Postopek : 2015/2284(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0227/2016

Predložena besedila :

A8-0227/2016

Razprave :

PV 15/09/2016 - 7
CRE 15/09/2016 - 7

Glasovanja :

PV 15/09/2016 - 11.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0361

POROČILO     
PDF 778kWORD 312k
5.7.2016
PE 578.543v02-00 A8-0227/2016

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalka: Marian Harkin

Pripravljavec mnenja (*):

Jean-Paul Denanot, Odbor za proračun

(*) Pridruženi odbori – Člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun (*)
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2013 in 2014 (COM(2015)0355),

–  ob upoštevanju končnega poročila o naknadni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji iz avgusta 2015,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 7/2013 z naslovom Ali je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev ustvaril dodano vrednost EU?,

–  ob upoštevanju poročila ERM Eurofounda za leto 2012 z naslovom After restructuring: labour markets, working conditions and life satisfaction (Po prestrukturiranju: trgi dela, delovne razmere in zadovoljstvo z življenjem),

–  ob upoštevanju študije primera Eurofounda z naslovom Added value of the European Globalisation Adjustment Fund: A comparison of experiences in Germany and Finland (Dodana vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Primerjava izkušenj v Nemčiji in na Finskem) (2009),

–  ob upoštevanju poročila ERM Eurofounda za leto 2009 z naslovom Restructuring in recession (Prestrukturiranje v recesiji),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o prihodnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij, sprejetih po januarju 2007, o mobilizaciji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, vključno s pripombami Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o posameznih namenih njegove uporabe,

–  ob upoštevanju razprav posebne delovne skupine Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0227/2016),

A.  ker je namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotavljati podporo, pa tudi izraziti solidarnost delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih; ker je njegov cilj prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči gospodarski rasti ter spodbujati trajnostno zaposlovanje s podporo presežnim delavcem in njihovo pripravo na novo delovno mesto; ker je bil sklad zasnovan za reševanje nujnih primerov s hitrim posredovanjem in kratkoročno pomočjo v odziv na hude in nepredvidene težave na trgu dela, ki vključujejo množično odpuščanje, za razliko od Evropskega socialnega sklada, ki prav tako zagotavlja podporo za presežne delavce, vendar je njegov glavni namen reševanje dolgoročnih strukturnih neravnovesij, zlasti s programi vseživljenjskega učenja; meni, da bi moral sklad v naslednjem programskem obdobju še naprej delovati zunaj večletnega finančnega okvira;

B.  ker je prestrukturiranje v zadnjih nekaj letih postalo vse bolj splošen pojav, ki se je v nekaterih sektorjih še okrepil, v druge pa razširil; ker odgovornost za pogosto nepredvidljive posledice, ki jih imajo te odločitve na lokalne skupnosti ter na gospodarsko in socialno strukturo v državah članicah, nosijo podjetja; ker Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pripomore k blažitvi negativnih posledic odločitev o prestrukturiranju; ker je vedno več zadev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji povezanih s strategijami prestrukturiranja velikih podjetij in multinacionalnih družb, o katerih se običajno odloča brez udeležbe delavcev in njihovih predstavnikov; ker so najpogostejše oblike prestrukturiranja premestitev, selitev, zaprtje, združitve, pridobitve, prevzemi, reorganizacija proizvodnje in najemanje podizvajalcev;

C.  ker pa lahko na prilagodljivost in proaktivnost pri menjavi delovnega mesta ali poklica negativno vpliva negotovost, saj vsak prehod vsebuje tudi možnost brezposelnosti, nižje plače in manjše socialne varnosti; ker bo ponovno vključevanje prejemnikov sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bolj uspešno, če bo vodilo v kakovostno zaposlitev;

D.  ker zadruge prestrukturiranje izvajajo na družbeno odgovoren način ter njihov poseben zadružni model upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu, demokratični udeležbi in nadzoru s strani članov, in sposobnost zadrug, da se zanašajo na lastna finančna sredstva in podporne mreže, pojasnjujeta, zakaj so zadruge v daljšem časovnem obdobju prožnejše in bolj inovativne pri upravljanju prestrukturiranja in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti;

E.  ker člen 19 Uredbe (EU) št. 1309/2013 določa, da mora Komisija vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti sklada v preteklih dveh letih;

F.  ker ni evropskega pravnega okvira za obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi ter predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja, da bi na ta način lahko predvideli spremembe in preprečili izgubo delovnih mest; ker je Parlament v resoluciji z dne 15. januarja 2013(6) pozval, naj Komisija v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije čim prej in po posvetovanju s socialnimi partnerji predloži predlog zakonodajnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja (po natančnih priporočilih iz priloge k dokumentu); ker na nacionalni ravni trenutno vladajo pomembne razlike glede odgovornosti delodajalcev do zaposlenih v procesu prestrukturiranja; ker je bilo posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji o tej zadevi opravljeno dvakrat in se Komisija ni odzvala; ker se je Komisija nezadovoljivo odzvala na parlamentarne resolucije o obveščanju, posvetovanju in prestrukturiranju, v katerih je bila poudarjena potreba po nujnih in konkretnih ukrepih na tem področju; ker so dobro razviti sistemi, ki urejajo odnose med delavci in delodajalci in dajejo delavcem ter njihovim predstavnikom pravice na področju posvetovanja, obveščanja in soodločanja, nadvse pomembni; ker bi okrepljena direktiva o obveščanju in posvetovanju lahko pomagala k temu, da bi pogajanja za primeren načrt potekala v pravičnih pogojih in pravočasno;

G.  ker se je prag najnižjega števila presežnih delavcev znižal s 1000 na 500 presežnih delavcev, pri čemer se lahko vloga za podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v izrednih okoliščinah ali na majhnih trgih dela upošteva tudi, kadar imajo odpuščanja velik učinek na zaposlovanje in na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo;

H.  ker so od 1. januarja 2014 do sredstev upravičene tudi samozaposlene osebe in lahko prejemajo pomoč; ker bi morala Komisija zagotoviti, da Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ustreza posebnim potrebam samozaposlenih delavcev, katerih število nenehno narašča; ker lahko do 31. decembra 2017 mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), v regijah, ki so do tega upravičene v okviru pobude za zaposlovanje mladih, prejemajo podporo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer v številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov;

I.  ker cilj sedanjega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni le podpreti presežne delavce, ampak tudi izkazati solidarnost do njih;

J.  ker je prvotni proračun Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji znašal 500 milijonov EUR na leto; ker sedanji proračun znaša 150 milijonov EUR na leto, pri čemer letna poraba sklada od njegove ustanovitve v povprečju znaša 70 milijonov EUR;

K.  ker je prvotna stopnja sofinanciranja znašala 50 %, v obdobju 2009–2011 se je zvišala na 65 %, med letoma 2012 in 2013 se je spet znižala na 50 %, zdaj pa znaša 60 %;

L.  ker je bilo med letoma 2007 in 2014 prejetih 134 vlog iz 20 držav članic, ki so se nanašale na 122.121 ciljnih delavcev, skupaj pa je bilo zaprošeno za 561,1 milijona EUR; ker je v obdobju 2007–2013 stopnja izvrševanja znašala le 55 %; ker je med letoma 2007 in 2014 največ prijav prišlo iz proizvodnega sektorja, zlasti avtomobilske industrije, kjer so se nanašale na 29.000 od 122.121 delavcev (23 % vseh predloženih vlog); ker so učinki gospodarske krize doslej najpomembneje in najmočneje prizadeli mala podjetja z manj kot 500 zaposlenimi;

M.  ker Računsko sodišče priporoča, naj Evropski parlament, Svet in Komisija razmislijo o omejitvi financiranja EU na ukrepe, ki lahko prinesejo dodano vrednost EU, namesto da bi financirali že obstoječe nacionalne sheme dohodkovne podpore delavcem v skladu s členom 7(a)(b); ker imajo ukrepi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji največjo dodano vrednost, če so uporabljeni za sofinanciranje storitev za presežne delavce, ki jih sicer v sistemih nadomestil za zaposlovanje v državah članicah običajno ni, so bolj usmerjeni v usposabljanje kot v nadomestila in v če so prilagojeni ter dopolnjujejo glavno zagotavljanje pomoči, zlasti za najbolj ranljive skupine presežnih delavcev; ob tem opozarja na potrebo po vlaganju v potencial nekdanjih zaposlenih in na pomen celovite ocene potreb na lokalnem trgu dela in potreb po znanjih in spretnostih, saj bi to moralo biti podlaga za usposabljanje in krepitev kompetenc v pomoč lažjemu in hitrejšemu ponovnemu vključevanju delavcev na trg dela; opozarja, da so države članice dolžne učinkovito izvrševati proračun Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

N.  ker Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ne odpravlja problema brezposelnosti v EU; ker je za reševanje krize brezposelnosti v EU potrebno, da se v središče politike EU postavi odpiranje novih delovnih mest, pa zaščita in trajnostna narava zaposlitve; ker je treba zaradi stopenj brezposelnosti v Evropi, zlasti mladih in dolgotrajno brezposelnih, nujno sprejeti ukrepe za ustvarjanje novih možnosti zaposlovanja;

O.  ker je referenčno obdobje za oceno Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za namene tega poročila obdobje 2007–2014; ker je v naknadni oceni Komisije zajeto obdobje 2007–2013, v poročilu Računskega sodišča pa je revidirano obdobje 2007–2012;

P.  ker je treba pri izvajanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotoviti in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki sta osrednji vrednoti Unije, zapisani tudi v strategijo Evropa 2020;

Q.  ker je pri ženskah stopnja ponovne zaposlitve višja kot pri moških, a je ta zaposlitev večinoma začasna in nestabilna, saj morajo ženske med iskanjem nove zaposlitve in/ali preusposabljanjem skrbeti za družinske člane, ker ni dovolj cenovno dostopnih in kakovostnih storitev otroškega varstva in oskrbe bolnikov;

R.  ker so ženske zaradi krize in varčevalnih politik nesorazmerno prizadete;

1.  je seznanjen z naknadno oceno Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in prvim dveletnim poročilom; ugotavlja, da Komisija izpolnjuje obveznost poročanja; meni, da vsa ta in še druga poročila ne prispevajo dovolj k preglednosti in učinkovitosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; poziva države članice, ki so prejele pomoč iz tega sklada, naj javnosti omogočijo dostop do vseh podatkov in ocen primerov, svoja poročila pa naj dopolnijo z oceno učinka glede na spol; močno spodbuja vse države članice, naj objavijo vloge, redno pa naj objavljajo tudi končna poročila v okviru sedanje uredbe; čeprav Komisija izpolnjuje svoje obveznosti poročanja, meni, da bi lahko vseeno javno objavila vse relevantne dokumente o primerih podpore iz ESPG, vključno z internimi poročili o misijah za spremljanje odprtih vlog v državah članicah;

2.  pozdravlja podaljšanje obdobja financiranja z enega na dve leti; opozarja, da je raziskava Eurofounda je pokazala, da 12 mesecev ni bilo primerno dolgo obdobje za pomoč vsem presežnim delavcem, zlasti najranljivejšim med njimi, kot so nizkokvalificirani ali starejši delavci, ženske in zlasti starši samohranilci;

3.  ugotavlja, da ocene Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kažejo, da je uspešnost ukrepov tega sklada odvisna od dejavnikov, kot sta raven izobrazbe in usposobljenost delavcev, ki so jim ukrepi namenjeni, pa tudi od absorpcijskih zmožnosti trgov dela in BDP držav prejemnic; poudarja, da na te dejavnike vplivajo predvsem dolgoročni ukrepi, ki jih lahko evropski strukturni in investicijski skladi učinkovito podpirajo; poudarja, da je treba te dejavnike, pa tudi lokalne razmere na trgu dela, upoštevati pri dodeljevanju pomoči iz sklada; se zaveda, da je sinergija med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi pomembna za doseganje hitrejših in učinkovitejših rezultatov; poudarja, da bi morali evropski strukturni in investicijski skladi omogočati nadaljnje ukrepe na področjih, ki jih podpira Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, in sicer s spodbujanjem naložb, splošne rasti in odpiranja novih delovnih mest; poudarja, da bi se morali ukrepi tega sklada usmerjati v naložbe, ki prispevajo k rasti, novim delovnim mestom, izobraževanju, spretnostim, geografski mobilnosti delavcev, morali pa bi biti usklajeni z obstoječimi programi EU, da bi ljudem pomagali najti zaposlitev in bi spodbujali podjetništvo, zlasti v tistih regijah in sektorjih, ki so jih negativni učinki globalizacije ali prestrukturiranja gospodarstva že prizadeli; poudarja, da bi morali dajati prednost celovitim pristopom, ki bi temeljili na programiranju iz več skladov in s katerimi bi trajnostno obravnavali odpuščanje in brezposelnost, in sicer z učinkovitim dodeljevanjem sredstev in večjim usklajevanjem in sinergijo, zlasti med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj; je trdno prepričan, da bi celostna strategija za programiranje iz več skladov zmanjšala tveganje selitve proizvodnje in ustvarila ugodne razmere za vračanje industrijske proizvodnje v EU;

4.  meni, da so reforme uredbe pripomogle k izboljšanju delovanja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; ugotavlja, da so se z izboljšanim delovanjem sklada poenostavili postopki za dostop do sklada za države članice, katere bi lahko ta instrument koristile v večji meri; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za odpravo ovir v zvezi z upravno zmogljivostjo, kar je bila do zdaj ovira za udeležbo sklada; meni, da bi ESPG ne smel privzeti funkcije makroekonomske stabilizacije;

5.  ugotavlja, da nižja proračunska sredstva, namenjena Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v okviru letnega proračuna, vseeno zadoščajo za nudenje pomoči in podpore, ki je za ljudi, ki so izgubili delo, življenjskega pomena in nujno potrebna; vseeno poudarja, da se je z letom 2014 področje uporabe sklada razširilo, saj zdaj vključuje tudi ljudi, ki še niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), upošteva pa tudi merilo za krizo, zato se lahko v primeru velikega povečanja vlog ali dodatnih novih pristojnosti zgodi, da odobritve ne bodo zadostovale in bi jih bilo treba povečati, če naj bo njegovo delovanje učinkovito;

6.  poudarja pomen močnega socialnega dialoga, osnovanega na vzajemnem zaupanju in deljeni odgovornosti, kot najboljšega instrumenta za iskanje sporazumnih rešitev in stališč za napovedovanje, preprečevanje in upravljanje procesa prestrukturiranja; opozarja, da bi to pomagalo preprečevati izgubo delovnih mest, zaradi česar bi bilo tudi manj primerov za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

7.  ugotavlja, da se je v obdobju odstopanja 2009–2011, v katerem so bile dovoljene vloge na podlagi meril, povezanih s krizo, število vlog znatno povečalo, pa tudi, da je bilo področje uporabe dodatno razširjeno, tako da se med letoma 2014 in 2020 upoštevajo še merilo krize in samozaposleni posamezniki; pozdravlja podaljšanje odstopanja tudi po letu 2013; ugotavlja, da je bila s krizo povezana več kot polovica vseh projektov v obdobju 2007–2014; opozarja, da so v nekaterih državah članicah še vedno prisotni škodljivi učinki gospodarske krize;

8.  je seznanjen, da je med letoma 2007 in 2014 20 držav članic zaprosilo za sredstva v skupnem znesku 542,4 milijona EUR za 131 ukrepov, ki so bili namenjeni v korist 121380 delavcev;

9.  ugotavlja, da je Komisija uvedla izboljšave v zbirki podatkov sklada, kjer se v statistične namene beležijo kvantitativni podatki o zadevah, ki jih je obravnaval sklad, tako da je državam članicam lažje vlagati vloge, Komisiji pa analizirati in primerjati številčne podatke o teh zadevah; poleg tega ugotavlja, da je Komisija sklad vključila v skupni sistem deljenega upravljanja sredstev, kar bi moralo prispevati k pravilnejšim in popolnejšim vlogam ter še skrajšati čas, potreben, da država članica odda svojo vlogo; ugotavlja, da ta sistem omogoča poenostavitev vlog za države članice, Komisijo pa poziva, naj pospeši proces obravnave vlog, da se sredstva zagotovijo kar najhitrejše in je torej njihov učinek kar največji;

10.  poziva Komisijo k celovitemu predvidevanju učinkov odločitev v zvezi s trgovinsko politiko na trg dela EU, pri čemer je treba upoštevati dokaze na podlagi podatkov o teh učinkih, ki so se pokazali v vlogah za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji; poziva Komisijo, naj vodi temeljite predhodne in naknadne ocene učinka, vanje vključi tudi oceno družbenega vpliva, morebitnih posledic za zaposlovanje, konkurenčnost in gospodarstvo ter vpliva na mala in srednje velika podjetja, obenem pa naj poskrbi za učinkovito predhodno usklajevanje med GD za trgovino in GD za zaposlovanje; poziva Parlament, naj organizira redne skupne predstavitve Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter tako prispeva k boljši usklajenosti med trgovinsko politiko in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji ter k nadzoru nad njima; meni, da je treba uporabo sklada za prilagoditev globalizaciji odločneje spodbujati pri obravnavi problematike selitve podjetij, pa tudi za blaženje panožnih kriz, ki jih povzročajo nihanja v svetovnem povpraševanju; odločno nasprotuje vsem pobudam, da bi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v sedanji obliki in s sedanjim proračunom obravnavali kot orodje pomoči za delovna mesta, ki so bila v Evropski uniji izgubljena zaradi trgovinskih strategij, sprejetih na ravni EU, vključno s prihodnjimi ali že veljavnimi trgovinskimi sporazumi; poudarja potrebo po veliki skladnosti med trgovinsko in industrijsko politiko in potrebo po posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite EU;

11.  poziva Komisijo, naj trgovinskim partnericam podeli status tržnega gospodarstva šele, ko izpolnijo vseh pet zastavljenih meril; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj oblikuje jasno in učinkovito strategijo glede podelitve statusa tržnega gospodarstva tretjim državam, da se zavaruje konkurenčnost podjetij EU in se še naprej preprečujejo vse oblike nelojalne konkurence;

12.  poudarja, da je eden glavnih ciljev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pomagati delavcem, ki so zaposlitev izgubili zaradi velikih premikov v trgovanju Unije z blagom ali storitvami, kot to določa člena 2(a) uredbe; meni, da ima sklad pomembno nalogo zagotavljati podporo delavcem, odpuščenim zaradi negativnih posledic trgovinskih sporov; zato poziva Komisijo, naj jasno navede, da delovna mesta, posledično izgubljena po trgovinskih sporih, ki bi lahko privedli do velikih premikov v trgovanju Unije z blagom ali storitvami, v celoti sodijo na področje uporabe ESPG;

13.  poudarja, da ne sme Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v nobenem primeru nadomestiti resne politike za preprečevanje prestrukturiranja; poudarja pomen resnične industrijske politike na ravni Evropske unije za trajnostno in vključujočo rast;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno vpliva globalizacije po sektorjih in na njeni podlagi oblikuje predloge, s katerimi bo spodbudila podjetja k vnaprejšnjemu prepoznavanju sprememb v sektorjih in pripravljanju svojih zaposlenih na odpuščanja;

15.  poudarja, da so nekatere države članice namesto Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji raje uporabljale Evropski socialni sklad, ker omogoča višje stopnje sofinanciranja in hitrejše izvajanje ukrepov, medtem ko sta za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji značilna pomanjkanje predhodnega financiranja in dolgotrajen postopek odobritve pomoči; meni, da višja stopnja sofinanciranja ter hitrejši postopek v zvezi z vlogami in odobritvami v novi uredbi prispevata k odpravi nekaterih od teh zadržkov; obžaluje, da podpora Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji še vedno ni dosegla presežnih delavcev v vseh državah članicah, zato poziva države članice, naj v primeru množičnega odpuščanja izkoristijo to pomoč;

16.  opozarja, da je glede na poročilo Računskega sodišča povprečno trajanje postopka odobritve sklada 41 tednov; poziva, da si je treba prizadevati za to, da bodo postopki hitrejši; pozdravlja prizadevanja Komisije za zmanjšanje zamud in racionalizacijo postopka prijave; poudarja, da je ob tem nujno potrebna krepitev zmogljivosti držav članic in vsem državam članicam močno priporoča, naj kar najhitreje začnejo izvajati ukrepe; ugotavlja, da številne države članice že tako ravnajo;

17.  ugotavlja, da nekatere države članice, socialni partnerji in podjetja pravzaprav ne poznajo ESPG; poziva Komisijo, naj okrepi obveščanje držav članic, nacionalnih in lokalnih sindikatov in splošne javnosti; poziva države članice, naj redno promovirajo poznavanje o ESPG med delavci in njihovimi predstavniki, da bo mogoče doseči kar največje število potencialnih prejemnikov, ki bi lahko koristili ukrepe ESPG, in naj učinkoviteje opozarjajo na prednosti in rezultate sklada;

18.  opozarja na pomen jamstev v primeru selitve podjetij, ki v določenem časovnem obdobju prejemajo sredstva EU, kar bi lahko privedlo do dodatnih shem podpore zaradi odpuščanja;

Prejemniki sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

19.  pozdravlja ugotovitve iz poročila Računskega sodišča, da so individualnimi potrebam prilagojeni in dobro usklajeni ukrepi koristili skoraj vsem delavcem, upravičenim do sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in da je skoraj 50 % delavcev, ki so prejeli finančno pomoč, zdaj ponovno zaposlenih; ugotavlja, da je nepravočasno in neučinkovito izvajanje programov sklada v nekaterih državah članicah privedlo do premajhne porabe sredstev; meni, da je treba k prvotni oceni in začetni vlogi nujno pritegniti ciljne prejemnike ali njihove predstavnike, socialne partnerje, lokalne zavode za zaposlovanje in druge ustrezne deležnike, če naj bo končni rezultat za prejemnike pozitiven; poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pri oblikovanju inovativnih ukrepov in programov ter naj v svojih pregledih oceni, v kolikšni meri so bili pri oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev upoštevani možen prihodnji razvoj trga dela ter potrebna znanja in spretnosti, pa tudi ali so bile pripravljene storitve ustrezne glede na potrebni prehod na gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri in bo trajnostno; poziva države članice, naj si v skladu s členom 7 te uredbe še naprej prizadevajo za usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki bo šel v smeri z viri gospodarnega in trajnostnega gospodarstva; ugotavlja, da so inovacije, pametna specializacija in učinkovita raba virov bistvenega pomena za industrijsko prenovo in gospodarsko diverzifikacijo;

20.  ugotavlja, da je bil pri 73 projektih, ki jih je Komisija analizirala v naknadnem poročilu o oceni, povprečni delež prejemnikov, starih 55 let ali več, 15 %, prejemnikov, starih od 15 do 24 let, pa 5 %; zato pozdravlja poudarek na starejših in mlajših delavcih v novi uredbi ter vključitev mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v nekatere vloge; ugotavlja, da je delež žensk med prejemniki znašal 33 %, moških pa 67 %; ugotavlja, da te številke ustrezajo zaposlitveni strukturi po spolih, ki je v različnih sektorjih različna; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ženske in moški v vseh vlogah za ESPG enako obravnavani, države članice pa, naj zbirajo podatke po spolih, da bi ugotovili, kako sklad vpliva na delež ponovne zaposlitve med ženskimi upravičenkami; ugotavlja še, da je v nekaterih vlogah za ESPG število ciljnih prejemnikov nizko v primerjavi s skupnim številom upravičencev, kar lahko vodi do manj ugodnega učinka;

21.  meni, da vključevanje ljudi, ki še niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) pri vlogah za ESPG pogosto zahteva različne vrste intervencij in meni, da bi morali biti v fazo izvajanja vsakega programa vključeni vsi ustrezni akterji, vključno s socialnimi partnerji, skupinami iz lokalne skupnosti in mladinskimi organizacijami, ki naj bi tudi spodbujali potrebne ukrepe za čim večjo udeležbo teh oseb; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj imajo močno osrednjo agencijo, ki bo na eni strani usklajevala izvajanje programa in zagotavljala ciljno usmerjeno in trajno podporo skupini NEET, da bo ta dejansko zaključila program, na drugi pa zagotavljala maksimalno izplačilo sredstev sklada; meni, da bi lahko z neodvisnim pregledom, ki bi bil posvečen problematiki udeležbe skupine NEET, opredelili primere najboljše prakse; je trdno prepričan, da bi moralo odstopanje glede vključitve mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, veljati do konca programskega obdobja decembra 2020;

22.  poziva Komisijo, naj v svojo vmesno oceno ESPG vključi specifično kvalitativno in kvantitativno oceno pomoči tega sklada mladim, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo oziroma usposabljajo, zlasti glede izvajanja jamstva za mlade ter potrebnih sinergij med nacionalnimi proračuni, Evropskim socialnim skladom in pobudo za zaposlovanje mladih;

23.  ugotavlja, da je bila glede na podatke iz naknadne ocene povprečna stopnja dosega prejemnikov v vseh 73 pregledanih primerih 78 %; v to je vključenih 20 primerov s 100-odstotno ali višjo stopnjo dosega prejemnikov; vztraja, da je najvišja stopnja dosega za kateri koli primer 100 %, zato uporaba višjih odstotkov izkrivlja podatke, ki tako kažejo bistveno višjo stopnjo dosega od dejanske; ugotavlja, da to velja tudi za stopnjo izvajanja proračuna; poziva Komisijo, naj prilagodi svoje podatke, da bi zagotovili bolj točno oceno stopenj dosega prejemnikov in stopnje izvajanja proračuna;

24.  pozdravlja dejstvo, da so lahko mnogi prejemniki s pomočjo ESPG našli novo zaposlitev, kar so jim omogočili individualna pomoč pri iskanju zaposlitve in posodabljanje njihovega strokovnega izpopolnjevanja s programi usposabljanja ali nadomestila za mobilnost; ravno tako pozdravlja dejstvo, da je sklad s podporo za ustanavljanje in prevzem podjetij omogočil nekaterim zaposlenim, da postanejo podjetniki; zato poudarja pomembne pozitivne učinke, ki jih ima lahko ESPG na samozavest, samostojnost in motiviranost; poudarja, da pomoč iz sklada za prilagoditev globalizaciji pozitivno vpliva na večjo socialno kohezijo, saj omogoča ponovno zaposlitev in odpravlja negativne pasti brezposelnosti;

25.  na podlagi številčnih podatkov iz naknadnega poročila ugotavlja, da imajo prejemniki sredstev sklada za prilagoditev globalizaciji relativno podpovprečen učni uspeh in torej manj prenosljiva znanja in spretnosti, kar v običajnih okoliščinah zmanjšuje njihove zaposlitvene možnosti in povečuje njihovo ranljivost na trgu dela; meni, da bo največja dodana vrednost sklada dosežena, če se bo uporabljal za podporo programom usposabljanja in preusposabljanja za delavce, zlasti za manj kvalificirane ranljive skupine, ki bodo na prvo mesto postavili pridobivanje znanja in spretnosti, potrebnih na trgu dela, pa tudi v podjetništvu;

26.  ugotavlja, da je raziskava v okviru naknadne ocene razkrila mešane rezultate, saj je 35 % anketirancev odgovorilo, da je kakovost novega delovnega mesta boljša ali veliko boljša, 24 % jih je izjavilo, da je enaka, 41 % pa jih je menilo, da je njihovo novo delovno mesto slabše ali veliko slabše kakovosti; vseeno zaradi pomanjkanja sistematičnih podatkov, na katerih bi se lahko pripravila kakršna koli ocena, Komisiji priporoča, naj zbere natančnejše podatke o učinku ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in njihovi kakovosti, da bi lahko v nadaljevanju pripravila korektivne ukrepe, ki bi se izkazali za potrebne;

Stroškovna učinkovitost in dodana vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

27.  poziva Komisijo in države članice, naj prožneje in učinkoviteje uporabljajo sredstva ESPG, naj se pri tem osredotočajo na rezultate, učinek in dodano vrednost, ne da bi posegale v ustrezno in pregledno uporabo sredstev ter spoštovanje pravil; meni, da bi moral postopek za vložitev prošenj biti hitrejši, da bo sklad učinkovitejši za odpuščene delavce; ima pomisleke zaradi razkoraka med sredstvi iz ESPG, za katera se zaprosi, in zneski, ki jih države članice povrnejo, ob tem pa želi spomniti, da je povprečna stopnja izvrševanja proračuna le 45 %; zato poziva Komisijo, naj skrbno preuči razloge za nizko stopnjo izvrševanja ter predlaga ukrepe za obravnavo obstoječih ozkih grl in zagotavljanje najboljše uporabe sredstev; ugotavlja, da stopnja ponovne zaposlitve po izteku pomoči ESPG bistveno niha, in sicer od 4 % do 86 %, ter zato poudarja pomen aktivnih in vključujočih ukrepov na trgu dela; ugotavlja, da sredstva iz ESPG v nekaterih državah članicah dosledno prinašajo boljše rezultate kot drugod; predlaga, naj Komisija še naprej zagotavlja smernice in državam članicam omogoči izmenjavo najboljše prakse pri vlogah za sredstva ESPG in njihovi uporabi, da se zagotovi največja možna stopnja ponovne zaposlitve na porabljeni evro;

28.  meni, da se stopnja sofinanciranja, ki je zdaj 60 %, ne bi smela povečati;

29.  pozdravlja dejstvo, da je iz naknadne ocene Komisije razvidno, da je bilo povprečno le 6% sredstev sklada porabljenih za upravne stroške in stroške upravljanja;

30.  ugotavlja, da je bil najpomembnejši vidik stroškovne učinkovitosti, kot je bil opredeljen med posvetovanji z deležniki, število ponovno zaposlenih delavcev, ki zdaj plačujejo davke in prispevke za socialno varnost ter ne prejemajo nadomestil za brezposelnost ali druge socialne pomoči;

31.  ugotavlja, da v številnih primerih ESPG višji stroški za ukrepe iz člena 7(4) uredbe o ESPG zmanjšujejo skupni učinek naložb sklada; poziva Komisijo, naj vprašanje teh stroškov reši z uvedbo omejitev;

32.  je seznanjen s predlogom v okviru naknadne ocene, da je hipotetična ocena učinka pomemben element pri razumevanju dodane vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; obžaluje, da se ta ocena učinka še ne izvaja;

33.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji resnično dodano vrednost EU ustvaril tedaj, ko so se njegova sredstva uporabljala za sofinanciranje storitev za presežne delavce ali nadomestil, ki v sistemih nadomestil za brezposelnost držav članic praviloma niso na voljo, kar prispeva k spodbujanju večje socialne kohezije v Evropi; poudarja, da so sistemi socialne zaščite v nekaterih državah članicah še vedno pomanjkljivi in ne ustrezajo potrebam delavcev, ki ostanejo brez zaposlitve;

34.  obžaluje, da po navedbah Računskega sodišča tretjina sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nadomešča nacionalne sheme dohodkovne podpore za delavce, in je torej brez dodane vrednosti EU; opozarja, da nova uredba o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji omejuje stroške za posebne ukrepe, kot so nadomestila za iskanje zaposlitve in spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, in sicer na do 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj, ter da ukrepi, ki jih podpira Sklad za prilagoditev globalizaciji, ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialne zaščite, ki jih države članice zagotavljajo v nacionalnih sistemih; vztraja, da sklada za prilagoditev globalizaciji ni mogoče uporabljati kot nadomestilo za obveznosti držav članic do njihovih delavcev; poleg tega spodbuja Komisijo, naj pri naslednji reviziji uredbe o ESPG jasno navede, da sklada ni mogoče uporabljati kot nadomestilo za obveznosti držav članic do odpuščenih delavcev;

35.  obžaluje, da so stopnje izvajanja proračuna od 3 % do 110 %, pri čemer znaša povprečna stopnja izvajanja 55 %; meni, da to stanje kaže na pomanjkljivosti bodisi v fazi načrtovanja bodisi v fazi izvajanja in da bi ga bilo treba izboljšati s projekti, ki bi bili bolje zasnovani in bi se bolje izvajali;

36.  obžaluje, da je Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji namenjenih manj sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj dodatno podprejo sklad, da bo kos potrebam; poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj osebja glede na delovno obremenitev, da bi se izognili nepotrebnim zamudam;

37.  meni, da bi bilo treba ukrepe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropskega socialnega sklada uporabljati tako, da bi se medsebojno dopolnjevali in omogočali tako posebne kratkoročne kot bolj splošne dolgoročne rešitve; je seznanjen z ugotovitvijo, da na splošno države članice učinkovito usklajujejo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji z Evropskim socialnim skladom in nacionalnimi ukrepi trga dela, pa tudi, da Računsko sodišče med revizijo ni ugotovilo nobenega primera prekrivanja ali dvojnega financiranja posameznikov;

38.  izraža zadovoljstvo zaradi ugotovitev iz poročila Komisije o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da Komisija v letih 2013 in 2014 ni bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z uredbama o skladu, prav tako v zadevnih letih niso bile zaključene nobene nepravilnosti v zvezi s tem skladom;

Vpliv na mala in srednja podjetja

39.  ugotavlja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo veliko večino delavcev EU; ob tem izraža zaskrbljenost, da ima Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zelo omejen vpliv nanje kljub dejstvu, da bi bila lahko ob izpolnjevanju določenih meril prav ta podjetja ciljni prejemniki; je seznanjen s pojasnilom Komisije, da prizadeti delavci dobaviteljev na nižji stopnji v verigi nikoli niso namerno izključeni, vendar poziva Komisijo, naj ESPG še bolj preusmeri proti malim in srednjim podjetjem, ki so ključni dejavnik evropskega gospodarstva, npr. z večjim poudarkom na določbi iz člena 8(d) o potrebi za identificiranje dobaviteljev, proizvajalcev v poproizvodni fazi ali podizvajalcev podjetij, ki odpuščajo, ali pa s spremljanjem preteklih primerov, ko je sklad koristil MSP, socialnim podjetjem in zadrugam za spodbujanje primerov najboljše prakse; poudarja, da je treba bolj upoštevati sorazmernost med delavci v malih in srednjih podjetjih in delavci v velikih podjetjih;

40.  meni, da bi se moralo bolj uporabljati odstopanje od praga upravičenosti, zlasti v korist malih in srednjih podjetij; poudarja pomen ureditve iz člena 4(2) sedanje uredbe za mala in srednja podjetja, saj omogoča, da se gospodarski sektorji, prizadeti zaradi krize ali globalizacije, prestrukturirajo na regionalni ravni in glede na specifične potrebe vsakega posameznega primera posebej; priznava, da vloge po tej določbi sprožajo izzive, zato Komisijo poziva, naj državam članicam pomaga pri njihovem reševanju, da bi ESPG postal resnična rešitev za odpuščene delavce; Komisijo in države članice še poziva, naj v fazi načrtovanja in oddaje vlog upoštevajo načelo „najprej pomisli na male“;

41.  ugotavlja, da je največ vlog v proizvodnem in gradbenem sektorju, zlasti v avtomobilski in letalski industriji, pri čemer je pomoč največkrat zagotovljena velikim podjetjem; poziva države članice in regionalne organe z izvršnimi pristojnostmi, naj proaktivno podprejo presežne delavce iz malih in srednjih podjetij, zadrug in socialnih podjetij tako, da izkoristijo prožnost, ki jo omogoča člen 4(2) sedanje uredbe, zlasti glede kolektivnih vlog, ki vključujejo mala in srednja podjetja, pa tudi druge instrumente za spodbujanje večje podpore in širšega dostopa za mala in srednja podjetja, pa tudi za obveščanje malih in srednjih podjetij o možnostih, ki so jim na voljo v okviru ESPG; poudarja, da je treba zadeve, v katerih se pomaga malim in srednjim podjetjem, obravnavati kot glavno dodano vrednost tega sklada;

42.  je zadovoljen, ker Komisija v naknadnem poročilu o izvajanju ugotavlja, da se kaže pozitivna soodvisnost med sredstvi, ki se namenjajo za spodbujanje podjetništva, in stopnjo samozaposlovanja ob koncu ukrepov; ugotavlja, da znaša povprečna stopnja samozaposlitve v vseh primerih podpore iz ESPG zgolj 5 % in da bi bilo treba podjetnike spodbujati s posebnimi ukrepi, na primer z nepovratnimi sredstvi za zagon podjetja in drugimi pobudami; ob tem opozarja na pomen vseživljenjskega učenja, mentorstva in medsebojnih mrež; meni, da je še dovolj manevrskega prostora za uporabo ESPG v podporo podjetništvu in zagonskim dejavnostim, pa naj gre za samostojno uporabo tega sklada ali v povezavi z drugimi, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, vendar poudarja, da bi morala podjetniška podpora temeljiti na trajnostnih poslovnih načrtih; poziva države članice, naj v programe za podjetništvo veliko bolj vključujejo še ženske in dekleta;

43.  pozdravlja prizadevanja več držav članic, da bi uvedle več ukrepov, ki podpirajo podjetništvo in socialno gospodarstvo, in sicer v obliki nepovratnih sredstev in ukrepov za spodbujanje podjetništva, socialnih zadrug in storitev za nove podjetnike;

Obvezno zbiranje podatkov

44.  meni, da bi moral biti metodološki pristop Komisije ob kar nekaj motečih dejavnikih, kot so možno nepopolni podatki, regionalne in nacionalne posebnosti, različne makro- in mikro-ekonomske okoliščine, majhne velikosti vzorcev ter nekatere potrebne predpostavke, natančen in pregleden ter da bi bilo treba z ustreznimi ukrepi odpraviti vsakršne ugotovljene pomanjkljivosti;

45.  poudarja, da Računsko sodišče v poročilu ugotavlja, da nekatere države članice niso količinsko opredelile ciljev za ponovno vključevanje in da obstoječi podatki ne zadostujejo za oceno učinkovitosti ukrepov pri ponovni vključitvi delavcev na trg dela; je seznanjen z izjavo Komisije, da uredba o ESPG ne določa kvantitativnih ciljev za ponovno vključitev in da je mogoče posamezne ukrepe sklada oceniti na druge načine; zato priporoča, naj države članice določijo količinsko opredeljene cilje za ponovno vključevanje ter sistematično razlikujejo med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, Evropskim socialnim skladom in drugimi nacionalnimi ukrepi, zasnovanimi posebej za množično odpuščene delavce; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o vrsti in kakovosti delovnih mest oseb, ki so bile ponovno vključene na trg delovne sile ter o srednjeročnih trendih v zvezi s stopnjo vključevanja, doseženo z ukrepi ESPG; poleg tega bi morale države članice razlikovati med glavnima vrstama ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, tj. aktivnimi ukrepi na trgu dela in dohodkovno podporo, ki se izplača delavcem, ter zagotavljanjem podrobnejših informacij o ukrepih, do katerih dostopajo posamezni udeleženci, da bi se omogočila natančnejša analiza stroškov in koristi različnih ukrepov; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o vlogah za sredstva sklada, ki niso bile odobrene na ravni Komisije, ter o razlogih za to;

46.  opozarja države članice na njihovo obveznost glede zagotavljanja podatkov o stopnjah ponovne vključitve na trg dela 12 mesecev po izvedbi ukrepov, da se zagotovi potrebno spremljanje učinkovitosti in uspešnosti ESPG;

47.  poudarja, da bi bilo treba poenostaviti revizijske postopke na nacionalni ravni, da bi zagotovili skladnost in učinkovitost ter se izognili nepotrebnemu ponavljanju, do katerega prihaja, ko organi izvajajo različne ravni nadzora;

48.  priporoča krepitev informacijskih tokov in podpornih ureditev med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za izvajanje primera;

49.  priporoča, naj se izvede več rednih medsebojnih strokovnih pregledov, mednacionalnih izmenjav ali povezovanj novih primerov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji s prejšnjimi primeri, da bi izmenjali dobro prakso in izkušnje pri izvajanju; zato priporoča vzpostavitev platforme najboljše prakse, ki bo zlahka dostopna in bo podpirala boljšo izmenjavo celovitih rešitev;

50.  je seznanjen s pomisleki službe Evropskega parlamenta za raziskave v zvezi z metodologijo za izračun pozitivnih učinkov ESPG; poudarja, da so potrebne dodatne zahteve glede kazalnikov uspešnosti.

51.  poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo določbe sedanje uredbe o ESPG glede dodatkov za negovalce; v zvezi s tem poziva države članice, naj oblikujejo prožen delovni čas ter ukrepe usposabljanja in, kjer je mogoče, umestijo te ukrepe v lokalne skupnosti, saj so mnoge odpuščene delavke pogosto manj geografsko prilagodljive zaradi obveznosti v zvezi z nego družinskih članov;

52.  poziva pristojne regionalne in lokalne organe, socialne partnerje in organizacije civilne družbe, naj usklajujejo prizadevanja akterjev na trgu dela, da bi jim omogočili boljši dostop do podpore Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v primeru odpuščanj v prihodnosti; poziva še, naj pri spremljanju in ocenjevanju dejavnosti sklada tesneje sodelujejo socialni partnerji, ki naj zlasti naj spodbujajo predstavnike ženskih deležnikov, da se zagotovi, da bo vidikom spola namenjeno več pozornosti.

53.  poziva Komisijo, naj razmisli o prenosu ocene ESPG na agencijo Eurofound, kot to določa člen 20 uredbe fundacije; meni, da bi lahko Komisija ob takšnem predloga Eurofoundu zagotovila potrebna finančna sredstva, ki bi ustrezala tekočim odhodkom za javna naročila za oceno sklada in stroškom za človeške vire; ker je glavna ovira za boljše ocenjevanje dejstvo, da ni ustreznih podatkov, bi lahko Komisija od držav članic zahtevala, naj agenciji zagotovijo ustrezne podatke;

º

º  º

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2)

UL L 167, 29.6.2009, str. 26.

(3)

UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0431.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0303.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil prvotno ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006, da bi omogočili solidarnost z delavci, ki so postali presežni v okviru obsežnih odpuščanj zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, kadar imajo ta odpuščanja pomemben negativen učinek na regionalno ali lokalno gospodarstvo.

Med letoma 2007 in 2009 so bila merila za pomoč vsaj 1.000 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici ali v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih in srednjih podjetjih v sektorju NACE 2, v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2. Leta 2009 je bil ta prag znižan na 500 delavcev. Od ustanovitve Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je obstajala tudi možnost, da ga države članice uporabijo v izrednih okoliščinah ali na majhnih trgih dela, če merila za pomoč niso bila izpolnjena, kadar je odpuščanje resno vplivalo na zaposlenost in lokalno gospodarstvo.

Področje uporabe sklada se je razširilo med letoma 2009 in 2011 ter po letu 2013, in sicer na delavce, ki so postali presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Poleg tega so od leta 2013 vključene samozaposlene osebe, v regijah, ki so do tega upravičene v okviru pobude za zaposlovanje mladih, pa so vključeni tudi številni mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in sicer v številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov.

Upravičeni ukrepi

Finančna pomoč je bila najprej zagotovljena za „aktivne ukrepe na trgu dela, ki so lahko del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih ponovni vključitvi presežnih delavcev na trg dela“(1). V uredbi iz leta 2013 je bila zagotovljena tudi za olajšanje ponovne vključitve predvsem prikrajšanih starejših in mladih brezposelnih na trg dela ali v samozaposlitev(2).

Med upravičene ukrepe spadajo usposabljanje in preusposabljanje po meri, pomoč pri iskanju zaposlitve, mentorstvo, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev, nova podjetja in delavski prevzemi ter pomoč za mobilnost in dnevnice ali pomoč za usposabljanje.

Financiranje vseh upravičenih ukrepov je odvisno od dejavnega sodelovanja ciljnih prejemnikov pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju. Poleg tega niso financirani tudi ukrepi, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja, in pasivni ukrepi socialne zaščite.

Finance

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je instrument nujne pomoči in ne spada v večletni finančni okvir. Ustanovljen je bil rezervni sklad, iz katerega lahko črpa letna proračunska sredstva. Letna sredstva v proračunu EU, namenjena Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, so leta 2007 znašala 500 milijonov EUR na leto, v sedanji uredbi pa znašajo le še 150 milijonov EUR. Povprečno financiranje, dodeljeno v osemletnem obdobju med letoma 2007 in 2014, je znašalo 70 milijonov EUR na leto. Prvotna stopnja sofinanciranja je znašala 50 %, v obdobju 2009–2011 se je zvišala na 65 %, med letoma 2012 in 2013 se je spet znižala na 50 %, v uredbi iz leta 2013 za obdobje 2014–2020 pa znaša 60 %.

Ko Parlament in Svet odobrita vlogo za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Komisija ustrezni državi članici izplača finančni prispevek v celoti (100 %) z enkratnim izplačilom vnaprejšnjega financiranja, in sicer načeloma v 15 dneh. Države članice so morale financiranje iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji prvotno izkoristiti v 12 mesecih, vendar je bil ta rok v uredbi iz leta 2009 podaljšan na 24 mesecev in nespremenjen ostaja tudi v uredbi iz leta 2013. V prvotni uredbi je bila Komisiji dodeljena tehnična pomoč v višini 0,35 %, ki se je z uredbo iz leta 2013 zvišala na 0,5 %.

Časovni okvir in poročanje

V novi uredbi so uvedeni strožji časovni okviri za države članice in Komisijo. Države članice morajo vlogo zdaj predložiti v 12 tednih po odpuščanjih, pri čemer se morajo v nadaljnjih 6 tednih odzvati na morebitne zahteve po dodatnih informacijah. Komisija mora svojo oceno dokončati v 12 tednih. Komisija nato Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu predloži predlog za vsako upravičeno vlogo, pri čemer mora pridobiti dovoljenje obeh institucij, preden državi članici izplača dogovorjeni znesek.

Države članice morajo v 6 mesecih po zaključku programa Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji Komisiji predložiti končno poročilo o izvajanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. V uredbi iz leta 2013 so podrobneje opredeljene informacije, ki jih je treba vključiti v končno poročilo. Od Komisije se je v prvotni uredbi zahtevala objava letnega poročila, v novi uredbi pa je določeno dveletno poročilo. Zahteva po statističnih podatkih o deležu prejemnikov, ki so se ponovno vključili na trg dela, je nova zahteva v dveletnem poročilu. Od Komisije se zahteva tudi izvedba vmesne ocene učinkovitosti in trajnosti doseženih rezultatov ter naknadne ocene s pomočjo zunanjih strokovnjakov, da se izmerita učinek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in njegova dodana vrednost.

Države članice so odgovorne predvsem za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ter za finančni nadzor ukrepov. Komisija mora sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi preveri, ali so financirani ukrepi izvedeni v skladu z načeli dobrega in učinkovitega poslovodenja. Uslužbenci Komisije lahko izvajajo preglede na kraju samem z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Kadar so dejanski stroški ukrepov v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nižji od ocenjenega zneska, bo Komisija od ustreznih držav članic zahtevala povrnitev ustreznega zneska prvotno prejetega finančnega prispevka.

Prejemniki

Ukrepi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce so bili na splošno prilagojeni in dobro usklajeni. Zelo pomembno je, da so delavci ali njihovi predstavniki, socialni partnerji in drugi ustrezni deležniki resnično vključeni v pripravo vloge. Ker je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji instrument prilagodljivosti, omogoča inovativne ukrepe in prilagojeno pomoč. Ker je cilj Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji spodbujati trajnostno zaposlovanje, je ključno oceniti število prejemnikov, ki ponovno vstopajo na trg dela.

Glede na naknadno oceno Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se je stopnja ponovne zaposlitve gibala med 4 % in 98 %, pri čemer je povprečna stopnja ponovne zaposlitve znašala 49 %. Stopnje ponovne zaposlitve so odvisne od več dejavnikov, vključno s pridobljeno izobrazbo, starostjo prejemnika, stopnjo brezposelnosti v regiji ali na nacionalni ravni, urbanizacijo regij, profilom spretnosti delavcev, vpliva regionalne rasti itd. Vpliv kombinacije politik Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na stopnje ponovne zaposlitve je bil analiziran v zvezi z dvema ukrepoma sklada, tj. upravljanjem posameznih primerov in usposabljanjem/preusposabljanjem. Oba ukrepa pozitivno vplivata na stopnje ponovne zaposlitve, vendar se je za statistično pomembno izkazalo le upravljanje posameznih primerov.

Dokazi kažejo, da prilagojena in intenzivna podpora po meri za presežne delavce pogosto prinaša pozitivne rezultate. Ključni sta tudi sposobnost zagotavljanja ukrepov, ki dopolnjujejo nacionalne ukrepe, in prilagodljivost instrumenta. Med druge pozitivne rezultate za prejemnike spadajo pozitivni psihološki vplivi, večja prilagodljivost in prožnost trga dela. Poleg tega dokazi kažejo, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prispeval k socialni koheziji, saj je pomagal velikim skupinam ljudi, ki so nujno potrebovale pomoč. To je zagotovilo pozitivne učinke prelivanja, ki so koristili družinam prejemnikov in širši skupnosti.

Analiza je pokazala, da znesek skupnih odhodkov na prejemnika sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (v 73 primerih, ocenjenih med naknadno oceno) kaže, da v doseženih rezultatih ponovne zaposlitve niso opazni skladni linearni trendi ter da so imeli dejavniki, povezani s ponudbo, povpraševanjem in kombinacijo politik, pomembno vlogo pri določanju stopenj ponovne zaposlitve. Dokazi kažejo, da so različne vrste ukrepov povezane z različnimi stopnjami ponovne zaposlitve, vendar ni opredeljen jasen, skladen vzorec v zvezi z dražjimi ukrepi, povezanimi z višjimi stopnjami ponovne zaposlitve.

Poleg tega primerjava rezultatov in stroškov primerov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ter drugih podobnih projektov za prerazporeditev, ki jih ni financiral sklad, ne kaže jasnega linearnega vzorca. V tem okviru je pomembno izpostaviti priporočilo naknadne ocene, da je ocena učinka pomoči na podlagi primerjave z verodostojnim nadzorom ali primerjave prek skupine za hipotetično oceno učinka pomemben element pri razumevanju učinka in dodane vrednosti pomoči s področja trga dela. To je koristno za razumevanje, kakšen delež ugotovljenih sprememb je dejansko mogoče pripisati ocenjevani pomoči.

Poleg tega je navedeno, da se število evropskih financiranih programov povečuje. V smernicah Komisije v zvezi z načrti vrednotenja za programsko obdobje 2014–2020 so navedene zahteve za učinkovito hipotetično oceno učinka, navedeno pa je tudi, da je vse te pogoje lažje izpolniti z ustreznim načrtovanjem že od samega začetka. Pri oceni primerov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji še nikoli ni bila uporabljena hipotetična ocena učinka. Komisija bi morala v zvezi s tem upoštevati svoj nasvet.

Stopnja samozaposlitve se je gibala med 44 % in 0 %, pri čemer je povprečna stopnja samozaposlitve znašala 5 %. Stopnje samozaposlitve so bile odvisne od obsega podjetniške podpore v prvotnem svežnju o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji.

Evropska dodana vrednost

Evropsko dodano vrednost je mogoče opredeliti kot ukrep razlike, ki se doseže z uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v primerjavi s pomočjo države članice. Pomembno je izmeriti to dodano vrednost, saj pomaga upravičiti ali postaviti pod vprašaj ukrepe politike, ki jih upravlja EU, kot je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

Izmeriti jo je mogoče na štiri načine. Prvič, z učinkom obsega, s katerim se analizira, kako Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prispeva k obstoječim ukrepom, in sicer z utrjevanjem, širjenjem, podpiranjem, izboljševanjem ali krepitvijo aktivnih ukrepov na trgu dela ali nacionalnih politik zaposlovanja. Analizirani dokazi iz številnih primerov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kažejo, da je imel sklad pomemben učinek obsega.

Drugič, z ukrepi, financiranimi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, se je razširila obstoječa podpora za skupine in na področjih politik, ki sicer ne bi prejele podpore, kot so skupine, ki vključujejo delavce na vrhuncu moči, še vedno zaposlene osebe ter osebe migrantskega porekla. Tretjič, s finančnimi sredstvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji so bile podprte lokalne/regionalne inovacije, ki so sprejete na nacionalni ravni, in nacionalne inovacije, ki se nato vključijo na širši ravni.

Četrtič, dokazi kažejo, da so vključene organizacije dosegle pozitivne učne rezultate. To vključuje krepitev zmogljivosti v smislu učinkovitega upravljanja ukrepov in sklepanje partnerstev za zagotavljanje ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

Reforme Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je od leta 2006 doživel številne reforme. Mednje spada zmanjšanje števila presežnih delavcev v merilih za pomoč, in sicer s 1.000 na 500. Tako je regijam in manjšim državam članicam olajšan dostop do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Predlogi za dodatno zmanjšanje števila presežnih delavcev niso bili najbolje sprejeti. Menim, da bi morale države članice bolje izkoristiti člen 4(2), v skladu s katerim so dovoljene vloge, ki ne presegajo praga 500 presežnih delavcev. Z uporabo tega člena je bilo odobrenih že več vlog.

Obdobje izvajanja pomoči je bilo podaljšano z 12 na 24 mesecev. Zaradi tega se je številnim prejemnikom omogočil dostop do bolj razširjenega usposabljanja ali izobraževalnih programov. Obdobje 12 mesecev je bilo precej omejujoče, zaradi česar je bil, kadar je v državah članicah prišlo do zamude pri uporabi ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, dostop prejemnikov do nekaterih ukrepov precej omejen.

Do Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji lahko zdaj dostopajo tudi samozaposlene osebe. Menim, da je ta reforma pomembna, saj so v nekaterih državah članicah samozaposlene osebe deležne slabše socialne zaščite kot drugi delavci. To ima lahko odvračalni učinek za osebe, ki želijo ustvarjati delovna mesta, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pa jim lahko zagotovi vsaj enako varnostno mrežo kot drugim delavcem.

V novo uredbo so vključeni tudi mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Tako se je povečal doseg Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, pri čemer dokazi kažejo, da lahko povečanje števila udeležencev privede do ekonomije obsega. Poleg tega se tako izraža solidarnost z mladimi brezposelnimi v regijah z visokimi stopnjami brezposelnosti.

Stopnja sofinanciranja predstavlja težavo za nekatere države članice, ki raje uporabljajo Evropski socialni sklad, ker ima na primer višjo stopnjo sofinanciranja. Povečanje s 50 % na 60 % je pomemben korak za spodbujanje teh držav članic, naj razmislijo o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

V zvezi z vključitvijo merila krize je treba opozoriti, da se je v obdobju 2009–2011 zaradi uvedbe odstopanja zaradi krize število vlog za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji bistveno povečalo. V okviru sedanje uredbe se priznava, da je vpliv krize iz leta 2007 še vedno opazen v nekaterih sektorjih/državah, poleg tega pa bi se moral biti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji sposoben odzvati na katero koli novo svetovno finančno ali gospodarsko krizo.

Poročilo Računskega sodišča

Poročilo Računskega sodišča je zajemalo šest ugotovitev in tri priporočila. Več jih je bilo že obravnavanih v tem poročilu, a velja znova poudariti nekatere točke, zlasti potrebo, da države članice določijo količinsko opredeljene cilje za ponovno vključevanje in razlikujejo med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in drugimi ukrepi ter med dvema glavnima vrstama podpore sklada. Ena od kritik Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji sklada je, da so nekatere države članice uporabile velik delež denarja iz sklada za nadomeščanje nacionalnih shem dohodkovne podpore za delavce. Računsko sodišče meni, da taka uporaba evropskega denarja ne zagotavlja dodane vrednosti, zato je ključno, da države članice ocenijo dodano vrednost zlasti tovrstne podpore.

V poročilu je izraženo tudi nezadovoljstvo v zvezi z dolgotrajnim postopkom odobritve pomoči iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, vendar je bil z nedavnimi reformami uveden hitrejši postopek, številne države članice pa začnejo ukrepe izvajati takoj po predložitvi vloge Komisiji.

Eno od priporočil Računskega sodišča je, naj institucije EU razmislijo o prilagoditvi okvira Evropskega socialnega sklada kot nadomestne možnosti za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji. Več razlogov v podporo temu argumentu je že obravnavanih v novi uredbi, med njimi časovni okviri.

(1)

Uredba (ES) št. 1927/2006, člen 3

(2)

Člen 7.1


MNENJE Odbora za proračun (*) (25.5.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Paul Denanot

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji lahko podpira ali dopolnjuje ukrepe držav članic na področju zaposlovanja in socialne politike, vendar ne more nadomestiti osnovnih ukrepov in pristojnosti nacionalnih organov in torej ne bi smel nadomeščati nacionalnih shem za dohodke delavcev; opozarja tudi, da so države članice odgovorne za sofinanciranje ukrepov ESPG v skladu z določbami nacionalne zakonodaje in so obvezane, da učinkovito izvajajo proračun ESPG;

2.  je prepričan, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) koristen instrument, s katerim EU zagotavlja podporo delavcem, jim izraža solidarnost ter pomaga pri ponovnem zaposlovanju, in katerega cilj je prispevati k pametni, vključujoči in trajnostni gospodarski rasti ter k spodbujanju trajnostnega zaposlovanja v Evropi; vseeno meni, da je še veliko možnosti za izboljšanje z ESPG; predvsem pa meni, da bi lahko ESPG zagotovil boljše razmerje med kakovostjo in ceno ter večjo osredotočenost na rezultate; meni, da bi moral sklad v naslednjem programskem obdobju še naprej delovati zunaj večletnega finančnega okvira;

3.  meni, da se stopnja sofinanciranja, ki je zdaj 60 %, ne bi smela povečati;

4.  je seznanjen, da je med letoma 2007 in 2014 20 držav članic zaprosilo za sredstva v skupnem znesku 542,4 milijona EUR za 131 ukrepov, ki so bili namenjeni v korist 121380 delavcev;

5.  ugotavlja, da naj bi bil ESPG mehanizem, ki zagotavlja kratkoročno pomoč, kadar je potreben hiter odziv; obžaluje, da je bilo med letoma 2007 in 2013 povprečno obdobje za odobritev pomoči iz ESPG 303 dni; pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev postopka za predložitev vloge; meni, da bi z zmanjšanjem števila uradnih jezikov, v katere je treba prevesti osnutek sklepa, prihranili vsaj dva tedna časa; poudarja, da če bi bili zahtevani dodatni prevodi, bi jih Komisija lahko priskrbela kasneje;

6.  ugotavlja, da v obdobju med letoma 2007 in 2014 osem držav članic ni izkoristilo razpoložljive pomoči iz ESPG; poziva Komisijo, naj preuči vse primere, ko so zakonodajne, upravne ali druge ovire onemogočale udeležbo sklada, in naj predlaga ukrepe za odpravo teh ovir;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj z možnostmi za prilagodljivost izboljšajo izvrševanje in učinkovitost proračuna ESPG, z osredotočenostjo na rezultate, učinek in dodano vrednost, ne da bi posegale v ustrezno in pregledno uporabo sredstev ter spoštovanje pravil; meni, da bi moral postopek za vložitev prošenj biti hitrejši, da bo sklad učinkovitejši za odpuščene delavce; ima pomisleke zaradi razkoraka med sredstvi iz ESPG, za katera se zaprosi, in zneski, ki jih države članice povrnejo, ob tem pa želi spomniti, da je povprečna stopnja izvrševanja proračuna le 45 %; zato poziva Komisijo, naj skrbno preuči razloge za nizko stopnjo izvrševanja ter predlaga ukrepe za obravnavo obstoječih ozkih grl in zagotavljanje najboljše uporabe sredstev; ugotavlja, da stopnja ponovne zaposlitve po izteku pomoči ESPG bistveno niha, in sicer od 4 % do 86 %, ter zato poudarja pomen aktivnih in vključujočih ukrepov na trgu dela; ugotavlja, da sredstva iz ESPG v nekaterih državah članicah dosledno prinašajo boljše rezultate kot drugod; predlaga, naj Komisija še naprej zagotavlja smernice in državam članicam omogoči izmenjavo najboljše prakse pri vlogah za sredstva ESPG in njihovi uporabi, da se zagotovi največja možna stopnja ponovne zaposlitve na porabljeni evro;

8.  ugotavlja, da ESPG po mnenju službe Evropskega parlamenta za raziskave prinaša največjo dodano vrednost EU, kadar se njegova sredstva uporabljajo za sofinanciranje storitev za presežne delavce, ki jih javni zavodi za zaposlovanje v državah članicah običajno ne izvajajo, in kadar so namenjena za dejavnosti usposabljanja in preusposabljanja, ne pa za nadomestila;

9.  izraža zadovoljstvo, ker je delež ponovno zaposlenih delavcev, ki so prejeli pomoč na podlagi prošenj, rešenih v letih 2013–2014, znašal skoraj 50 %; vseeno vztraja, da bi morali prispevki iz ESPG igrati vlogo predvidevanja vnaprejšnjega sektorskega financiranja, da bi zagotovili trajnostno ponovno zaposlovanje delavcev v sektorjih s potencialom za prihodnost;

10.  ugotavlja, da ima ESPG kratkoročen značaj in vztraja, da je treba doseči večje sinergije, nadgrajevanje in izboljšati usklajevanje z Evropskim socialnim skladom, Evropskim skladom za regionalni razvoj na regionalni in nacionalni ravni, da bi pomagali podjetjem v težavah v prehodnem obdobju ustvarjanja delovnih mest; predlaga v ta namen,v skladu s tradicijami in običaji držav članic, da bi vloge za sredstva ESPG lahko predložili organi, ki v vsaki državi članici upravljajo strukturne sklade, pod pogojem, da imajo regionalni organi upravljanja na voljo dovolj administrativnih in finančnih virov, da to zagotovijo; predlaga, da so vloge za sredstva ESPG javno dostopne;

11.  ugotavlja, da v številnih primerih ESPG višji stroški za ukrepe iz člena 7(4) uredbe o ESPG zmanjšujejo skupni učinek naložb sklada; poziva Komisijo, naj vprašanje teh stroškov reši z uvedbo omejitev;

12.  je prepričan, da bi bilo treba natančneje in za vsak primer posebej oceniti bolj množično uporabo odstopanj od praga upravičenosti in v korist malih in srednjih podjetij, podaljšanje referenčnih obdobij in možnost vključitve odpuščenih delavcev kot ponudnikov storitev odpuščenim delavcem referenčnega podjetja, da bi čim bolj omejili izkrivljeno uporabo proračunskih sredstev ESPG;

13.  poziva Komisijo, naj izboljša sedanjo tehnično pomoč za države članice in okrepi obveščanje držav članic o oblikah pomoči, ki je na voljo iz ESPG, da bi povečala uporabo sklada, ter poziva k objavi prošenj za pridobitev finančnih sredstev iz ESPG, ki jih vložijo države članice, in vse s tem povezane dokumentacije na spletišču Evropske komisije;

14.  meni, da je z naknadnim socialnim ukrepanjem, ki je pogosto povezano s povračilom financiranja, ki ga prispevajo države članice, delovanje Evropske unije pri zagotavljanju pomoči odpuščenim delavcem neopazno; poziva Komisijo, naj okrepi obveščanje nacionalnih in lokalnih sindikalnih mrež ter širše javnosti, da bi socialni ukrepi EU prišli bolj do veljave;

15.  poziva Komisijo, naj v svojo vmesno oceno ESPG vključi specifično kvalitativno in kvantitativno oceno pomoči tega sklada mladim, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo oziroma usposabljajo, zlasti glede izvajanja jamstva za mlade ter potrebnih sinergij med nacionalnimi proračuni, Evropskim socialnim skladom in pobudo za zaposlovanje mladih; meni, da bi bilo treba po tej analizi odstopanje, ki zadeva mlade, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo oziroma usposabljajo, podaljšati na obdobje po letu 2017;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno vpliva globalizacije po sektorjih in na njeni podlagi oblikuje predloge, s katerimi bo spodbudila podjetja k vnaprejšnjemu prepoznavanju sprememb v sektorjih in pripravljanju svojih zaposlenih na odpuščanja;

17.  meni, da obstajajo nadaljnje možnosti za izboljšave v zvezi z uporabo ESPG pri projektih za podpiranje podjetništva in dejavnosti zagonskih podjetij; poziva Komisijo, naj to nadrobneje preuči;

18.  je seznanjen s pomisleki službe Evropskega parlamenta za raziskave v zvezi z metodologijo za izračun pozitivnih učinkov ESPG; poudarja, da so potrebne dodatne zahteve glede kazalnikov uspešnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.5.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, José Manuel Fernandes, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Urmas Paet, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Daniele Viotti, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anneli Jäätteenmäki, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Andrej Plenković, Ivan Štefanec, Nils Torvalds

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Rainer Wieland


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (25.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Pripravljavka mnenja: Agnes Jongerius

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva Komisijo, naj za vse trgovinske sporazume in ustrezne zakonodajne pobude izvede temeljite, redne predhodne in naknadne ocene učinka o potencialnih učinkih na zaposlovanje, konkurenčnost in gospodarstvo, pa tudi na mala in srednja podjetja, hkrati pa zagotovi tudi dejansko predhodno usklajevanje med svojima generalnima direktoratoma za trgovino in za zaposlovanje; meni, da je treba vse sektorje, opredeljene kot ranljive, pozorno spremljati in zanje po potrebi izvajati ustrezne posebne ukrepe, o tem pa je treba ustrezno obvestiti socialne partnerje, tako predstavnike podjetij kot delavcev, in države članice, udeležene v sektorjih z visokim tveganjem, ter jim ponuditi pomoč pri vlaganju prošenj;

2.  se zaveda, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji solidarnostno orodje, s katerim naj bi zagotovili podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb, na primer globalizacije ali finančne in gospodarske krize; zato poudarja, da je potrebna močna povezanost med trgovinsko in industrijsko politiko, saj bi lahko trgovinski sporazumi izpostavili evropska podjetja večji konkurenci z možnimi negativnimi učinki na zaposlovanje, potrebna pa je tudi skupna industrijska strategija;

3.  ponovno opozarja na sporočilo Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497), v katerem ugotavlja, da lahko trgovinski sporazumi negativno vplivajo na nekatere regije in delavce, če se konkurenca izkaže za premočno, pa tudi, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji poglavitno orodje za spoprijemanje z izgubo delovnih mest, kot se je zgodilo v primeru zaprtja tovarn v EU zaradi mednarodne konkurence;

4.  glede na to, da je sklad odprt tudi za nove sektorje, poziva države članice, naj na podlagi teh ocen učinka in v sodelovanju s socialnimi partnerji, tako s predstavniki podjetij kot delavcev, pripravijo strategije za pripravo na predvidene spremembe na trgu dela; zato meni, da je treba oceniti financiranje, obveščanje javnosti in stopnjo poenostavitve postopka odločanja o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, pa tudi usklajevanje z drugimi skladi EU, zato da se izpolnijo potrebe, ki utegnejo nastati zaradi teh strategij;

5.  poziva Komisijo, naj okrepi direktivo o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi; poudarja, da bi morali biti predstavniki delavcev in sindikati dovolj časa vnaprej obveščeni o vseh načrtih za prestrukturiranje ali zaprtje obratov, do katerega bi prišlo kot posledica trgovine, tako da bi se lahko uvedel ustrezen socialni načrt po pravičnih pogojih in z enakovrednim dostopom do informacij; na ta način bi zagotovili, da bodo podjetja prevzela vso dolžno odgovornost;

6.  poziva Parlament, naj organizira redne skupne predstavitve Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter tako prispeva k boljši usklajenosti med trgovinsko politiko in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji ter k nadzoru nad njima;

7.  poziva Komisijo, naj zniža prag upravičenosti, ki trenutno znaša 500 presežnih delavcev in v praksi pomeni, da so do pomoči sklada upravičene kvečjemu velike družbe – ki pa pogosto ustvarjajo dobiček na svetovni ravni; meni, da bi bilo treba za zagotovitev, da bodo pomoči deležni tudi delavci manjših podjetij v sektorjih, ki jih posledice globalizacije neposredno prizadenejo, znižati prag upravičenosti na 100 odpuščenih delavcev; poziva Komisijo, naj ne pomaga le delavcem v podjetjih, ki so jih prizadeli programi odpuščanja, marveč vsem prizadetim sektorjem, tudi podizvajalcem; spodbuja Komisijo, naj pokaže večjo prožnost in odzivnost pri uporabi sredstev sklada; obžaluje, da morajo države članice zneske, ki jih zagotavlja sklad, pogosto izplačati vnaprej;

8.  poziva Komisijo, naj Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji preusmeri k malim in srednjim podjetjem, ki so osrednji akterji v dinamiki evropskega gospodarstva;

9.  poziva Svet in Komisijo, naj sprostita pravila za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, da bodo hitrejši, učinkovitejši in uspešnejši ter dostopnejši, tudi za mala in srednja podjetja; poudarja, da bi učinkoviti in reformirani instrumenti trgovinske zaščite onemogočili, da bi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uporabili za primere socialnega, okoljskega ali cenovnega dampinga drugih držav;

10.  poziva Komisijo, naj obenem izvaja tudi strategijo za podporo skupne industrijske in naložbene politike in za okrepitev instrumentov trgovinske zaščite EU;

11.  poziva Komisijo, naj trgovinskim partnericam podeli status tržnega gospodarstva šele, ko izpolnijo vseh pet zastavljenih meril; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj oblikuje jasno in učinkovito strategijo glede vprašanj, povezanih s tem, da se tretjim državam prizna status tržnega gospodarstva, zato da bi ohranili konkurenčnost podjetij EU in si še naprej prizadevali za preprečevanje vseh oblik nelojalne konkurence;

12.  poziva Komisijo, naj izjemo za pobudo za zaposlovanje mladih odstopanja podaljša tudi po letu 2017;

13.  soglaša s Komisijo, da je bistvo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pomagati ljudem, ki izgubijo zaposlitev zaradi bolj odprte trgovine; meni, da je pomembna naloga sklada ublažiti posledice trgovinskih sporov ter zagotoviti, da bodo bremena zaradi skupnih političnih odločitev na ravni EU porazdeljene med državami članicami EU; zato poziva Komisijo, naj zagotovi podporo delavcem in podjetjem, ki so jih prizadeli trgovinski spori; poleg tega predlaga, da bi oblikovali mehanizem za hitrejšo obravnavo zahtevkov v zvezi s trgovinskimi spori.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Marine Le Pen, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Hannu Takkula

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Danuta Maria Hübner, Agnes Jongerius, Sander Loones, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Lola Sánchez Caldentey, Judith Sargentini, József Szájer, Marita Ulvskog, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Rosa D’Amato, Emilian Pavel, Maurice Ponga, Marco Valli, Axel Voss


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (28.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Pripravljavec mnenja: Marco Valli

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

−  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (uredba o ESPG)(1),

−  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (nova uredba o ESPG)(2),

−  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. julija 2015 o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2013 in 2014 (COM(2015)0355),

−  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 7/2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, skupaj z odgovori Komisije(3) (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča),

A.  ker je namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu: sklad) zagotoviti podporo delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih;

B.  ker člen 19 Uredbe (EU) št. 1309/2013 določa, da mora Komisija vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti sklada v preteklih dveh letih;

C.  ker je bil sklad zasnovan za obravnavo kratkoročnih in ad hoc nujnih primerov, medtem ko naj bi Evropski socialni sklad, ki tudi podpira presežne delavce, reševal dolgoročna strukturna neravnovesja, zlasti s programi vseživljenjskega učenja;

1.  ugotavlja, da pomoč, odobrena iz sklada od datuma prve vloge do septembra 2015, skupaj znaša približno 545 milijonov EUR iz proračuna Unije in približno 390 milijonov EUR iz proračunov držav članic, in sicer za 139 odobrenih vlog držav članic;

2.  meni, da je treba okrepiti uporabo sklada za preprečevanje selitve podjetij in ukrepanje v zvezi z njo, pa tudi za odzivanje na sektorske krize, ki jih povzročajo nihanja cen in svetovnega povpraševanja;

3.  priznava, da so skoraj vsi upravičeni delavci lahko uporabili prilagojene ukrepe sklada, kot je navedeno v poročilu Računskega sodišča; ugotavlja, da so bile storitve, ponujene potencialnim upravičencem, na splošno prilagojene njihovim potrebam, zato je bilo verjetno, da bodo dosegle rezultate; poleg tega ugotavlja, da je bila podpora sklada na splošno dobro usklajena z ukrepi Evropskega socialnega sklada in nacionalnimi ukrepi na trgu dela, saj so bili obstoječi ukrepi sklada dopolnjeni z dodatnimi ukrepi, zasnovanimi posebej za zadovoljevanje potreb delavcev;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sklad upošteval posebne potrebe samozaposlenih; poudarja, da so selitev proizvodnje in drugi pojavi, ki jih prinaša globalizacija, na primer ekonomija delitve in robotika, prizadeli pomembne sektorje evropskega gospodarstva, v katerih je vedno več samozaposlenih;

5.  poudarja, da v nekaterih primerih presežni delavci, ki so bili prej zaposleni pri dobaviteljih prizadetega podjetja, niso bili deležni podpore sklada; je seznanjen s pojasnilom Komisije, da prizadeti delavci dobaviteljev na nižji stopnji v verigi nikoli niso bili namerno izključeni, saj si Komisija in države članice prizadevajo za primerno ravnovesje med celostnim kritjem in časom, ki je potreben za pripravo in predložitev vloge; opozarja, da bi morala Komisija navesti več podatkov o sektorjih, v katerih so bile večje možnosti za zaposlitev delavcev, in o tem, ali je bilo ponujeno usposabljanje v regijah, kjer je prišlo do odpuščanja, prilagojeno prihodnjim gospodarskim obetom in potrebam na trgu delovne sile;

6.  poziva Komisijo, naj zniža prag za upravičenost do uporabe sklada, ki je sedaj 500 odpuščenih, na 100 odpuščenih v primeru srednjih podjetij in 50 odpuščenih v primeru malih podjetij, da bi zagotovili pomoč tudi za delavce v malih in srednjih podjetjih, ki so na splošno najbolj prizadeti zaradi učinkov globalizacije;

7.  ugotavlja, da čeprav naj se Evropski socialni sklad ne bi uporabljal za nepredvidljive dogodke, se vsi ukrepi na podlagi uredbe o ESPG lahko uporabljajo tudi v okviru Evropskega socialnega sklada; ugotavlja, da so glavni razlogi, zakaj nekatere države članice raje uporabljajo sredstva socialnega sklada kot sklada za prilagoditev globalizaciji, višja stopnja sofinanciranja in hitrejše izvajanje socialnega sklada, medtem ko sklad za prilagoditev globalizaciji ne omogoča vnaprejšnjega financiranja ter ima dolgotrajen postopek odobritve in strožje pogoje;

8.  ugotavlja, da se v številnih primerih države članice srečujejo z dodatnimi težavami pri dokazovanju, da so pri množičnem odpuščanju izpolnjena merila za pomoč iz sklada, ta naloga pa je še težja, kadar je prizadetih več malih in srednjih podjetij; zato poziva Komisijo, naj obravnava zgoraj omenjene pomanjkljivosti, da bo sklad začel ustrezno reševati težave presežnih delavcev;

9.  ugotavlja, da je na kakovost in razpoložljivost podatkov o ponovni vključitvi negativno vplivalo več različnih dejavnikov; poudarja, da države članice na splošno niso kvantitativno določile ciljev ponovne vključitve in da javni in zasebni zavodi za zaposlovanje pri zbiranju podatkov o ponovni vključitvi v nekaterih primerih niso sistematično razlikovali med ukrepi sklada za prilagoditev globalizaciji, socialnega sklada in drugimi nacionalnimi ukrepi; poziva Komisijo, naj vsako leto predloži celovito oceno doseženih rezultatov za vsak ukrep sklada, priskrbi pa naj tudi podatke o vlogah za sredstva sklada, ki niso bile odobrene na ravni Komisije, in razloge za to;

10.  poudarja, da organom držav članic na splošno ni bilo treba razlikovati med aktivnimi ukrepi na trgu dela, kot sta usposabljanje in pomoč za samozaposlitev, ter dohodkovno podporo za plačane delavce; poleg tega ugotavlja, da manjkajo podrobne informacije, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, kateri projekti, sofinancirani iz socialnega sklada, bi dejansko lahko izpolnjevali merila za pomoč iz sklada za prilagoditev globalizaciji, s tem pa bi lažje izmerili učinek slednjega; poziva Komisijo, naj to vprašanje preuči in pripravi poročilo o številu in obsegu projektov, sofinanciranih iz socialnega sklada, ki izpolnjujejo merila za pomoč sklada za prilagoditev globalizaciji;

11.  ugotavlja, da je Komisija uvedla izboljšave v zbirki podatkov sklada, kjer se v statistične namene beležijo kvantitativni podatki o zadevah, ki jih je obravnaval sklad, tako da je državam članicam lažje vlagati vloge, Komisiji pa analizirati in primerjati številčne podatke o teh zadevah; poleg tega ugotavlja, da je Komisija vključila sklad v skupni sistem deljenega upravljanja sredstev, kar bi moralo prispevati k bolj pravilnim in popolnim vlogam ter še skrajšati čas, da vlogo države članice sprejmeta Parlament in Svet; ugotavlja, da bi morala Komisija zaradi preglednosti in demokratične odgovornosti zagotoviti javni dostop do vseh dokumentov, povezanih z zadevami, ki jih je obravnaval sklad;

12.  ugotavlja, da v vlogah za sklad ni podatkov o podjetjih, katerih delavci so bili vključeni v ukrepe v okviru sklada; poziva Komisijo, naj predloži podrobnejše podatke in oceni, ali je do zaprtja podjetij in/ali odpuščanja prišlo zaradi selitve proizvodnje podjetij v tretje države ali druge države članice, ki vodijo agresivno fiskalno politiko, da bi pritegnile naložbe; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi instrumenta, ki bi podjetja, ki svojo proizvodnjo preselijo iz EU, obvezoval, da prispevajo k ponovni vključitvi presežnih delavcev;

13.  meni, da bi moral biti sklad zmožen hitro zagotoviti finančna sredstva, da bi se čim bolj povečal njegov učinek in bi delavcem omogočili, da bi financirane ukrepe izkoristili v čim zgodnejši fazi, potem ko so odpuščeni; opozarja, da je glede na poročilo Računskega sodišča povprečno trajanje postopka odobritve sklada 41 tednov; priznava, da si Komisija prizadeva čim bolj zmanjšati zamude, kjer je mogoče; poleg tega se zaveda, da po veljavnih pravilih nekaterih delov postopka ni mogoče skrajšati; poziva Komisijo, naj poroča, ali so spremembe v elektronskih vlogah in obrazcih pripomogle k skrajšanju postopka sklada;

14.  je seznanjen z izjavo Komisije, da uredba o ESPG ne določa kvantitativnih ciljev za ponovno vključitev in da je mogoče posamezne ukrepe sklada oceniti na druge načine; poudarja, da je težko jasno oceniti uspešnost instrumenta in njegov dejanski prispevek kot enotnega instrumenta za ponovno vključitev delavcev; ugotavlja, da bi moral biti usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki jih sofinancira sklad, uravnotežen z drugimi ukrepi in jih dopolnjevati, da bi zagotovili dodano vrednost EU ter nedvomne in vidne koristi za Unijo in njene državljane;

15.  želi spomniti, da bi morali biti finančni prispevki iz sklada prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela za hitro ponovno vključitev prejemnikov v vzdržno zaposlitev, bodisi v njihovem prvotnem sektorju bodisi drugje; ugotavlja, da so bili v poročilu Računskega sodišča ukrepi za zagotavljanje dohodkovne podpore delavcem prepoznani v vseh omenjenih revidiranih primerih in da so predstavljali 33 % povrnjenih stroškov za vse zadeve, ki jih je obravnaval sklad; poudarja, da nova uredba o ESPG omejuje stroške za posebne časovno omejene ukrepe, kot so nadomestila za iskanje zaposlitve in spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, in sicer na do 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj, ter da ukrepi, ki jih podpira sklad, niso namenjeni nadomeščanju pasivnih ukrepov socialne zaščite, ki jih države članice zagotavljajo v nacionalnih sistemih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Verónica Lope Fontagné, Dan Nica, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Michael Theurer, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Caterina Chinnici, Cătălin Sorin Ivan, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georg Mayer

(1)

UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(2)

UL l 347, 20.12.2013, str. 855.

(3)

UL 182, 27.6.2013, str. 3


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (20.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Pripravljavec mnenja: Tamás Deutsch

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da ocene Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kažejo, da je uspešnost ukrepov tega sklada odvisna od dejavnikov, kot sta raven izobrazbe in usposobljenost delavcev, ki so jim ukrepi namenjeni, pa tudi od absorpcijskih zmožnosti trgov dela in BDP držav prejemnic; poudarja, da na te dejavnike vplivajo predvsem dolgoročni ukrepi, ki jih lahko evropski strukturni in investicijski skladi učinkovito podpirajo; poudarja, da je treba te dejavnike in lokalne razmere na trgu dela upoštevati pri vsaki pomoči sklada ter zagotoviti, da bo čas med vlogo za prispevek in pomočjo sklada čim krajši; obžaluje, da zaradi neprožnosti pri nekaterih ukrepih sklada in pomanjkljivosti v nacionalnih zakonodajah v nekaterih državah članicah prihaja do zamud in ozkih grl pri izvajanju, ter poudarja, da mora financiranje iz tega sklada postati prožnejše;

2.  ugotavlja, da čeprav so si tematsko področje uporabe in področja ukrepanja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (zlasti Evropskim socialnim skladom) ter Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji pogosto podobni, je bil slednji ustanovljen za hitro odzivanje na trenutne okoliščine, strukturni in investicijski skladi pa imajo večletni programski ciklus; se zaveda, da je sinergija med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi bistvena pri doseganju hitrejših in učinkovitejših rezultatov; poudarja, da bi morali evropski strukturni in investicijski skladi omogočati nadaljnje ukrepe na področjih, ki jih podpira Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, in sicer s spodbujanjem naložb, splošne rasti in odpiranja novih delovnih mest; poudarja, da bi bilo treba ukrepe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji usklajevati z obstoječimi programi EU, npr. s pobudami za zaposlovanje mladih, nacionalnimi programi in strategijami ter privatnimi viri, da bi ljudem pomagali pri iskanju zaposlitve in spodbujanju podjetništva, zlasti v regijah in sektorjih, ki že občutijo negativne učinke globalizacije ali prestrukturiranja gospodarstva; je zaskrbljen nad pomanjkanjem ocen o učinkovitosti in uspešnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in poziva k temeljitejšemu pregledu nad financiranjem in rabo sredstev sklada v primeru posameznih držav članic;

3.  poziva Komisijo, naj v proces izvajanja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, tudi v naslednje poročilo in morebitne predloge, vključi informacije o vrsti in kakovosti delovnih mest, ki so jih zasedle osebe, ponovno vključene na trg dela, ter o srednje- in dolgoročnih trendih glede stopnje ponovne vključitve, ki naj bi se dosegla s pomočjo sredstev sklada; v kontekstu merjenja uspešnosti sklada za prilagoditev globalizaciji in poklicne preusmeritve prejemnikov se zavzema za natančnejšo opredelitev sektorjev, v katerih bi delavci verjetneje našli zaposlitev, odgovoriti pa bi bilo treba tudi na vprašanje, ali je ponujeno usposabljanje prilagojeno gospodarskim napovedim in potrebam na trgu dela v regijah, kjer je prišlo do odpuščanja; zaradi tega poziva Komisijo, naj pri zasnovi ukrepov, ki jih sklad podpira, upošteva prihodnje napovedi v zvezi s trgom dela, zlasti v sektorjih, ki so usmerjeni v prihodnost, potrebna znanja in spretnosti, pri poročanju in oceni pa naj nadrobno razčleni, ali je bila ta zahteva izpolnjena; poziva k temeljiti oceni pričakovanj držav članic, ki zaprosijo za podporo sklada, razlogov, ki države članice odvrnejo od prošnje za podporo, čeprav jo potrebujejo, pa tudi o možnostih za prilagoditev pragov upravičenosti;

4.  poudarja, da je treba usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki bodo koristile delavcem, pripraviti v posvetovanju s socialnimi partnerji in regionalnimi oblastmi;

5.  zato meni, da je izredno pomembno namenjati sredstva za naložbe, ki prispevajo k rasti in ustvarjanju delovnih mest, izobraževanju, znanju in spretnostim, geografski mobilnosti delavcev in razmeram na trgu dela, ker se s tem dodatno krepijo ukrepi za odpravljanje posledic krize; pozdravlja dejstvo, da je bilo očitno največ sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v sedanjem programskem obdobju namenjenih raziskavam in inovacijam;

6.  poudarja potrebo po večji uporabi Sklada za prilagoditev globalizaciji, za kar je treba spodbuditi povpraševanje iz držav članic, to pa bo zahtevalo povečanje njegovih sredstev in sofinanciranja EU; poziva Komisijo, naj razmisli, da bi v regijah, kjer je splošna stopnja brezposelnosti občutno višja od državnega povprečja, raven najvišje podpore iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zvišala s 60 % na 85 %; obžaluje, da Komisija v svojih ocenah Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni zagotovila regionalne analize prejemnikov, saj bi bilo iz nje razvidno, kako se sredstva sklada uporabljajo v regijah z že visoko stopnjo brezposelnosti ali z visoko strukturno brezposelnostjo v sektorju, ki je deležen podpore; prav tako poziva države članice, naj dajo regijam večjo vlogo pri zaprošanju za sredstva;

7.  želi spomniti, da evropski strukturni in investicijski skladi znatno prispevajo k odpravljanju gospodarskih in socialnih posledic krize, blaženju negativnih vplivov globalizacije in spodbujanju dolgoročnih ciljev trajnostnega zaposlovanja in rasti; poudarja, da bi morali dajati prednost celovitim pristopom, ki bi temeljili na programiranju iz več skladov in s katerimi bi trajnostno obravnavali odpuščanje in brezposelnost, in sicer z učinkovitim dodeljevanjem sredstev in večjim usklajevanjem in sinergijo, zlasti med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj; je trdno prepričan, da bi celostna strategija za programiranje iz več skladov zmanjšala tveganje selitve proizvodnje in ustvarila ugodne razmere za vračanje industrijske proizvodnje v EU;

8.  meni, da učinkovito dodeljevanje sredstev pomeni spoštovanje načela subsidiarnosti, ne pa podvajanja podpore, ki bi jo učinkoviteje zagotovile države članice; glede tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da neposredna gotovinska plačila iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ne bodo ne nadomeščala ne dopolnjevala nacionalnih nadomestil za brezposelnost, in naj razmisli še o priporočilu št. 2 iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 7 (2013);

9.  poziva Komisijo, naj za večjo preglednost celotnega postopka odločanja in dodeljevanja sredstev zagotovi javni dostop do vseh dokumentov, povezanih s primeri, ki jih pokriva Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

10.  ugotavlja, da so inovacije in učinkovita raba virov bistvenega pomena za industrijsko prenovo in gospodarsko diverzifikacijo, ti pa sta bistveni za odpravljanje posledic strukturnih sprememb v regijah in sektorjih, ki jih je globalizacija ali gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela, in opozarja, da imajo pri tem pomembno vlogo strategije pametne specializacije;

11.  je vseeno zaskrbljen, ker na eni strani regije na področju inovacij prepočasi in zelo različno napredujejo, na drugi strani pa države članice pomanjkljivo izvajajo strategije pametne specializacije; je v zvezi s tem seznanjen s pobudami Komisije, kot so tematske platforme pametne specializacije in evropska strateška partnerstva v grozdih za pametno specializacijo, in poziva Komisijo, naj o njihovem izvajanju redno obvešča Parlament;

12.  obžaluje, da povprečna stopnja samozaposlitve v vseh primerih podpore iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji znaša komaj 5 % splošne stopnje ponovne zaposlitve; v zvezi s tem opozarja, da je treba podporo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov uporabiti in načrtovati tako, da se bo krepilo pozitivno dojemanje in potencial samozaposlitve, podjetništva in ustanavljanja podjetij, s posebno pozornostjo namenjeno novim storitvam, zlasti na podeželju, ki v tem smislu zaostajajo za mestnimi območji;

13.  ugotavlja, da se za financiranje iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zdaj lahko zaprosi, če je bilo v enem podjetju odpuščenih 500 delavcev, čeprav je v manjših državah članicah ta prag težje doseči kot v velikih, tako da bi bilo treba sedanjo najnižjo vrednost prilagoditi nacionalni stopnji zaposlenosti, ne pa je omejevati na kvoto;

14.  ugotavlja, da je v nekaterih primerih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji število prejemnikov prenizko glede na njihovo skupno število, zaradi česar vložena sredstva nimajo optimalnega lokalnega ali regionalnega pozitivnega vpliva;

15.  za kar največjo učinkovitost ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in pomoč odpuščenim delavcem pri hitri ponovni vključitvi na trg dela poziva institucije EU ter nacionalne in regionalne/lokalne organe, naj poenostavijo in pospešijo postopek sprejemanja odločitev in zagotovijo, da bodo prejemnikom plačila iz sklada nakazana pravočasno, saj zdaj do odobritve vloge v povprečju pretečejo 303 dnevi oziroma 10 mesecev, kar je nujno treba skrajšati za doseganje najboljših možnih rezultatov; poudarja, da je nujno treba okrepiti zmogljivosti držav članic, da bodo lahko vloge zbrale hitreje in učinkoviteje;

16.  pozdravlja ukrepe za promocijo podjetništva v obliki nepovratnih sredstev za zagon podjetja, za spodbujanje podjetništva in storitev za nove podjetnike; meni, da bodo ti ukrepi koristnejši, če bodo udeležencem ponujeni v svežnjih;

17.  je seznanjen, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji uspešen pri prejemnikih, mlajših od 25 let; je seznanjen s premajhno uspešnostjo pri prejemnikih, starejših od 55 let; poziva k izboljšanju metod, ki jih sklad uporablja za starejše prejemnike, spodbuja pa naj se tudi uporaba sklada za ponovno vključitev mladih na trg dela;

18.  obžaluje, da nekateri ukrepi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji po členu 7(4) Uredbe (EU) št. 1309/2013 – namreč pripravljalne dejavnosti, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzor in poročanje – predstavljajo razmeroma velik delež skupnih stroškov, tako da se naložbe EU porabijo bolj za upravne postopke kot za povečano število prejemnikov;

19.  ugotavlja, da bi utegnila merila za pomoč iz člena 4 (1) in (2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 pri številnih ukrepih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji utegnila dajati vtis prevelike prožnosti, kar ni ugodno za jasno opredeljene cilje financiranja na lokalni in regionalni ravni;

20.  priporoča, naj Komisija in države članice zberejo statistične podatke o potencialni izgubi zaposlitve med moškimi in ženskami, da bi ugotovili, kako najbolje izkoristiti financiranje;

21.  poziva Komisijo, naj pregleda financirane dejavnosti, pri tem pa upošteva, da je treba poskrbeti, da najbolj ranljivi upravičenci ne bodo prikrajšani za sredstva ter da bodo ta čim učinkoviteje uporabljena;

22.  priporoča, naj Komisija podpre države članice pri razvijanju inovativnih ukrepov in programov, s katerimi bodo mogle bolje izkoristiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Salvatore Cicu, Viorica Dăncilă, Andor Deli, Ivana Maletić, Maurice Ponga, Davor Škrlec


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (25.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014

(2015/2284(INI))

Pripravljavka mnenja: Vilija Blinkevičiūtė

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je treba pri izvajanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotoviti in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki sta osrednji vrednoti Unije in zapisani v strategiji Evropa 2020;

B.  ker je pri ženskah stopnja ponovne zaposlitve višja kot pri moških, a je ta zaposlitev večinoma začasna in nestabilna, ker morajo med iskanjem nove zaposlitve in/ali preusposabljanjem skrbeti za družinske člane, in ker ni dovolj cenovno dostopnih in visokokakovostnih storitev otroškega varstva in oskrbe bolnih;

C.  ker so ženske nesorazmerno prizadete zaradi krize in varčevalnih politik;

1.  ugotavlja, da so razlike v spolu pri upravičencih do sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji – delež žensk znaša 33 %, moških pa 67 % – odvisne od sektorja in dejstva, ali je v njem tradicionalno več moških ali žensk(1);

2.  poziva Komisijo, naj upošteva poseben položaj žensk in zato v kar največji meri zagotovi, da bo pomoč Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji enako koristila ženskam in moškim;

3.  poziva Komisijo in Svet, naj ohranita določbe iz sedanje uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji glede dodatkov za negovalce, da bi omogočili podporo ženskam, ki skrbijo za druge osebe(2); ugotavlja, da ti ukrepi ne smejo biti nadomestek za obveznosti držav članic; poudarja, da morajo države članice in delodajalci vzpostaviti prožne pogoje za delo in usposabljanje, ki bodo omogočali delitev oskrbe in starševskih odgovornosti med spoloma;

4.  poziva Komisijo, naj zbira podatke o tem, koliko sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji se je dodelilo v obliki dodatkov za negovalce, kot določa člen 7(1)(b) veljavne uredbe o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, in o tem, kako to vpliva na stopnjo ponovne zaposlitve upravičenk;

5.  poziva države članice, naj ukrepe za ponovno zaposlovanje izvajajo v lokalnih skupnostih, kjer je prišlo do množičnega odpuščanja, da bi preprečili selitve in zapuščanje družin in/ali otrok; ugotavlja, da je to zlasti pomembno za odpuščene delavke, ki so morda manj geografsko prilagodljive zaradi obveznosti v zvezi z nego družinskih članov;

6.  ugotavlja, da je med vsemi vlogami za sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v povprečju 5 % vlog samozaposlenih, in poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji oblikuje ukrepe, da bi spodbudila in podprla podjetništvo, zlasti med ženskami in na področju socialnega podjetništva; v zvezi s tem poudarja pomen podjetniškega izobraževanja in vseživljenjskega učenja ter zlasti omrežij mentorstev in vzajemnega učenja; ponovno poudarja potencial socialnega podjetništva, zadrug, vzajemnih družb in alternativnih poslovnih modelov pri krepitvi ekonomskega položaja žensk in spodbujanju socialne vključenosti; opozarja, da mora Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji prednostno obravnavati programe, ki pomagajo ženskam in dekletom pri vstopu na tradicionalno moška področja, kot so IKT, naravoslovje, matematika, gradbeništvo in tehnologija ter da ima sinergija med temi področji in umetnostjo in ustvarjalnimi panogami velik potencial za inovacije in za večjo zastopanost žensk; poziva države članice, Komisijo in delodajalce, naj poudarjajo vključevanje žensk in deklet, zlasti mladih, ki se ne izobražujejo, v programe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na področju naravoslovja, matematike, gradbeništva in tehnologije ter na področju umetnosti in v ustvarjalnih panogah;

7.  poudarja, da pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pozitivno prispeva k reševanju resnih socialnih težav in težav na trgu dela, k izboljšanju socialne kohezije in k omogočanju, da se osebe ponovno zaposlijo in s tem prispevajo k družinskim dohodkom ali da ostanejo aktivne pri iskanju zaposlitve in se izognejo negativnim pastem brezposelnosti; poleg tega ugotavlja, da ponovno zaposlovanje preprečuje izseljevanje delavcev in prisilno mobilnost. poudarja, da bi morala pomoč Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji tudi prispevati k ustvarjanju trajnostnih, dostojnih delovnih mest; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti mladim ženskam;

8.  obžaluje pomanjkanje podatkov glede na spol v oceni primerov izvajanja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na ravni držav članic in zato poziva države članice, naj zbirajo podatke na podlagi spola;

9.  poziva Komisijo, naj spremlja in ocenjuje proračun Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da bi lahko ocenila dolgoročen učinek na upravičence sklada, predvsem glede na njihov spol;

10.  poziva pristojne regionalne in lokalne organe, socialne partnerje in organizacije civilne družbe, naj usklajujejo prizadevanja akterjev na trgu dela, da bi jim omogočili boljši dostop do podpore Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v primeru odpuščanj v prihodnosti; poziva še k tesnejši udeležbi socialnih partnerjev pri spremljanju in ocenjevanju dejavnosti sklada, zlasti naj spodbujajo predstavnike ženskih deležnikov, da se zagotovi, da bo vidikom spola namenjeno več pozornosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Evelyn Regner, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Julia Reid, Marco Zanni

(1)

Naknadno vrednotenje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) – končno poročilo generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost, Evropska komisija, avgusta 2015.

(2)

Člen 7(1)(b) Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006, UL L 347, 20.12.2013, str. 855.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Georges Bach, Lynn Boylan, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Paul Tang


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PPE skupina

 

S&D skupina

ECR skupina

ALDE skupina

GUE/NGL skupina

Verts/ALE skupina

EFDD skupina

ENF skupina

NI

Georges Bach, David Casa, Danuta Jazłowiecka, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Joachim Schuster, Paul Tang, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

Arne Gericke, Czesław Hoc

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Morten Løkkegaard, Yana Toom, Renate Weber

Lynn Boylan, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Gabriele Zimmer

Terry Reintke, Tatjana Ždanoka

Laura Agea, Daniela Aiuto, Tiziana Beghin

Mara Bizzotto, Dominique Martin

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

0

-

 

 

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov