudbe sistematično temeljijo na izčrpni neodvisni oceni učinka, ki ga bodo imele nove trgovinske koncesije tretjim državam na kmetijski sektor EU;

24.  želi spomniti, da mora Komisija predložiti posamezno oceno učinka za vsak nov predlog trgovinskega sporazuma, vključno z analizo učinkov na lokalne in regionalne trge; nestrpno pričakuje rezultate ocene kumulativnega učinka različnih kvot za občutljive proizvode, ki so že bile dodeljene našim partnerjem (o katerih že potekajo pogajanja ali so predvidena), kot je Komisija obljubila na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 11. aprila 2016;

25.  poziva Komisijo, naj svoje ugotovitve pravočasno posreduje Parlamentu in počaka na njegovo stališče, preden sprejme ali predlaga nove poslovne ponudbe, poleg tega pa naj spremeni ali umakne že predložene poslovne ponudbe ali poslovne ponudbe v pripravi, če bo ocena njihovega učinka pokazala negativne posledice za občutljive proizvode; poziva Komisijo, naj izvede oceno odpiranja EU do svetovnega trga kmetijskih proizvodov;

26.  poudarja, da je agroživilska industrija EU zmogljiv sektor gospodarstva Unije, ki se odlikuje po kakovosti, raznolikosti in inovacijah proizvodov ter pomembno prispeva k prehranski varnosti;

27.  meni, da je treba posebno pozornost nameniti zaščiti malih in srednje velikih kmetijskih podjetij, tako pri pogajanjih o sporazumih kot pri analizi učinka sporazumov;

28.  meni, da mora Komisija Parlamentu predložiti jasne in zanesljive carinske informacije glede blaga, ki vstopa v Unijo, ter da je treba to blago spremljati;

29.  poudarja, da visoki evropski standardi na področjih okolja, varnosti hrane, dobrobiti živali in socialnih pogojev, ki odražajo naše družbene vrednote in jih zahtevajo evropski potrošniki, kmete EU postavljajo v ekonomsko manj ugoden položaj v primerjavi s kmeti v tretjih državah, in sicer zaradi modelov proizvodnje, obsega proizvodnih struktur in običajno nižjih standardov teh držav; meni, da bi morali trgovinski sporazumi spodbujati pošteno konkurenco med različnimi trgovinskimi partnerji, da bi zagotovili, da bodo lahko kmetje EU čim bolje izkoristili tarifne koncesije, ne da bi bili pri tem izpostavljeni nelojalni konkurenci;

30.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo standardi EU o varnosti hrane in okolju zaščiteni z uporabo mehanizmov vzajemnosti in ohranjanjem temeljnih vrednot, kot so previdnostno načelo, trajnostno kmetijstvo ter visoka stopnja sledljivosti in označevanja proizvodov; je seznanjen z velikimi razlikami pri standardih dobrobiti živali po svetu in obsoja uporabo najnižjega skupnega imenovalca v trgovinskih sporazumih;

31.  poudarja tudi potrebo po strožjem nadzoru uvoza na mejah in okrepljenem nadzoru pogojev proizvodnje in trženja, ki ga izvaja Urad za prehrano in veterinarstvo na ozemlju držav, ki izvažajo v EU, da bi se zagotovilo spoštovanje pravil Unije;

32.  je seznanjen s slabim varstvom dobrobiti živali v številnih naprednih trgovinskih partnerjih EU, kot so na primer ZDA, ki nimajo zvezne zakonodaje, ki bi ščitila rejne živali pred zakolom; zahteva, naj Komisija dobrobit živali kot trgovinsko vprašanje vključi v vsa sedanja in prihodnja dvostranska in večstranska trgovinska pogajanja, pri čemer bi moral ves uvoz živalskih proizvodov iz razvitih držav upoštevati zakone EU o dobrobiti živali, ves uvoz iz držav v razvoju pa bi moral upoštevati enakovredne standarde;

33.  opozarja, da je treba pri trgovinskih pogajanjih med EU in tretjimi državami posebno pozornost nameniti rabi pesticidov in predvsem različnim izhodiščem pri njihovi rabi, saj so standardi njihove rabe v EU bistveno višji od standardov v tretjih državah;

34.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da pri pogajanjih o sporazumih s tretjimi državami ni določb, ki bi lahko zmanjšale ali oslabile jamstva, ki jih trenutno Unija nudi potrošnikom v agroživilskem sektorju, zlasti glede uporabe proizvodov, pridobljenih iz gensko spremenjenih organizmov ali s kloniranjem;

35.  poziva, naj bo uvoz kmetijskih proizvodov v EU dovoljen zgolj v primerih, ko so pri teh proizvodih upoštevani evropski standardi za varstvo potrošnikov, dobrobit živali in varstvo okolja ter minimalni socialni standardi;

36.  poziva Komisijo, naj zakonsko prepove uvoz kmetijskih proizvodov, ki so naprodaj za ceno, nižjo od dejanskih proizvodnih stroškov, ter tako prepreči vse oblike socialnega, gospodarskega in okoljskega dampinga;

37.  vztraja, da morajo potrošniki dobiti natančne informacije o značilnostih proizvodov, s katerimi se trguje;

38.  glede na to, da zaščitene geografske označbe evropskemu kmetijstvu nudijo eno njegovih največjih konkurenčnih prednosti, in to, da lahko tudi proizvodi iz tretjih držav zaprosijo za zaščito v okviru sheme geografskih označb EU, poziva Komisijo, naj ohrani svoje trdno stališče v zvezi s tem v okviru vseh potekajočih pogajanj, tudi tistih o TTIP; meni tudi, da ne bi smeli podpisati nobenega sporazuma, ki ne bi ščitil geografskih označb;

39.  obžaluje, da v okviru trgovinskih pogajanj, ki so se pred nedavnim zaključila oziroma še potekajo, naši trgovinski partnerji ščitijo le „kratek seznam“ geografskih označb EU; zato poziva Komisijo, naj oblikuje pravila, ki bodo zagotavljala visoko raven zaščite za vse geografske označbe EU na trgih tretjih držav, s katerimi potekajo pogajanja, skupaj z ustreznimi izvedbenimi ukrepi;

40.  ugotavlja, da sta zaščita in priznavanje geografskih označb v tretjih državah lahko zelo koristni za celoten agroživilski sektor EU, in meni, da bi morali vsi trgovinski sporazumi vključevati zaščitne ukrepe in ukrepe za boj proti ponarejanju;

41.  v zvezi s tem obžaluje, da se v okviru trgovinskega sporazuma s Kanado nekatere pomembne opredelitve, ki uživajo varstvo na evropski ravni, obravnavajo kot generična ali polgenerična imena; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj med trgovinskimi pogajanji ponudi pomoč za tiste države, ki še niso uvedle sistemov za zaščito geografskih označb, da bi tako oblikovali učinkovite sisteme, skladne z veljavnimi določbami EU;

42.  poudarja, da je treba v vseh prostotrgovinskih sporazumih doseči napredek na področju sanitarnih, fitosanitarnih in drugih netarifnih ovir za trgovino s kmetijskimi proizvodi, zlasti glede skrajnih mej, ki jih je določila EU, pri vidikih, ki bi lahko vplivali na zdravje potrošnikov;

43.  poudarja, da se trgovinska pogajanja v nobenem primeru ne smejo uporabiti za spremembo zakonodaje EU;

44.  poudarja, da bi bilo treba v okviru TTIP in drugih potekajočih pogajanj o regulativnih vprašanjih okrepiti širše mednarodno regulativno sodelovanje pri kmetijskih vprašanjih, to pa bi tudi moralo imeti pozitivne učinke prelivanja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju;

45.  poudarja, da bi morala EU spodbujati inovacije za večjo produktivnost, ki je potrebna zaradi vse številnejšega svetovnega prebivalstva, in sicer naj podpre pobude za boj proti podnebnim spremembam in pomoč kmetom pri prilagajanju na vse vrste okoljskih izzivov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Jordi Sebastià, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Bas Belder, Franc Bogovič, Angélique Delahaye, Jean-Paul Denanot, Michela Giuffrida, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Norbert Lins, Stanislav Polčák, Annie Schreijer-Pierik, Tibor Szanyi, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

16.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Yannick Jadot, Ska Keller, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Goffredo Maria Bettini, Agnes Jongerius, Sander Loones, Bolesław G. Piecha, Fernando Ruas, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Eider Gardiazabal Rubial, Jan Keller, Dominique Martin, Giulia Moi, Jozo Radoš, Dario Tamburrano, Hermann Winkler

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov