POROČILO o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje

15.7.2016 - (2016/2058(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Adam Gierek

Postopek : 2016/2058(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0232/2016

Predložena besedila :

A8-0232/2016

Razprave :

PV 12/09/2016 - 18
CRE 12/09/2016 - 18

Glasovanja :

PV 13/09/2016 - 4.15
CRE 13/09/2016 - 4.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0334

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje

(2016/2058(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 194,

– ob upoštevanju pariškega sporazuma z decembra 2015, sklenjenega na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080),

– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

– ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

– ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

– ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev),

– ob upoštevanju Direktive 2009/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030[1],

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti[4],

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0232/2016),

A. ker skoraj 50 % končne porabe energije v EU predstavlja ogrevanje in hlajenje, od tega gre 80 % za ogrevanje in hlajenje stavb; ker bi moral sektor ogrevanja in hlajenja odražati Pariški sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015 (COP 21); ker mora sektor ogrevanja in hlajenja, ki je skladen z energetskimi in podnebnimi cilji EU, temeljiti na 100 % obnovljivih virih energije najpozneje do leta 2050, kar je možno doseči le s temeljitim zmanjšanjem naše porabe energije in s polno uporabo načela, da je energetska učinkovitost na prvem mestu/najpomembnejše gorivo;

B. ker se z vsakim odstotkom izboljšanja prihranka energije uvoz plina v EU zmanjša za 2,6 %[5];

C. ker je treba storiti več, da bi zmanjšali povpraševanje po ogrevanju stavb in da bi preostalo povpraševanje preusmerili s kurjave na uvožena fosilna goriva v individualnih kotlih na trajnostne možnosti ogrevanja in hlajenja, skladne s cilji EU 2050,

D. ker stavbe predstavljajo ogromen delež v skupni končni porabi energije in ker lahko imajo večja energetska učinkovitost stavb in programi za odziv na povpraševanje osrednjo vlogo pri uravnavanju povpraševanja po energiji in povečanju povpraševanja zunaj konic, kar bi zmanjšalo presežne zmogljivosti ter znižalo stroške proizvodnje, upravljanja in prenosa;

E. ker delež obnovljivih virov energije počasi raste (leta 2012 je predstavljal 18 % oskrbe s primarno energijo), vendar ostaja ogromno neizkoriščenega potenciala na vseh ravneh, poleg tega bi bilo treba v državah članicah povečati delež obnovljivih virov energije in energije iz ponovno uporabljene toplote pri ogrevanju in hlajenju;

F. ker je trg EU za ogrevanje in hlajenje razdrobljen zaradi njegove lokalne narave ter različnih tehnologij in gospodarskih udeležencev; ker sta lokalna in regionalna razsežnost bistvenega pomena pri oblikovanju pravilnih politik za ogrevanje in hlajenje, pri načrtovanju in vzpostavitvi infrastrukture za ogrevanje in hlajenje ter pri svetovanju potrošnikom, da bi odpravili ovire ter ogrevanje in hlajenje naredili učinkovitejše in trajnostno;

G. ker uporaba biomase predstavlja 89 % skupne porabe toplote iz obnovljivih virov in 15 % skupne porabe toplote v EU ter ima veliko neizkoriščenega potenciala za zagotavljanje nadaljnjih pomembnih in stroškovno učinkovitih rešitev za vse večje povpraševanje po toploti;

H. ker je ogrevanje in hlajenje zelo nazoren primer potrebe po celovitem in povezanem sistemskem pristopu k energetskim rešitvam, ki združuje horizontalne pristope k oblikovanju energetskih sistemov in širšem gospodarstvu;

I. ker je delež primarne energije iz fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju še vedno visok in znaša 75 % ter predstavlja veliko oviro za dekarbonizacijo, tako da še prispeva k podnebnim spremembam in povzroča veliko škodo okolju; ker bi moral sektor ogrevanja in hlajenja v celoti prispevati k podnebnim in energetskim ciljem EU, subvencije za uporabo fosilnih goriv v tem sektorju pa bi bilo treba postopoma odpraviti, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, v skladu z lokalnimi pogoji;

J. ker glede na ocene količina toplote, ki nastane pri industrijskih in drugih komercialnih procesih in se nato izgubi v ozračje ali vodo, namesto da bi se produktivno uporabila, zadostuje za celotne potrebe EU po ogrevanju v stanovanjskih in terciarnih stavbah;

K. ker je stavbni sektor vir približno 13 % vseh emisij CO₂ v EU;

L. ker mora uporabo progresivnih, učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja v stavbah spremljati temeljit in homogen proces toplotne izolacije, kar bo zmanjšalo povpraševanje po energiji, znižalo stroške za potrošnike, prispevalo k ublažitvi energetske revščine in ustvarilo kvalificirana lokalna delovna mesta;

M. ker ukrepi za razvoj celovite in povezane strategije za ogrevanje in hlajenje v energetski uniji, če se bodo izvajale pravilno, ponujajo pomembne priložnosti za podjetja in odjemalce v EU, in sicer lahko zmanjšajo splošne stroške energije v industriji in povečajo konkurenčnost, odjemalcem pa zagotovijo prihranke;

N. ker je namen regulativnih okvirov EU podkrepiti širše cilje, bistven pa je resnični napredek pri korenitem spreminjanju ogrevanja in hlajenja v okviru širše reforme energetskega sistema;

O. ker je cilj optimizacije vloge obnovljivih virov energije, zlasti električne energije, v skupni energetski mreži prek boljšega povezovanja z napravami za ogrevanje in hlajenje in s transportom, prispeva k razogljičenju energetskega sistema, saj manjša odvisnost od uvoza energije, niža stroške energije za gospodinjstva ter krepi konkurenčnost industrije EU;

P. ker je najučinkovitejši način doseganja skupnih ciljev krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti, skupaj z vsemi ustreznimi deležniki, in zagotavljanje podpore tem oblastem pri uporabi celovitega pristopa, ki temelji na sistemih, k urbanističnemu načrtovanju, razvoju infrastrukture, gradnji in prenovi stanovanjskih stavb ter novemu industrijskemu razvoju, da bi se čim bolj povečala prekrivanja, učinkovitost in druge vzajemne ugodnosti;

Q. ker je energetska učinkovitost stavb odvisna tudi od uporabe ustreznih energetskih sistemov; ker bi bilo treba v sektorju ogrevanja in hlajenja spoštovati načeli, da je energetska učinkovitost na prvem mestu in da je najpomembnejše gorivo;

R. ker bi ambiciozni cilji za temeljito obnovo obstoječih stanovanj ustvarili milijone delovnih mest v Evropi, predvsem v malih in srednjih podjetjih, povečali energetsko učinkovitost ter imeli pomembno vlogo pri zmanjševanju porabe energije za ogrevanje in hlajenje;

S. ker je treba pri zasnovi energetsko učinkovitih javnih in stanovanjskih stavb z nizkimi emisijami upoštevati arhitekturo, urbanistično načrtovanje, gostoto toplotnih tokov ter raznolikost evropskih podnebnih območij in vrst stavb;

T. opozarja na ogromen, še neizkoriščen potencial uporabe odpadne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja, saj je presežna toplota, ki je na voljo v Evropi, večja od povpraševanja po toploti v vseh evropskih stavbah, poleg tega pa je 50 % skupnega povpraševanja po toploti v EU mogoče zadostiti z daljinskim ogrevanjem;

U. ker pomemben delež evropskega prebivalstva živi na območjih, zlasti v mestih, kjer prihaja do prekoračitev standardov za kakovost zraka;

V. ker naj bi po napovedih ogrevanje in hlajenje ostala največja vira povpraševanja po energiji v Evropi in ker se za zadostitev tega povpraševanja pretežno uporabljata zemeljski plin in utekočinjen naftni plin, katerih uporabo je mogoče optimizirati z uporabo visoko učinkovitega shranjevanja energije; ker je nadaljnje zanašanje na fosilna goriva v nasprotju z obveznostmi EU glede podnebja in energije ter z njenimi cilji razogljičenja;

W. ker obstajajo velike razlike v letni porabi energije za ogrevanje med različnimi podnebnimi območji v Evropi, pri čemer je povprečna poraba v južnoevropski državah med 60 in 90 kWh/m², v srednji in severni Evropi pa med 175 in 235 kWh/m²;

X. ker ima vzpostavitev učinkovitih rešitev za ogrevanje in hlajenje pomemben potencial za spodbujanje razvoja evropskega industrijskega in storitvenega sektorja, predvsem na področju energetike, ter za ustvarjanje visoke dodane vrednosti na oddeljenih in podeželskih območjih;

Y. ker je energija postala socialni kapital, do katerega je treba imeti zagotovljen dostop; ker pa vsi državljani ne morejo dobiti dostopa do energije, saj ima s tem resne težave več kot 25 milijonov ljudi v Evropi;

Z. ker bi se morale politike energetske učinkovitosti osredotočati na najbolj stroškovno učinkovite načine za izboljšanje zmogljivosti stavb, in sicer z zmanjšanjem potreb po toploti in/ali povezovanjem stavb z visoko učinkovitimi alternativami;

AA. ker je nizka raven ozaveščenosti potrošnikov glede pomanjkanja učinkovitostih sistemov ogrevanja eden od dejavnikov, ki najbolj vpliva na račun za energijo;

AB. ker imajo domovi z dobro toplotno izolacijo korist tako za okolje kot uporabnika, ki ima zato nižji račun za energijo;

AC. ker 72 % povpraševanja po ogrevanju in hlajenju enodružinskih hiš izhaja iz podeželskih in vmesnih območij;

AD. ker rešitve, ki temeljijo na naravi, kot so dobro zasnovana vegetacija na ulici, zelene strehe in zidovi, ki stavbam zagotavljajo izolacijo in senco, zmanjšujejo povpraševanje po energiji, tako da omejujejo potrebo po ogrevanju in hlajenju;

AE. ker se 85 % energije v stavbah porabi za ogrevanje prostorov in vode, 45 % ogrevanja in hlajenja v EU pa se porabi v stanovanjskem sektorju;

AF. ker ima industrija, v sodelovanju z lokalnimi organi, pomembno vlogo pri boljši uporabi odpadne toplote in hlajenja;

AG. ker Evropejci v povprečju porabijo 6 % svojih izdatkov za končno potrošnjo za ogrevanje in hlajenje, 11 % pa si jih ne more privoščiti ogrevanja svojih domov med zimo;

AH. ker je sektor hlajenja treba temeljiteje analizirati in ga bolje vključiti v strategijo Komisije in politike držav članic;

AI. meni, da je pomembno spodbujati študije o varčevanju z energijo v zgodovinskih stavbah, da bi izboljšali energetsko učinkovitost, kjer je to možno, hkrati pa zagotovili zaščito in ohranitev kulturne dediščine;

1. pozdravlja sporočilo Komisije „Strategija EU za ogrevanje in hlajenje“ je pomemben korak k zagotavljanju celostnega pristopa k preoblikovanju ogrevanja in hlajenja v Evropski uniji ter za opredelitev prednostnih področij za ukrepanje; v celoti podpira ambicijo Komisije, da bo prepoznala in izkoristila sinergije med sektorjem električne energije in sektorjem ogrevanja, da bi oblikovala učinkovit sektor, ki krepi energetsko varnost in lajša stroškovno učinkovito doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU; poziva Komisijo, naj razmisli o sektorju ogrevanja in hlajenja kot delu zasnove evropskega energetskega trga;

2. poudarja, da morajo revizijo Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2009/28/ES) in Direktive o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) spremljati posebni ukrepi za ogrevanje in hlajenje;

3. meni, da mora strategije za ogrevanje in hlajenje v enaki meri predvideti uporabo teh temeljnih storitev, pri tem pa upoštevati različna podnebna območja v Evropi in da se potrebe, glede na porabo energije, ustrezno razlikujejo;

4. poudarja, da bi morala strategija za ogrevanje in hlajenje dati prednost trajnostnim in stroškovno učinkovitim rešitvam, ki državam članicam omogočajo uresničitev ciljev podnebne in energetske politike; ugotavlja, da so sektorji ogrevanja in hlajenja v državah članicah zelo raznoliki, in sicer zaradi različne mešanice energijskih virov, podnebnih razmer, stopnje učinkovitosti stavbnega fonda in intenzivnosti energije, ter zato poudarja, da je treba zagotoviti prožnost in izbiro ustreznih strateških rešitev;

5. poziva k oblikovanju posebnih strategij za trajnostno ogrevanje in hlajenje na nacionalni ravni, pri čemer je treba posebej upoštevati skupno toploto in moč, soproizvodnjo, daljinsko ogrevanje in hlajenje, po možnosti na podlagi obnovljivih virov energije, kot je zapisano v členu 18 Direktive o energetski učinkovitosti;

6. ugotavlja, da sta visoko zmogljiva toplotna izolacija ter raba obnovljivih virov energije in ponovno uporabljena toplota prednostni nalogi strategije EU za ogrevanje in hlajenje; zato meni, da bi bilo treba spoštovati načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“, saj energetska učinkovitost ponuja eno najvišjih in najhitrejših stopenj finančnega donosa in je ključni del strategije za uspešen prehod na varen, odporen in pameten sektor ogrevanja in hlajenja;

7. ugotavlja, da lahko bolj decentraliziran in prožen energetski sistem z viri električne energije in toplote bližje kraju porabe olajša decentralizirano proizvodnjo energije, s čimer se potrošnikom in skupnostim omogoči boljše vključevanje v energetski trg in nadzor nad lastno porabo energije, hkrati pa postanejo dejavni udeleženci pri odzivu na strani povpraševanja; meni, da je energetska učinkovitost celotnega energetskega sistema toliko večja, kolikor krajša je veriga, v kateri se primarna energija pretvarja v druge oblike za pridobivanje uporabne toplote; poleg tega priznava, da tak pristop zmanjša izgube pri prenosu in distribuciji, izboljša odpornost energetske infrastrukture in hkrati malim in srednjim podjetjem omogoča lokalne poslovne priložnosti;

8. poudarja, da se zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju na eni strani ter direktivi o energetski učinkovitosti in uspešnosti stavb na drugi dopolnjujejo pri zmanjševanju porabe energije za ogrevanje in hlajenje; meni, da morajo biti gospodinjski aparati (pralni stroji, pomivalni stroji itd.) karseda učinkoviti in zasnovani tako, da lahko uporabljajo toplo vodo na kraju, kjer so nameščeni; zato meni, da bi bilo treba zahteve za okoljsko primerno zasnovo in politike o energijskem označevanju redno pregledati in izboljšati, da bi dosegli dodatne prihranke energije in izboljšali konkurenčnost, in sicer z inovativnejšimi izdelki in nižjimi stroški energije;

9. želi spomniti, da ogrevanje in hlajenje predstavljata največji delež v povpraševanju po energiji v EU; poudarja, da je pri prehodu na nizkoogljično in zanesljivo oskrbo z energijo v sektorju ogrevanja in hlajenja pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti med že dostopnimi obnovljivimi viri ter tržno naravnanimi in državnimi spodbudami;

10. poudarja, da je treba vzpostaviti ugoden okvir za najemnike in tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, da bi jim omogočili koristi tudi od lastne proizvodnje in porabe ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije ter ukrepov za energetsko učinkovitost, s čimer bi se rešili težavo ločenih spodbud in, občasno, omejujočih pravili o najemu;

11. poudarja temeljno vlogo tehnologij obnovljivih virov energije, vključno z uporabo trajnostno pridobljene biomase, aerotermalne, geotermalne in sončne energije in fotonapetostnih celic v kombinaciji z električnimi akumulatorji, in sicer za ogrevanje vode ter ogrevanje in hlajenje stavb, v povezavi z objekti za skladiščenje toplote, ki se uporabljajo za dnevne ali sezonske izravnave; poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za spodbujanje in uporabo teh tehnologij; poziva države članice, naj v celoti izvajajo veljavni direktivi o energetski učinkovitosti in energetski učinkovitosti stavb, vključno z zahtevami za stavbe s skoraj nično porabo energije in strategijami dolgoročne obnove, pri čemer naj upoštevajo, da je treba zagotoviti zadostne naložbe za posodobitev stavbnih fondov; poziva Komisijo, naj predstavi vseevropsko vizijo fonda stavb s skoraj nično porabo energije do leta 2050;

12. meni, da se vprašanja, povezana z energetsko varnostjo v EU, v glavnem nanašajo na zanesljivosti oskrbe s toploto; zato meni, da je diverzifikacija virov za ogrevanje izrednega pomena, in poziva Komisijo, naj preuči načine za dodatno podporo in hitrejšo krepitev rabe tehnologij obnovljivih virov toplotne energije;

13. meni, da bi morala pri načrtovanju celih stanovanjskih in komercialnih območij energetsko učinkovita in nizkoemisijska gradnja v različnih podnebnih območjih v Evropi temeljiti na kartiranju virov za namene ogrevanja, ustreznih arhitekturnih rešitvah, primerih dobre prakse upravljanja zmogljivosti in načelih urbanistične zasnove, vključno z omrežnimi rešitvami na mestni ravni, kot so daljinsko ogrevanje in hlajenje; poudarja, da ima ustrezno izoliran stavbni fond visoko zmogljivost za hrambo toplote, ki omogoča bistvene prihranke pri ogrevanju in hlajenju;

14. poudarja, da povpraševanje po energiji v stavbnem sektorju predstavlja okoli 40 % porabe energije v EU in tretjino porabe zemeljskega plina ter da bi ga bilo možno zmanjšati za do tri četrtine, če se pospeši obnova stavb; poudarja, da se 85 % te energije porabi za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo in da bi morali posodobitev starih in neučinkovitih sistemov ogrevanja, večja poraba električne energije iz obnovljivih virov, boljša uporaba odpadne toplote prek visoko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja ter temeljita obnova stavb z izboljšano toplotno izolacijo ostati osrednjega pomena za zagotavljanje varnejšega in trajnostnega pristopa k toplotni oskrbi; priporoča nadaljnji dvig standardov energetske učinkovitosti za stavbe, ob upoštevanju in spodbujanju tehničnih inovacij, predvsem v zvezi z zagotavljanjem homogenosti izolacije; priporoča, da se še naprej podpira izgradnja stavb s skoraj nično porabo energije;

15. spodbuja države članice, naj razvijejo dolgoročne strategije za ogrevanje in hlajenje na osnovi celovitega pristopa, usklajenega načrtovanja in ocene v skladu s členom 14 direktive o energetski učinkovitosti; poudarja, da bi bilo treba v strategiji opredeliti prednostna področja za ukrepanje in omogočiti optimizacijo urbanega energetskega načrtovanja; poziva Komisijo, naj pri tem pomaga državam članicam tako, da pripravi splošne smernice za nacionalne strategije ogrevanja in hlajenja;

16. opozarja, da je gospodarski učinek obnove in izolacije stavb pogosto znižanje stroškov ogrevanja in hlajenja za do 50 %, in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno sofinanciranje za pobude za prenovo javnih stanovanj in stanovanjskih blokov z nižjimi ravnmi energetske učinkovitosti;

17. pozdravlja namero Komisije, da bo oblikovala sveženj ukrepov za spodbujanje obnove v večstanovanjskih stavbah; meni, da bi bilo treba razviti usklajen in celovit sveženj ukrepov za energetsko načrtovanje mest, da se omogoči kartiranje potenciala lokalnega ogrevanja in hlajenja, optimizirane in integrirane prenove stavb ter razvoj infrastrukture za ogrevanje in hlajenje;

18. poudarja pomen razvijanja sistemov EU, ki zagotavljajo spodbude za energetsko učinkovito posodobitev javnih stavb, stanovanjskih objektov in socialnih stanovanj, ter za izgradnjo novih ekoloških stavb, ki presegajo minimalne zakonske zahteve;

19. opozarja na lokalno naravo in potencial ogrevanja in hlajenja; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj olajšajo nadaljnje toplotno posodabljanje z obnovo obstoječih javnih, poslovnih in stanovanjskih stavb z nizko porabo energije; poudarja pomen gibanj, kot so konvencija županov, ki omogoča izmenjavo znanja in primerov najboljših praks;

20. poudarja, da je treba izvesti kartiranje lokalnih potencialov ogrevanja in hlajenja po vsej Evropi, da bodo mesta bolje pripravljena za prepoznavanje virov, dostopnih na lokalni ravni, s čimer bodo lahko prispevala k povečanju energetske neodvisnosti EU, spodbudila rast in konkurenčnost z ustvarjanjem lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče dati v zunanje izvajanje, poleg tega pa bodo zagotavljala čisto in cenovno dostopno energijo za potrošnike;

21. Poziva lokalne organe, naj na svojem območju ocenijo obstoječi potencial za ogrevanje in hlajenje ter prihodnje potrebe po ogrevanju in hlajenju, pri čemer naj upoštevajo potencial lokalno dostopnih obnovljivih virov energije, toplotno energijo iz soproizvodnje in obseg daljinskega ogrevanja;

22. Meni, da je treba vzpostaviti privlačen sistem financiranja za gospodinjstva, ki se nahajajo zunaj območij s centralnim sistemom ogrevanja in hlajenja, da bi spodbudili nove tehnologije za ogrevanje gospodinjstev, ki uporabljajo obnovljive vire energije;

23. poziva lokalne organe, naj obravnavajo posebne težave stavb na podeželju, ki so običajno starejše, manj energetsko učinkovite, manj ugodne za zdravje in nudijo manjše toplotno udobje;

24. meni, da je energetska učinkovitost toliko večja, kolikor krajša je veriga, v kateri se primarna energija pretvarja v druge oblike za pridobivanje uporabne toplote, in ob upoštevanju zelo raznolikih podnebnih in drugih pogojev v Uniji poziva Komisijo, naj spodbuja tehnološko nevtralne instrumente, ki posameznim skupnostim omogočajo razvoj stroškovno učinkovitih rešitev za zmanjšanje ogljične intenzivnosti v sektorju ogrevanja in hlajenja;

25. ugotavlja, da je namen regulativnih okvirov EU sicer podkrepiti širše cilje, bistven pa je resnični napredek pri korenitem spreminjanju ogrevanja in hlajenja v okviru širše reforme energetskega sistema;

26. želi poudariti, da orodja politike in zmogljivosti EU še niso dovolj razviti, da bi spodbudili preoblikovanje sektorja ogrevanja in hlajenja, karseda povečali uporabo potencialov ali v potrebnem obsegu in s potrebno hitrostjo razvili rešitve za zmanjšanje povpraševanja in razogljičenje;

27. poudarja pomen daljinskih energetskih omrežij kot alternativo individualnim sistemom za ogrevanje, ki bolj onesnažujejo okolje, in sicer so posebno uspešen in stroškovno učinkovit način za zagotavljanje trajnostnega ogrevanja in hlajenja, saj združujejo obnovljive vire energije, ponovno uporabljeno toploto in hlajenje ter hrambo odvečne električne energije v obdobju majhne porabe, kar krepi prožnost omrežja; poudarja, da je treba vključiti večji delež obnovljivih virov energije, ob upoštevanju, da se več kot 20 % daljinskega ogrevanje in hlajenje že proizvaja iz obnovljivih virov energije, v skladu s členom 14 direktive o energetski učinkovitosti, ki zahteva celovite ocene potenciala za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje; poziva k posodobitvi in razširitvi obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja za prehod na visoko učinkovite in obnovljive nadomestne vire; spodbuja države članice, naj vzpostavijo davčne in finančne mehanizme za spodbujanje razvoja in uporabe daljinskega ogrevanja in hlajenja ter naj odpravijo regulativne ovire;

28. poziva Komisijo, naj resno oceni celovite ocene potenciala za soproizvodnjo in daljinsko ogrevanje, ki so jih pripravile države članice v skladu s členom 14 direktive o energetski učinkovitosti, ali ti načrti odražajo resnične gospodarske potenciale teh rešitev in zagotavljajo trdno podlago za politiko v skladu s cilji EU;

29. poudarja, da je v gosto poseljenih mestnih aglomeracijah bistvenega pomena, da se neučinkoviti in netrajnostni posamezni ali daljinski sistemi ogrevanja/hlajenja postopoma nadomestijo z učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja/hlajenja ali se posodobijo z najnovejšimi tehnologijami, prehodom na sisteme lokalne soproizvodnje z visokim izkoristkom obnovljivih in nadomestnimi obnovljivimi viri;

30. poziva Komisijo, naj v pobudah o direktivi o obnovljivih virih energije in zasnovi trga, predlaga ukrepe, ki bodo prispevali k učinkovitejšem in prožnejšem energetskem sistemu z nadaljnjim vključevanjem električne energije ter sistemov ogrevanja in hlajenja;

31. poziva Komisijo, naj vzpostavi skupni evropski okvir za spodbujanje in zagotavljanje pravne varnosti za lastno proizvodnjo, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem sosedskih zadrug, ki uporabljajo obnovljive vire;

32. Poziva k razvoju kazalnika za povpraševanje po energiji za ogrevanje in hlajenje stavb na nacionalni ravni;

33. poziva k strateškem, pristopu k zmanjšanju emisij CO₂, ki nastajajo zaradi povpraševanja po industrijskem ogrevanju in hlajenju, in sicer z izboljšanjem učinkovitosti postopkov, nadomeščanjem fosilnih goriv s trajnostnimi viri energije in vključevanjem industrij v okoljske sisteme toplotne energije;

34. opozarja na ogromen potencial povezovanja pretokov energije in virov v grozde, da bi zmanjšali porabo primarne energije, zlasti v industrijskih okoljih, kjer se lahko na podlagi kaskadnega sistema odvečna toplote ali hlad iz enega procesa ponovno uporabi v drugem, ki zahteva manj skrajne temperature in, kjer je to mogoče, za ogrevanje in hlajenje stavb prek sistemov daljinskega ogrevanja;

35. ugotavlja, da je treba zastarele toplarne z nizko energetsko učinkovitostjo nujno nadomestiti z najboljšimi razpoložljivimi alternativami, ki so popolnoma v skladu z energetskimi in podnebnimi cilji EU, kot so okolju prijaznejši objekti za soproizvodnjo, ki uporabljajo trajnostna goriva v skladu s trajnostnimi merili za biomaso;

36. ugotavlja, da je sektor ogrevanja in hlajenja zelo lokalne narave, saj so razpoložljivost in infrastruktura ter povpraševanje po toploti v glavnem odvisni od lokalnih razmer;

37. se strinja s Komisijo, da, kot je navedeno v strategiji za ogrevanje in hlajenje, ekonomski potencial soproizvodnje ostaja neizkoriščen, ter poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter daljinsko ogrevanje, v skladu s sporočilom Komisije o stanju energetske unije (COM(2015)0572);

38. meni, da je potreben pristop k hlajenju na sistemski ravni, tudi na področju grajenega okolja in pri drugih dejavnostih, kot je hlajenje med prevozom;

39. meni, da bi utegnili pod določenimi pogoji v zmernih podnebnih območjih Evrope postati zelo pomembni povratni sistemi za ogrevanje in hlajenje, ki uporabljajo učinkovite toplotne črpalke, saj so zelo prilagodljivi; poudarja, da lahko hibridni sistemi ogrevanja, ki zagotavljajo toploto iz dveh ali več virov energije, okrepijo vse pomembnejšo vlogo ogrevanja iz obnovljivih virov, zlasti za obstoječe stavbe, kjer je za njihovo namestitev potrebnih zelo malo obnovitvenih del; poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s toplotnimi črpalkami, zagotovijo ustrezno usklajene metode za izračun, in spodbujajo izmenjavo primerov najboljše prakse za podporne mehanizme v podporo učinkovitem, trajnostnim in nizkoogljičnim rešitvam za različne termalne potrebe;

40. spodbuja Komisijo, naj pozorno spremlja skladnost z zakonodajo EU o fluoriranih toplogrednih plinih, da bi zmanjšali emisije teh plinov v ozračju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da varno in stroškovno učinkovito uporabo alternativnih hladilnih sredstev, ki je v skladu z drugimi cilji EU glede okolja, podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti;

41. meni, da bi morale države članice preučiti možnost uporabe toplote iz geotermalnih voda, energije, pridobljene neposredno iz industrijskih procesov in drugih nizkotemperaturnih virov toplote, denimo iz globokomorskih rudnikov za ogrevanje (hlajenje), ki bi lahko s pomočjo velikih toplotnih črpalk ogrevali celotna naselja z obstoječimi in novimi omrežji za daljinsko ogrevanje, in ne zgolj posameznih stavb, če je na voljo ustrezna infrastruktura za daljinsko ogrevanje ali če bo razvita;

42. poudarja vlogo tehnologij, ki zmanjšujejo tako potrebo po toplotni energiji kot emisije toplogrednih plinov, kot so uporaba geotermalne energije z nizko entalpijo, ogrevanje/hlajenje iz obnovljivih virov energije, majhne trigeneracijske ali kogeneracijske elektrarne na zemeljski plin oziroma biometan ali s kombinacijo naštetega;

43. meni, da bi lahko objekti za skladiščenje toplote, ki uporabljajo električno upornost zunaj konic povpraševanja (in sicer s shranjevanjem energije v obliki toplote) in izboljšujejo kakovost oskrbe z električno energijo, saj lajšajo povezovanje nestalnih obnovljivih virov energije, imeli pomembno vlogo pri ogrevanju ter pomagali uravnotežiti omrežje in nižjo proizvodnjo energije, uvoz in cene;

44. meni, da bi morala imeti odpadna toplota in hlad, ki se z industrijskimi procesi in soproizvodnjo pridobivata pri proizvodnji električne energije v konvencionalnih elektrarnah ter z rekuperacijo iz dobro izoliranih stanovanjskih stavb in pri mikroproizvodnji, veliko večjo vlogo pri ogrevanju in hlajenju kot prej; poudarja, da bi bilo treba priznavati izkoriščanje industrijske odpadne toplote in hladu ter ga spodbujati s pomočjo raziskav, saj predstavlja veliko priložnost za naložbe in inovacije; poudarja, da je treba spodbujati industrijske panoge in okoliške stanovanjske ali storitvene stavbe k sodelovanju in delitvi proizvodnje energije in potreb;

45. poudarja, da javno financiranje ali javno lastništvo infrastrukture za daljinsko ogrevanje ne bi smelo prispevati k dragi vezanosti na visokoogljično infrastrukturo; poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj nadzirajo javno finančno podporo za infrastrukturo za daljinsko ogrevanje, ob upoštevanju cilja EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi leta 1990 in urejenim prehodom energetskega gospodarstva oceniti;

46. meni, da se s povezovanjem proizvodnje, porabe in ponovne uporabe odpadnega hlada zagotavlja okoljske in gospodarske koristi in zmanjšuje povpraševanje po primarni energiji za hlajenje;

47. poudarja, da bo pridobivanje energije iz odpadkov še naprej imelo pomembno vlogo pri ogrevanju, saj sta alternativi pogosto odlaganje na odlagališčih in uporaba fosilnih goriv, in opozarja, da je treba povečati recikliranje;

48. Poziva države članice, naj uporabijo pravna in gospodarska sredstva, da se pospeši postopno opuščanje zastarelih peči na trdo gorivo z energetsko učinkovitostjo na ravni, nižji od 80 %, in da se jih, kadar je to mogoče, nadomesti z učinkovitimi in trajnostnimi sistemi ogrevanja na lokalni ravni (kot so sistemi daljinskega ogrevanja) in mikro ravni (npr. geotermalni sistemi in sistemi na sončno energijo);

49. poudarja, da lahko uvedba pametnih ogrevalnih sistemov potrošnikom pomaga bolje razumeti njihovo porabo energije in obnoviti neučinkovite ogrevalne sisteme ter spodbudi varčevanje z energijo;

50. opozarja Komisijo in države članice, da je 75 % obstoječega evropskega stavbnega fonda energetsko neučinkovitega in da bo po ocenah 90 % teh stavb še vedno v uporabi do leta 2050; zato poudarja, da je zlasti te stavbe nujno treba temeljito obnoviti;

51. poziva Komisijo, naj kot del programa „energija iz odpadkov“ pripravi načrt za promocijo in izkoriščanje potencialnega prispevka trajnostne uporabe organskih odpadkov za ogrevanje in hlajenje, priključene na sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja;

52. poudarja, da je bioplin pomemben trajnostni vir za sisteme ogrevanja in hlajenja, zato je treba določiti jasen cilj za recikliranje bioloških odpadkov, da bi se spodbudile naložbe v zbiranje bioloških odpadkov in ravnanje z njimi;

53. poziva države članice, naj postopoma opustijo uporabo zastarelih peči za ogrevanje v mestnih območjih, saj ustvarjajo emisije na nizkih višinah – v ozračje sproščajo naravne pirolitske pline iz nepopolnega zgorevanja, dušikove okside in saje ter delce in elektrofiltrski pepel, ki se raznaša s konvekcijo – pri ogrevanju aglomeracije, ter s spodbudami podprejo uporabo trajnostnih alternativ, tudi obnovljivih virov energije;

54. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za postopno opuščanje neučinkovitih peči in kotlov, ki uporabljajo kurilno olje in premog in ki jih trenutno uporablja več kot polovica stavbnega fonda na podeželju; meni, da bi morala oskrba z energijo temeljiti na nizkoogljičnih in obnovljivih virih;

55. poudarja, da daljinsko ogrevanje z obnovljivimi viri energije preprečuje širjenje individualnih ogrevalnih sistemov, ki povečujejo onesnaženost zraka na stanovanjskih območjih in jih je veliko težje nadzirati kot razširjene sisteme daljinskega ogrevanja; poudarja pa, da se infrastruktura in podnebne razmere v Uniji precej razlikujejo in da so ti sistemi pogosto potrebni posodobitve, če naj bi povečali njihovo učinkovitost; zato poziva k analizi, kakšne so potrebe glede podpore za daljinsko ogrevanje, in katere prakse obdavčevanja se uporabljajo za obnovljive vire energije in daljinsko ogrevanje;

56. meni, da bi morale države članice nujno sprejeti ukrepe za postopno opuščanje nizkotemperaturnih peči za sežiganje trdih fosilnih goriv in organskih odpadkov, ki med zgorevanjem sproščajo v ozračje vrsto škodljivih snovi; meni, da bi morale države članice, kjer je to mogoče, spodbujati opuščanje zastarelih in neučinkovitih kaminov drva v gosto poseljenih naseljih ter olajšati njihovo zamenjavo z modernimi učinkovitimi, okolju in zdravju prijaznimi alternativami v povezavi s pobudami za ozaveščanje o morebitnih zdravstvenih tveganjih in primerih najboljše prakse glede ognja iz drv;

57. poziva Komisijo in države članice, naj zapolnijo regulativno vrzel, ki izhaja iz direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov in direktive o srednje velikih kurilnih napravah, zaradi katere uhajanje emisij iz naprav pod 1 MW ni zajeto v področje uporabe direktive;

58. meni, da je treba zaradi vse večje potrebe po hlajenju dodatno preučiti to vprašanje, vključno s celovitim pristopom k celotni verigi hlajenja – od povpraševanja po industrijskem hlajenju visokih temperatur do hlajenja gospodinjstev in zahtev po hlajenju v živilski industriji;

59. ugotavlja, da je razpoložljivost kakovostnih podatkov temeljni pogoj, da lahko potrošniki in organi sprejemajo racionalne odločitve o energetski učinkovitosti in rešitvah za ogrevanje; poudarja pomen razširitve možnosti, ki jih digitalizacija nudi sektorju ogrevanja in hlajenja; poziva Komisijo, naj oblikuje opredelitev in metodologijo za izračun hlajenja iz obnovljivih virov;

60. meni, da bi lahko imajo toplotni izmenjevalniki, ki so varčni z vodo, pomembno vlogo pri hlajenju v industrijskih procesih, in sicer s prenosom toplote v naravna vodna telesa, ki so blizu območij, kjer se proizvodi skladiščijo, tako da temperatura vse leto ne presega 6 °C (brezplačno hlajenje);

61. meni, da bi lahko v bližnji prihodnosti visoko zmogljivostne stacionarne gorivne celice postale okolju prijazna alternativa premogu kot trdnemu gorivu;

62. meni, da ima pretvorba iz elektrike v plin v prihodnosti velik potencial kot način za shranjevanje in prenos energije iz obnovljivih virov in njeno uporabo za centralno in lokalno proizvodnjo toplote; ugotavlja, da je uporaba pretvorbe iz elektrike v plin učinkovit način uporabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote, zlasti na gosto naseljenih območjih, ker je možno uporabiti obstoječo infrastrukturo; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskave in pilotne projekte, povezane s pretvorbo elektrike v plin;

63. meni, da mora strategija Evropske unije za inovativno ogrevanje in hlajenje vključevati intenzivne raziskave, s katerimi bi zagotovili podlago za razvoj industrijske izdelave okolju prijazne opreme za ta namen;

64. opozarja na koristi raziskav in tehnoloških inovacij za evropsko industrijo, ki krepijo njeno konkurenčno prednost in gospodarsko uspešnost, prispevajo pa tudi k energetskim in podnebnim ciljem EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti raziskave, razvoj in inovacije na področju energetske učinkovitosti ter tehnologij za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, da bi zmanjšali stroške, povečali učinkovitost ter okrepili uvajanje in vključevanje teh vidikov v energetski sistem; poziva Komisijo, naj z deležniki v tem sektorju sodeluje pri rednem posodabljanju časovnih načrtov glede omenjenih tehnologij, da bi lahko usklajevali, spremljali in prepoznavali vrzeli v tehnološkem razvoju na tem področju;

65. meni, da bi se morala EU glede na to, da je treba v procesu posodabljanja toplotnega sektorja nujno doseči takojšnje in učinkovite rezultate, osredotočiti na raziskave, da bi povečali uvajanje trenutno najboljše razpoložljive tehnologije;

66. meni, da bi morale raziskave v sklopu okvirnega programa Obzorje 2020 zajemati tudi razvoj trajnostnih rešitev za ogrevanje in hlajenje, tehnologij za izkoriščanje odpadne toplote in odpadnega hlada, novih materialov s čim večjo toplotno prevodnostjo (toplotni izmenjevalniki), s čim manjšo toplotno prevodnostjo oziroma čim večjo toplotno upornostjo (toplotna izolativnost) ter kar največjo stopnjo akumulacije toplote (hranilniki toplote);

67. meni, da bi morali v okvirnem programu Obzorje 2020 doseči napredek pri raziskavah in razvoju v zvezi s trajnostnimi in učinkovitimi sistemi in materiali za ogrevanje in hlajenje, kot so rešitve za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov v majhnem obsegu, sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja, soproizvodnja toplote in električne energije, izolacijski materiali ter inovativni materiali, npr. strukturna okenska stekla, ki od zunaj prepuščajo visoko stopnjo kratkovalovnega sevanja (sončna svetloba), navzven pa oddajajo le malo dolgovalovnega toplotnega sevanja, ki bi sicer ušlo iz stavbe;

68. poudarja, kako pomembne so obsežne znanstvene raziskave za razvoj inovativnih tehnoloških rešitev, da bi bile ogrevalne in hladilne naprave in sistemi energetsko učinkoviti in zasnovani na energiji iz obnovljivih virov;

69. poziva, da bi pregledali obstoječo zakonodajo in se pri tem osredotočili na ohranjanje tehnološke nevtralnosti in stroškovne učinkovitosti ter tako zagotovili, da zakonodaja ne bi spodbujala ali zavirala ene tehnologije na račun druge – pri izračunu energetske učinkovitosti stavb bi bilo treba na primer ne glede na vir upoštevati energijo iz obnovljivih virov, ki se proizvaja na kraju samem, kot so sončni kolektorji za stanovanja, ali v bližini stavbe;

70. poudarja pomen povezovanja najbolj naprednih tehnologij s pametnim gospodarjenjem z energijo, na primer z avtomatizacijo doma in pametnimi sistemi za regulacijo ogrevanja, zlasti v povezanem svetu, kjer se naprave lahko brez težav prilagodijo vremenskim razmeram in signalom za ceno energije ter s preusmeritvijo povpraševanja prispevajo k stabilizaciji omrežja; poziva Komisijo, naj na boljši način vključi pametne tehnologije v ustrezne pobude energetske unije, da bi zagotovili resnično povezanost pametnih naprav, povezanih domov in pametnih stavb s pametnimi omrežji; meni, da bi bilo treba spodbujati uvedbo tovrstnih rešitev pri prenovi obstoječih stavb, saj potrošnikom pomagajo bolje razumeti njihove vzorce potrošnje in jih v skladu s tem prilagoditi delovanju njihovega sistema ogrevanja;

71. poudarja, da ima stavbni sektor velik potencial za zmanjšanje povpraševanja po energiji in emisij CO₂; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za hitrejšo prenovo stavb; ugotavlja, da so za to potrebne privlačne finančne spodbude, razpoložljivost visoko usposobljenih strokovnjakov na različnih ravneh ter izmenjava in promocija primerov dobre prakse;

72. poziva Komisijo, naj odkrije in odpravi preostale ovire za izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti, zlasti stanovanjske prenove gospodinjstev, ter oblikuje pristen trg energetske učinkovitosti, da bi spodbudili prenos primerov dobre prakse in zagotovili razpoložljivost proizvodov in rešitev po vsej EU s ciljem, da bi zgradili pravi enotni trg proizvodov in storitev na področju energetske učinkovitosti; opozarja, da obstaja potencial za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast ne le pri začetnem uvajanju tovrstnih proizvodov in storitev, temveč tudi pri stalnem vzdrževanju in vsakodnevnem delovanju integriranega energetskega sistema, ki zajema ogrevanje in hlajenje;

73. meni, da morajo oblikovalci politik industriji poslati jasen signal, da bo zagotovila potrebne naložbe za doseganje energetskih ciljev EU; poudarja, da so potrebni ambiciozni zavezujoči cilji in regulativni okvir, ki bo spodbujal inovacije brez nepotrebnih novih upravnih bremen, da bi na najboljši način spodbujali stroškovno učinkovite in okoljsko trajnostne rešitve za ogrevanje in hlajenje;

74. meni, da bi morale naložbe v energetsko učinkovitost stavb iti z roko v roki z naložbami v ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov; meni, da so sinergije med energetsko učinkovitostjo stavb ter ogrevanjem in hlajenjem z energijo iz obnovljivih virov pomembna priložnost pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo; pozdravlja nacionalna prizadevanja za večje število stavb s skoraj nično porabo energije;

75. priporoča, naj se za arhitekturne spomenike projektirajo individualni sistemi toplotne prenove, pri čemer se je treba osredotočiti tako na naložbe v zunanjo strukturo stavbe kot na optimizacijo stavbnih sistemov za regulacijo in avtomatizacijo ter zagotavljanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja, pri čemer je treba paziti, da se ne ogrozi edinstven arhitekturni slog teh stavb;

76. ugotavlja, da bi bilo treba pri arhitekturni zasnovi inteligentnih zgradb privzeti celostni pristop ter toplotno udobje (hlajenje) zagotoviti z obliko in maso stavb, prilagajanjem prostora in prilagoditvijo parametrov, kot so količina dnevne svetlobe ter intenzivnost prezračevanja in izkoriščanja odpadne toplote, obenem pa doseči nizke tekoče stroške;

77. poudarja, kako pomembna sta standardizacija toplotnih energetskih pregledov in stroškovno učinkovito reševanje težav pri industrijski izolaciji, da bi prihranili energijo in zmanjšali emisije; poudarja, da bi lahko lahko stroške energije v industriji dodatno zmanjšali z naložbami v obstoječe in preverjene trajnostne tehnologije;

78. poudarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi pomembno orodje za posodobitev energetskega sistema; meni, da obstoječe omejitve za sredstva Evropskega sklada za razvoj podeželja, namenjena za prednostno nalogo prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, niso bile učinkovite; meni, da je treba za programsko obdobje po letu 2020 povečati odstotek proračuna, namenjenega za to prednostno nalogo;

79. poudarja, kako pomembno je zagotavljanje dostopa do financiranja, tako kratkoročnega kot dolgoročnega, za naložbe v projekte vseh velikosti v zvezi s posodobitvijo sektorja ogrevanja in hlajenja, med drugim tudi daljinskega ogrevanja in hlajenja, nadgradnjo ustrezne omrežne infrastrukture, posodobitvijo ogrevalnih sistemov, vključno s prehodom na obnovljive vire, in pospešeno obnovo stavb; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije trden in inovativen dolgoročni finančni mehanizem; opozarja, da bi lahko Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in drugi ustrezni evropski skladi, na primer tisti, ki so na voljo pri Evropski investicijski banki (EIB) ali prek sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), zagotavljali financiranje in tehnično pomoč ter z vzpostavitvijo stabilnih regulativnih razmer, zlasti z zmanjšanjem birokracije in uvedbo hitrega postopka prijave in odobritve, poskrbeli, da bi bili projekti privlačni za vlagatelje; poziva Komisijo, naj okrepi obstoječe določbe o ogrevanju in hlajenju v programskem obdobju po letu 2020 v vseh ustreznih evropskih skladih, in odpravi ovire, ki lokalnim oblastem otežujejo dodeljevanje koristnih sredstev za obnovo javnih stavb; podpira pobudo „pametno financiranje pametnih stavb“, ki spodbuja obsežnejše uvajanje energetske učinkovitosti skupaj z obnovljivimi viri energije v stavbnem sektorju; meni, da bi morala posodabljanje in toplotna izolacija stavb imeti prednost pred drugimi ukrepi pri dostopu do financiranja, saj imata izjemen potencial za ustvarjanje delovnih mest;

80. opozarja na potrebo po uporabi strukturnih skladov za večji razpon v izboljšav stavb in stavbnih sistemov, zlasti v obliki preferenčnih posojil za zasebne lastnike, ki bi omogočila veliko močnejši zagon za zelo potrebne izboljšave obstoječih stavb, predvsem v manj razvitih delih EU;

81. poudarja, da bi morala Komisija za spodbujanje izboljšav v sektorju ogrevanja in hlajenja v celoti izkoristiti „predhodne pogojenosti“, predvidene v členu 19 Uredbe št. 1303/2013, in zagotoviti, da se bo veljavna zakonodaja EU z ustreznimi ukrepi v zvezi z ogrevanjem in hlajenjem ustrezno prenesla in izvajala;

82. meni, da bi bilo treba pri smernicah o državni pomoči za učinkovite tehnologije – ki so nujno potrebne za proces dekarbonizacije sektorja ogrevanja in hlajenja, zlasti ko prinašajo rešitve v okviru skupnosti – upoštevati, da potrebujejo ustrezno javno podporo;

83. meni, da bi s pobudami, kot so evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni (ELENA), pametna mesta in skupnosti ter nova celostna konvencija županov za podnebje in energijo, lahko podprli lokalne in regionalne akterje pri prenovi energetskih sistemov v stavbah;

84. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se proračun EU uporablja v skladu s cilji glede dekarbonizacije in energetske učinkovitosti;

85. poziva države članice, naj sprejmejo ciljne ukrepe, s katerimi bodo odločno spodbujale izboljšave pri energetski učinkovitosti in širše izkoriščanje podpore za obnovljive vire energije v ranljivih gospodinjstvih z nizkimi dohodki; poziva Komisijo, naj nameni veliko večji delež sredstev EU za programe energetske učinkovitosti in obnovljive vire energije za ranljiva in energijsko revna gospodinjstva, državam članicam pa naj predloži smernice o posebnih ukrepih v zvezi z energijsko revščino;

86. meni, da bi bilo treba državljane bolje obveščati o porabi energije v njihovih gospodinjstvih ter o možnih prihrankih energije in koristih izboljšav njihovih ogrevalnih sistemov na podlagi obnovljivih virov energije, vključno z možnostjo proizvodnje in uporabe lastne energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje;

87. meni, da morajo države članice zagotoviti – med drugim z informativnimi kampanjami, enotnimi kontaktnimi točkami, sistemi kolektivnega nakupa (pomoč potrošnikom za skupni nakup po znižanih cenah) in povezovanjem posameznih projektov (združevanje številnih manjših projektov v večji sklop, za katerega se lahko zagotovijo naložbe po ugodnejših pogojih) –, da bodo potrošniki v celoti seznanjeni s tehnološkimi in gospodarskimi prednostmi trajnostnih sistemov ogrevanja in hlajenja ter izboljšav pri energetski učinkovitosti, hkrati pa imeli tudi dostop do njih, da se bodo lahko čim bolje odločali glede na svoje okoliščine ter imeli korist od razpoložljivih ekonomskih in zdravstvenih izboljšav ter izboljšav z vidika kakovosti življenja; ugotavlja, da gospodinjstva na oddaljenih in izoliranih lokacijah morda potrebujejo posebno pozornost in edinstvene rešitve; opozarja na potencial proizvajalcev–odjemalcev pri vzpostavljanju energetskih sistemov za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov; poudarja, kako pomembno je stalno izobraževanje in usposabljanje monterjev in arhitektov, izdajanje spričeval zanje in njihov nadzor, saj so prva kontaktna točka za gospodinjske odjemalce;

88. meni, da je redno usposabljanje strokovnjakov, ki ocenjujejo toplotne lastnosti stavb ter učinkovitost njihovega načina ogrevanja oz. hlajenja, bistvenega pomena; meni, da postaja nujno zagotavljati optimalno locirane skupine storitev, ki so na voljo končnim uporabnikom;

89. poudarja, kako pomembno je, da lahko potrošniki izbirajo med različnimi tehnologijami ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov z visokim izkoristkom, ki bo najbolje ustrezala njihovim osebnim potrebam;

90. poudarja, da je treba potrošnikom z obveščanjem in spodbudami omogočiti, da pospešijo posodobitev svojih starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov, da bi dosegli visoko energetsko učinkovitost, ki je že možna z uporabo obstoječih tehnologij, vključno z ogrevalnimi sistemi z energijo iz obnovljivih virov; opozarja, da se potrošniki ne zavedajo pogosto nizke učinkovitosti svojih obstoječih ogrevalnih sistemov; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb predstavi predloge, ki bi prispevali k večji ozaveščenosti o obstoječih sistemih ogrevanja in hlajenja ter pospešili njihovo posodabljanje; razmisli naj tudi o uvedbi sistema označevanja z energijskimi nalepkami za nameščene ogrevalne sisteme;

91. poudarja, da imajo lahko odjemalci aktivno vlogo na poti k trajnostnemu evropskemu sistemu ogrevanja in hlajenja; meni, da lahko uspešni rezultati nove uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami, pri čemer so lestvice novih nalepk usmerjene v prihodnost in omogočajo poudarjanje razlik glede energetske učinkovitosti različnih proizvodov, izboljšajo možnost odjemalcev, da proučijo možne načine varčevanja z energijo in zmanjšajo svoje stroške;

92. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo posebne strategije za reševanje vse večjega problema energijske revščine, da bi vsem potrošnikom, zlasti najbolj ranljivim, pomagali izboljšati pogoje ogrevanja in hlajenja v njihovih stanovanjih, in sicer na individualni ali kolektivni podlagi in ne glede na to, ali so lastniki ali najemniki;

93. poudarja, da je treba visoko stopnjo energetske neodvisnosti doseči s prednostno uporabo lokalnih virov;

94. poziva k uporabi odpadne toplote iz obstoječih industrijskih obratov za ogrevanje gospodinjstev;

95. meni, da je v boju proti energijski revščini bistvenega pomena znižati skupne cene ogrevanja za posamezna gospodinjstva, in sicer tako, da se znatno poveča energetska učinkovitost v vseh treh glavnih fazah porabe energije: med pretvorbo iz primarne v uporabno energijo, med nadaljnjim transportom te energije in zlasti med uporabo pri končnem uporabniku; poziva države članice, naj ukrepe za energetsko učinkovitost in prehod na obnovljivo ogrevanje in hlajenje obravnavajo kot resnično prednostno nalogo;

96. meni, da je pomembno zagotoviti, da se delež sredstev za energetsko učinkovitost nameni za izboljšave v energijsko revnih gospodinjstvih ali v tistih, ki živijo na najbolj prikrajšanih območjih, na primer tako, da se jim pomaga pri vlaganju v energetsko bolj učinkovito opremo za ogrevanje in hlajenje;

97. meni, da bi morale države članice v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti pripraviti državne gradbene načrte za prenovo stavb s ciljem, da bi postale energetsko učinkovite, in sicer tudi z zagotavljanjem spodbud za prenovo stavb v lasti zasebnikov, ti načrti pa bi morali vključevati tudi posebne ukrepe za boj proti energijski revščini najbolj ranljivih skupin;

98. poziva Komisijo, naj pri izvajanju direktive o energetski učinkovitosti pripravi usposabljanje za strokovnjake na področju pregledov in načrtovanja energetske učinkovitosti ter pomaga posameznikom in zlasti najbolj ranljivim skupinam pri izvajanju tovrstnih dejavnosti;

99. poudarja, da se dandanes pri velikem deležu evropskih stavb pojavljajo izgube energije zaradi nekakovostne izolacije ter starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov, poleg tega pa se z energijsko revščino sooča skoraj 11 % prebivalstva EU;

100. glede na možne prihodnje krize v oskrbi z zemeljskim plinom poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj v izvajanje krožnega gospodarstva v celoti vključijo proizvodnjo bioplina iz predelave gnoja;

101. naroči svojemu predsedniku, naj Komisiji posreduje priporočila in predloge, vključene v ta predlog.

[1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.
[2] UL L 347, 20.12.2013, str. 104.
[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0266.
[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.
[5] Sporočilo Evropske komisije (2014), „Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030“ (COM/2014/0520), na voljo na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A52014DC0520.

OBRAZLOŽITEV

Vprašanje ogrevanja in hlajenja je v nekaterih državah članicah bolj aktualno kot v drugih. To tudi pomeni, da so med državami članicami razlike glede tega, kateri ukrepi imajo imajo prednost. Posebno pozornost je treba nameniti temu, da so v novih državah članicah, ki so se EU pridružile po letu 2004, največje možnosti za povečanje učinkovitosti v toplotni prenovi stavb. To je najpreprostejši način, kako zagotoviti učinkovitejšo porabo energije ter znatno zmanjšati emisije CO₂.

Prizadevati si je treba za znatno povečanje financiranja za toplotno prenovo celih stanovanjskih naselij, zlasti tistih, ki so bila zgrajena s sestavljanjem velikih elementov. Za to je treba nameniti vsaj 25 % sredstev Evropskega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Temu cilju je treba dati prednost, zlasti ker lastniki stavb na splošno ne morejo plačati s tem povezanih stroškov, podpora države pa ne zadostuje.

Zastarele toplarne v stanovanjskih naseljih je treba čim prej zamenjati z visoko učinkovitimi kombiniranimi obrati za soproizvodnjo električne energije in toplote.

V sredozemskih državah Evrope postaja vse večji problem hlajenje, povezan pa je s postopnim segrevanjem podnebja. Pri njegovem reševanju bi lahko imele pomembno vlogo ustrezne arhitekturne rešitve, izolacija in povratne toplotne črpalke, ki v vročem vremenu vročino črpajo iz prostora, ko pa je potrebno ogrevanje, jo vračajo.

Tudi sončno sevanje je pomemben vir toplote, ki še ni v zadostni meri izkoriščen. Zajeti ga je mogoče z uporabo panelov za segrevanje vode ali proizvodnjo električne energije.

Povratne toplotne črpalke so zelo energetsko učinkovite in imajo velik potencial na področju ogrevanja in hlajenja. V zvezi s tem so potrebne intenzivne raziskave o tovrstnih toplotnih črpalkah, da bi razvili nove inovativne rešitve.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.6.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje
(2016/2058(INI))

Pripravljavec mnenja: Christofer Fjellner

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051), ki je sestavni del strategije energetske unije; ugotavlja, da je sektor ogrevanja in hlajenja zelo pomemben za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU do leta 2020, 2030 in 2050 ter za uresničevanje ciljev zanesljive oskrbe z energijo;

2. želi poudariti, da orodja politike in zmogljivosti EU še niso dovolj razviti, da bi spodbudili preoblikovanje sektorja ogrevanja in hlajenja, čim bolj povečali uporabo možnosti ter v potrebnem obsegu in s potrebno hitrostjo razvili rešitve za zmanjšanje povpraševanja in razogljičenje;

3. ugotavlja, da bi količina toplote, ki nastane pri industrijskih procesih in se izgubi v ozračje ali vodo, namesto da bi se produktivno uporabila, po ocenah zadostovala za vse potrebe EU po ogrevanju v stanovanjskih in terciarnih stavbah;

4. ugotavlja, da bodo ukrepi za razvoj celovite in integrirane strategije za ogrevanje in hlajenje v energetski uniji prinesli velike priložnosti za evropska podjetja in odjemalce, če se bodo pravilno izvajali, in sicer lahko zmanjšajo splošne stroške energije v industriji in ji s tem povečajo konkurenčnost, odjemalcem pa zagotovijo prihranke;

5. želi spomniti, da ogrevanje in hlajenje predstavljata največji delež v povpraševanju po energiji v EU; poudarja, da je pri prehodu v nizkoogljično in zanesljivo oskrbo z energijo v sektorju ogrevanja in hlajenja pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti med že dostopnimi obnovljivimi viri ter tržno naravnanimi in državnimi spodbudami;

6. poudarja, da bodo pametne stavbe in omrežja ter večja energijska učinkovitost v sektorju ogrevanja in hlajenja pomembni za doseganje prihrankov energije in da je treba na trgu energijske učinkovitosti spodbujati uporabo zasebnega in javnega financiranja, ter pozdravlja skorajšnji pregled direktive o energetski učinkovitosti stavb;

7. opozarja, da sta bili dve tretjini stavb v EU zgrajeni v času, ko so bile zahteve glede energijske učinkovitosti omejene ali jih ni bilo, in da je imela skoraj polovica teh stavb že pred letom 1992 individualne kotle; ve, da zasebne in javne stavbe zavzemajo 40 % končne porabe energije ter 36 % emisij CO₂ ter da se 85 % energije v stavbah porabi za ogrevanje prostorov in vode; poudarja, da je treba povečati energijsko učinkovitost z obnovo in prenovo stavb ter ogrevalnih in hladilnih naprav, da bi do leta 2020 dosegli za vsaj 20 % prihrankov energije, zaveda pa se, da se stavbni fond v državah članicah glede energijske učinkovitosti zelo razlikuje;

8. meni, da je v sektorju ogrevanja stanovanj veliko neizkoriščenih možnosti za izboljšanje energijske učinkovitosti; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ogrevalnih sistemov, saj se tako na stroškovno učinkovit način zmanjšajo emisije CO₂ pri ogrevanju stanovanj;

9. opozarja, da čeprav je bil v sektorju ogrevanja in hlajenja dosežen določen napredek v smeri proti obnovljivim virom energije, 75 % oskrbe s primarno energijo še vedno temelji na fosilnih gorivih; se zadeva, da so stavbe (in ljudje, ki živijo v njih) največji odjemalci ogrevanja in hlajenja; poudarja, da je prva prednostna naloga zmanjšati račune za energijo s prenovo; vztraja, da bi bilo treba preostale potrebe po ogrevanju in hlajenju neposredno ali posredno zadovoljiti z obnovljivimi viri energije;

10. poudarja, da ima načrt za prestrukturiranje stavbnega sektorja osrednjo vlogo pri spodbujanju zelenega gospodarstva in potenciala lokalnih zelenih delovnih mest na področju varčevanja z energijo, energijske učinkovitosti ter obnovljivih virov energije v sektorju javnih in zasebnih stavb;

11. poudarja, da raziskave in tehnološke inovacije v sektorju ogrevanja in hlajenja krepijo konkurenčno prednost in sposobnost evropskih podjetij za preživetje na trgu ter prispevajo h glavnim ciljem energetske politike EU, med drugim z zagotavljanjem zanesljive oskrbe, trajnostnim razvojem proizvodnje energije, prevozom in porabo;

12. želi spomniti, da vlaganje v varčevanje z energijo in energijsko učinkovitost prinaša največji in najhitrejši finančni donos v energetskem sektorju;

13. poziva k stroškovno učinkovitemu pristopu, usmerjenemu v sistemsko varčevanje z energijo;

14. poudarja, da imajo lahko odjemalci aktivno vlogo na poti k trajnostnemu evropskemu sistemu ogrevanja in hlajenja; poudarja, da lahko uspešni rezultati nove uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami pomagajo odjemalcem pri bolj ozaveščenem odločanju glede varčevanja z energijo in zmanjševanja stroškov, saj so lestvice novih nalepk usmerjene v prihodnost in omogočajo poudarjanje razlik glede energijske učinkovitosti različnih proizvodov; opozarja, da lahko posebni instrumenti, kot so pametni števci in avtomatizacija stanovanj, pri odjemalcih izboljšajo vzorce porabe;

15. ugotavlja, da je namen regulativnih okvirov EU podkrepiti širše cilje, bistven pa je resnični napredek pri korenitem spreminjanju ogrevanja in hlajenja v okviru širše reforme energetskega sistema;

16. ugotavlja, da je najučinkovitejši način doseganja skupnih ciljev okrepljena vloga lokalnih in regionalnih organov (skupaj z vsemi ustreznimi deležniki) pri uporabi celovitega sistemskega pristopa k urbanističnemu načrtovanju, razvoju infrastrukture, gradnji in prenovi stanovanjskega fonda, pa tudi nov industrijski razvoj, da bi se čim bolj povečalo prekrivanje, učinkovitost in druge vzajemne prednosti;

17. poziva Komisijo, naj sektor ogrevanja in hlajenja v celoti uporabi za doseganje stroškovno učinkovitega povečanja energijske učinkovitosti na ravni sistemov, in sicer s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije, povezovanjem proizvodnje toplote in električne energije, industrijskih procesov (na primer predelave odpadnih plinov), ravnanja z odpadki in upravljanja povpraševanja, ter naj preuči, kako bi lahko spodbudili predelavo industrijske odpadne toplote in hlajenja ter trajnostno proizvodnjo bioplina; poudarja, da bi bilo torej treba v navedenih sektorjih v večji meri izkoristiti soproizvodnjo in trigeneracijo v skladu z načeli krožnega gospodarstva; poudarja, da mora biti proizvodnja toplote in električne energije, povezana z ravnanjem z odpadki, skladna s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je opredeljena v krožnem gospodarstvu, zato da bi preprečili odvisnost od sežiganja virov, ki se lahko reciklirajo ali ponovno uporabijo;

18. poudarja pomen bolj razširjene, sinergijske in celostne uporabe vseh razpoložljivih evropskih strukturnih in regionalnih skladov in sklada EFSI, ki bi morali biti dostopni vsem akterjem, tudi malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem; poziva Komisijo, naj ozavešča uporabnike in odjemalce o novih tehničnih rešitvah za varčevanje z energijo in naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse med državami članicami;

19. poudarja, da je pomembno preprečiti predrago vezanost ogrevalne infrastrukture na visokoogljične vire proizvodnje energije; opozarja, da je treba v povezavi s ciljem EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi leta 1990 in urejenim prehodom energetskega gospodarstva oceniti, kolikšne so potrebe po javni finančni podpori za infrastrukturo za daljinsko ogrevanje;

20. meni, da je treba odjemalce postaviti v središče te strategije, pri tem pa uporabiti sodobno tehnologijo in inovativne rešitve za prehod na pameten, učinkovit in trajnosten sistem ogrevanja in hlajenja, ki bo podjetjem in državljanom lahko omogočil energijske in proračunske prihranke, izboljšal kakovost zraka, povečal dobrobit posameznikov ter koristil podjetjem in vsej družbi;

21. poudarja, da so potrebne večje naložbe v raziskave in razvoj, da bi razvili inovativne in tehnološke rešitve; obenem poudarja, da bo s širšo uporabo že razpoložljivih tehnologij mogoče povečati učinkovitost sistemov ogrevanja in hlajenja za 20 %;

22. poudarja, da se dandanes pri velikem deležu evropskih stavb pojavljajo izgube energije zaradi nekakovostne izolacije ter starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov, poleg tega pa se z energijsko revščino sooča skoraj 11 % prebivalstva EU;

23. ugotavlja, da bi znatno povečanje energijske učinkovitosti stavb lahko postalo ključno orodje v boju proti energijski revščini;

24. je seznanjen z različnimi razmerami v Uniji, meni, da je energijska učinkovitost toliko večja, kolikor krajša je veriga, v kateri se primarna energija pretvarja v druge oblike za pridobivanje uporabne toplote, in poziva Komisijo, naj spodbuja tehnološko nevtralne instrumente, ki bodo vsem lokalnim skupnostim omogočili razvoj stroškovno učinkovitih rešitev za zmanjšanje ogljične intenzivnosti v sektorju ogrevanja in hlajenja;

25. poziva, naj se pripravijo načrti za postopno ukinitev subvencij za fosilna goriva in preusmeritev finančnih sredstev v projekte energijske učinkovitosti, s katerimi bi dosegli cilje EU za razogljičenje energetskega sektorja do leta 2050;

26. opozarja, da nekatere panoge ali elektrarne kot stranski proizvod proizvajajo toploto ali hlad, ki bi ju lahko ponovno uporabili v obratih ali prodali za ogrevanje bližnjih stavb; se zaveda, da povezovanje proizvodnje, porabe in ponovne uporabe odpadnega hladu prinaša okoljske in gospodarske koristi in zmanjšuje povpraševanje po primarni energiji za hlajenje; poudarja, da je pomembno izkoristiti odpadno toploto in hlad, in poziva Komisijo, naj spodbuja njuno uporabo;

27. ugotavlja, da 72 % povpraševanja po ogrevanju in hlajenju enodružinskih hiš nastaja na podeželskih in vmesnih območjih; ugotavlja, da bi zato morda morali gospodinjstvom na podeželskih, oddaljenih in izoliranih območjih nameniti posebno pozornost in ustrezno prilagojene rešitve;

28. poudarja, da bi utegnila imeti visoka stopnja elektrifikacije sektorja ogrevanja in hlajenja poglavitno vlogo pri razogljičenju v smislu zmanjšanja toplogrednih plinov in izboljšanja kakovosti zraka v mestih;

29. poudarja, da so trdna biomasa, bioplin in geotermalna energija povsod na voljo ter da imata daljinsko ogrevanje in soproizvodnja toplote in električne energije potencial za stroškovno učinkovito razogljičenje energetskega sektorja, obenem pa prispevata k doseganju ciljev zanesljive oskrbe; poudarja, da bi evropska plinska kriza pomenila krizo v sektorju ogrevanja; pozdravlja merila za trajnost biomase, ki morajo biti dobro uravnotežena, da bodo spodbujala okoljsko trajnostno in konkurenčno rabo biomase; poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga politiko za trajnost biomase;

30. poudarja, da daljinsko ogrevanje z obnovljivimi viri energije preprečuje širjenje individualnih ogrevalnih sistemov, ki povečujejo onesnaženost zraka na stanovanjskih območjih in jih je veliko težje nadzirati kot razširjene sisteme daljinskega ogrevanja; poudarja pa, da se infrastruktura in podnebne razmere v Uniji precej razlikujejo in da so ti sistemi pogosto potrebni posodobitve, če naj bi povečali njihovo učinkovitost; zato poziva k analizi, kakšne so potrebe glede podpore za daljinsko ogrevanje, in katere prakse obdavčevanja se uporabljajo za obnovljive vire energije in daljinsko ogrevanje;

31. poudarja, da je treba za območja, ki niso povezana z omrežjem zemeljskega plina, razviti posebno energetsko politiko;

32. poudarja, da je pomembno povečati uporabo tehnologij ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije, obenem pa znatno povečati energijsko učinkovitost;

33. poudarja, da imajo inovativna energetsko nevtralna stanovanja velik potencial kot stroškovno učinkovit način za razogljičenje gradbenega sektorja in navadnih gospodinjstev, obenem pa poudarja, da je treba glede na različne družbene, gospodarske in geografskih okoliščin v državah članicah ohraniti tehnološko nevtralnost;

34. poudarja, da bo pridobivanje energije iz odpadkov še naprej imelo pomembno vlogo pri ogrevanju, saj sta alternativi pogosto odlaganje na odlagališčih in uporaba fosilnih goriv, in opozarja, da je treba povečati recikliranje;

35. poziva, da bi pregledali obstoječo zakonodajo in se pri tem osredotočili na ohranjanje tehnološke nevtralnosti in stroškovne učinkovitosti ter tako zagotovili, da zakonodaja ne bi spodbujala ali zavirala ene tehnologije na račun druge – pri izračunu energijske učinkovitosti stavb bi bilo treba na primer ne glede na vir upoštevati energijo iz obnovljivih virov, ki se proizvaja na kraju samem, kot so sončni kolektorji za stanovanja, ali v bližini stavbe.

36. pozdravlja strategijo EU za ogrevanje in hlajenje, ki navaja, da morajo biti odjemalci v središču te strategije, in naj bi jim omogočila uporabo različnih sodobnih tehnologij ter inovativnih rešitev za prehod na pameten, učinkovit in trajnosten sistem ogrevanja in hlajenja, ki bo podjetjem in državljanom lahko omogočil varčevanje z energijo in proračunske prihranke;

37. poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj obravnavajo posebno problematiko stavb na podeželju, ki so običajno starejše, energijsko manj učinkovite, manj ugodne za zdravje in zagotavljajo manjše toplotno udobje;

38. želi opozoriti, da obnovljivi viri energije prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo v Evropi, ter poudarja, da se hidroelektrična proizvodnja hitro odziva na povpraševanje ob konicah in tveganja za izpad električne energije;

39. glede na tveganje možnih prihodnjih kriz v oskrbi z zemeljskim plinom poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj v izvajanje krožnega gospodarstva popolnoma vključijo proizvodnjo bioplina iz predelave gnoja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	21.6.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 11 10
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Eleonora Evi, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Rikke Karlsson, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Renata Briano, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Herbert Dorfmann, Christofer Fjellner, Eleonora Forenza, Elena Gentile, Iris Hoffmann, Anne-Marie Mineur, Ulrike Müller, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Jasenko Selimovic, Bart Staes
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Rosa D’Amato, Edouard Ferrand

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	12.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 1 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zigmantas Balčytis, Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, José Blanco López, David Borrelli, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amjad Bashir, Constanze Krehl, Bernd Lange, Olle Ludvigsson, Clare Moody, Massimiliano Salini

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov