POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije

19.7.2016 - (COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Kaja Kallas

Predlogi sprememb

Postopek : 2013/0432(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0239/2016

Predložena besedila :

A8-0239/2016

Razprave :

PV 24/10/2016 - 14
CRE 24/10/2016 - 14

Glasovanja :

PV 25/10/2016 - 5.10
CRE 25/10/2016 - 5.10
Obrazložitev glasovanja
PV 05/07/2017 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0400
P8_TA(2017)0300

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije

(COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0884),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 33 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0033/2014),

– ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– after consulting the European Economic and Social Committee,

– ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A8-0239/2016),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 33 Uredbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 33 in 114,

Obrazložitev

K pravni podlagi te direktive bi bilo treba dodati člen 114 o vzpostavitvi in delovanju notranjega trga, ki je tudi del pravne podlage Carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju:Zakonik).

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Ta direktiva bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta¹.

___________________

¹Uredba (ES) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o Zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

Obrazložitev

V predlogu spremembe je poudarjeno, da mora biti ta direktiva v skladu z določbami Zakonika Unije.

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Carinske kršitve in sankcije tako ureja 28 različnih sklopov pravnih predpisov. Zato kršitev carinske zakonodaje Unije ni enako obravnavana po vsej Uniji, pri čemer se sankcije, ki se lahko določijo v posameznem primeru, razlikujejo v naravi in resnosti glede na državo članico, ki jih določi.

(2) Carinske kršitve in sankcije ureja 28 različnih sklopov pravnih predpisov. Zato kršitev carinske zakonodaje Unije ni enako obravnavana po vsej Uniji, pri čemer se sankcije, ki se lahko določijo v posameznem primeru, razlikujejo v naravi in resnosti glede na državo članico, ki jih določi, kar lahko povzroči izpad prihodkov za države članice in izkrivljanje trgovine.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Ta neusklajenost pravnih sistemov držav članic ne vpliva le na optimalno upravljanje carinske unije, ampak tudi preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte v carinski uniji, saj vpliva na njihov dostop do carinskih poenostavitev in olajšav.

(3) Ta neusklajenost pravnih sistemov držav članic ne vpliva le na optimalno upravljanje carinske unije in preglednost, ki je potrebna za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga glede tega, kako različni carinski organi obravnavajo kršitve, ampak tudi preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte v carinski uniji, za katere že veljajo različni predpisi znotraj Unije, saj vpliva na njihov dostop do carinskih poenostavitev in olajšav.

Obrazložitev

Zaradi razlik med pravnimi sistemi držav članic prihaja do pomanjkanja preglednosti o tem, kako se sankcionirajo kršitve oziroma se ne sankcionirajo, kar ogroža delovanje notranjega trga.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Sestaviti bi bilo treba seznam ravnanj, ki jih je treba šteti za kršitve carinske zakonodaje Unije in sankcionirati. Zadevne carinske kršitve morajo v celoti temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz carinske zakonodaje, in vključevati neposredna sklicevanja na Zakonik. V tej direktivi ni določeno, ali morajo države članice v zvezi z zadevnimi carinskimi kršitvami uporabiti upravne ali kazenske sankcije.

(6) S to direktivo bi bilo treba sestaviti seznam ravnanj, ki jih je treba šteti za kršitve carinske zakonodaje Unije in sankcionirati. Zadevne carinske kršitve morajo v celoti temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz carinske zakonodaje, in vključevati neposredna sklicevanja na Zakonik. Direktiva določa, da bi morale države članice v zvezi s carinskimi kršitvami uporabiti nekazenske sankcije. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije določijo in naložijo kazenske sankcije namesto nekazenskih sankcij, če to zahtevata narava in teža zadevne carinske kršitve, da bi bile naložene sankcije odvračilne, učinkovite in sorazmerne.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Prva kategorija ravnanj bi morala vključevati carinske kršitve na podlagi objektivne odgovornosti, ki ne zahteva nobenega elementa krivde, pri čemer se upoštevata objektivna narava zadevnih obveznosti in dejstvo, da osebe, ki so jih dolžne izpolnjevati, teh obveznosti in njihovega zavezujočega značaja ne morejo prezreti.

črtano

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Druga in tretja kategorija ravnanj bi morali vključevati carinske kršitve, povzročene zaradi malomarnosti ali naklepno, pri čemer je za nastanek odgovornosti potreben subjektivni element.

črtano

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba določiti, da se kakršno koli dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica napake carinskih organov, ne sme obravnavati kot carinska kršitev.

(10) Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba določiti, da se kakršno koli dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica napake carinskih organov, kot je navedeno v Zakoniku, ne sme šteti za carinsko kršitev;

Obrazložitev

V členu 119 Zakonika Unije je opredeljeno, kaj je napaka carinskih organov.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Zaradi približevanja nacionalnih sistemov držav članic za sankcioniranje bi bilo treba oblikovati lestvice sankcij, ki bi izražale različne kategorije carinskih kršitev in njihovo težo. Da bi se uporabile učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, bi morale države članice tudi zagotoviti, da njihovi pristojni organi pri določanju vrste in ravni sankcij, ki se bodo uporabile, upoštevajo posebne obremenilne ali olajševalne okoliščine.

(12) Zaradi približevanja nacionalnih sistemov držav članic za sankcioniranje bi bilo treba oblikovati lestvice sankcij, ki bi izražale težo carinskih kršitev. Da bi se uporabile učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, bi morale države članice tudi zagotoviti, da njihovi pristojni organi pri določanju vrste in ravni sankcij, ki se bodo uporabile, upoštevajo posebne obremenilne ali olajševalne okoliščine.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Carinski organi bi morali naložene sankcije utemeljiti na vrednosti blaga le v primerih, ko se hujše kršitve ne nanašajo na utajene dajatve, temveč na vrednost zadevnega blaga, na primer v primeru kršitev, povezanih s pravicami intelektualne lastnine ali z blagom, za katerega veljajo prepovedi ali omejitve.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Zastaralni rok postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami bi bilo treba določiti na štiri leta od dneva, na katerega je bila carinska kršitev storjena, oziroma v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev na štiri leta od dneva, na katerega se je ravnanje, ki se šteje za kršitev, prenehalo. Države članice bi morale zagotoviti, da dejanje, povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, prekine zastaralni rok. Države članice lahko določijo primere, v katerih se zastaralni rok zadrži. Začetek ali nadaljnje izvajanje teh postopkov bi bilo treba preprečiti po preteku osmih let, medtem ko bi moral biti zastaralni rok za izvršitev sankcije tri leta.

(13) Zastaralni rok postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami bi bilo treba določiti na štiri leta od dneva, na katerega je bila carinska kršitev storjena, oziroma v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev na štiri leta od dneva, na katerega se je ravnanje, ki se šteje za kršitev, prenehalo. Države članice bi morale zagotoviti, da dejanje, povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi z isto carinsko kršitvijo, ali dejanje osebe, odgovorne za kršitev, prekine zastaralni rok. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo primere, v katerih se zastaralni rok zadrži. Vsi postopki bi morali zastarati, ne glede na vse prekinitve zastaralnega roka po preteku osmih let, medtem ko bi moral biti zastaralni rok za izvršitev sankcije tri leta.

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Kadar so kazenski postopki sproženi zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi, bi bilo treba zagotoviti zadržanje upravnih postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami. Nadaljnje izvajanje upravnih postopkov po zaključitvi kazenskih postopkov bi moralo biti mogoče le ob popolni usklajenosti z načelom ne bis in idem.

Obrazložitev

S predlogom spremembe se okrepi sklicevanje na pravno doktrino, da nobena oseba ne sme biti dvakrat kaznovana za isto kaznivo dejanje.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15a) Splošni cilj te direktive je zagotoviti učinkovito izvrševanje carinske zakonodaje Unije. Vendar pravni okvir, ki ga določa ta direktiva, ne dopušča celovitega pristopa k izvrševanju, vključno z nadzorom, kontrolo in preiskavami. Komisija bi morala zato predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o teh vidikih, vključno z izvajanjem skupnega okvira obvladovanja tveganj, da bi ocenili, ali je potrebna dodatna zakonodaja.

Obrazložitev

Če želimo imeti celovit pristop k izvrševanju, bi morala Komisija oceniti vse potrebne elemente, da bi dosegli cilj enotnega izvrševanja carinske zakonodaje, še posebej konvergence načinov, na katere se po vsej Uniji izvaja kontrola.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18a) Namen te direktive je okrepiti carinsko sodelovanje s približevanjem nacionalne zakonodaje o carinskih sankcijah. Ker se pravni običaji v državah članicah močno razlikujejo, popolna harmonizacija ni mogoča.

Obrazložitev

V tej uvodni izjavi so povzeti cilji, navedeni v pravnih podlagah, na katerih temelji ta predlog direktive.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za kršitve carinske zakonodaje Unije in določa sankcije za te kršitve.

1. Namen te direktive je okrepiti pravilno delovanje notranjega trga, določiti okvir za kršitve carinske zakonodaje Unije ter predpisati naložitev nekazenskih sankcij zanje s približevanjem določb, ki jih predpisujejo zakonodaja, pravna ureditev in upravni ukrepi držav članic.

Obrazložitev

Ker je pravni podlagi dodan člen 114, je treba v skladu s tem spremeniti člen 1.

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta direktiva zajema obveznosti držav članic do trgovinskih partnerjev Evropske unije ter do Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne carinske organizacije, da bi vzpostavili homogen in učinkovit notranji trg, obenem pa olajšali trgovino in zagotavljali varnost.

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Člen 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2

Carinske kršitve in sankcije

Splošna načela

Države članice določijo pravila o sankcijah za carinske kršitve iz členov 3 do 6.

1. Države članice določijo pravila o sankcijah za carinske kršitve iz členov 3 do 6 ob strogem upoštevanju načela ne bis in idem.

Države članice zagotovijo, da se dejanja ali opustitve dejanj iz členov od 3 do 6 štejejo za carinske kršitve, kadar so storjena iz malomarnosti ali z naklepom.

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije določijo in naložijo kazenske sankcije namesto nekazenskih sankcij, če tako zahtevata narava in teža zadevne carinske kršitve, da bi bile naložene sankcije odvračilne, učinkovite in sorazmerne.

2. V tej direktivi :

(a) carinski organi ugotovijo, ali je bila kršitev storjena iz malomarnosti, kar pomeni, da odgovorna oseba ni razumno skrbno nadzirala svojih dejavnosti, ali da je sprejela ukrepe, ki očitno ne zadostujejo, da bi preprečili nastanek okoliščin, iz katerih izhaja kršitev, kadar je mogoče razumno predvideti tveganje, da bo do kršitve prišlo.

(b) carinski organi ocenijo, ali je bila kršitev storjena z naklepom, kar pomeni, da je dejanje ali opustitev dejanja storila odgovorna oseba ob vedenju, da gre pri njenem dejanju ali opustitvi dejanja za kršitev, ali z naklepnim in zavestnim namenom, da krši carinsko zakonodajo;

(c) pisne napake ali napake ne pomenijo carinske kršitve, razen če okoliščine jasno kažejo, da so bile storjene iz malomarnosti ali naklepno;

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2a

Olajševanje trgovine

Da bi izpolnili obveznosti Unije v skladu s sporazumom STO o olajševanju trgovine, države članice sodelujejo pri vzpostavitvi sistema sodelovanja, ki vključuje vse države članice. Sistem je namenjen usklajevanju ključnih kazalnikov uspešnosti carinskih sankcij (analiza števila pritožb, stopnje ponavljanja kršitev itd.); izmenjava najboljše prakse med carinskimi službami (uspešnost nadzora in sankcij, zmanjševanje upravnih stroškov itd.); posredovanje izkušenj gospodarskih subjektov in ustvarjanje povezav med njimi; spremljanje načina, kako carinske službe izvajajo svoje dejavnosti; in zbiranje statističnih podatkov o kršitvah, ki jih storijo podjetja iz tretjih držav. V okviru sistema sodelovanja se vse države članice nemudoma obvesti o preiskavah v zvezi s carinskimi kršitvami in o ugotovljenih kršitvah, da se olajša trgovina, prepreči vnos nezakonitega blaga na notranji trg in izboljša učinkovitost pregledov.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Člen 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 3

Carinske kršitve z objektivno odgovornostjo

Carinske kršitve

Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve, ne glede na kakršen koli element krivde:

Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve:

(a) oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu, v deklaraciji, obvestilu ali zahtevku ne zagotovi pravilnih in popolnih informacij v skladu s členom 15(2)(a) Zakonika;

(b) oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu, ne zagotovi pristnosti, pravilnosti in veljavnosti vseh spremnih listin v skladu s členom 15(2)(b) Zakonika;

(c) oseba ne vloži vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 127 Zakonika, obvestila o prihodu morskega plovila ali zrakoplova v skladu s členom 133 Zakonika, deklaracije za začasno hrambo v skladu s členom 145 Zakonika, carinske deklaracije v skladu s členom 158 Zakonika, obvestila o dejavnostih v prostih conah v skladu s členom 244(2) Zakonika, predodhodne deklaracije v skladu s členom 263 Zakonika, deklaracije za ponovni izvoz v skladu s členom 270 Zakonika, izstopne skupne deklaracije v skladu s členom 271 Zakonika ali obvestila o ponovnem izvozu v skladu s členom 274 Zakonika;

(d) gospodarski subjekt ne hrani dokumentov in informacij v zvezi z dovršitvijo carinskih formalnosti na kakršen koli dostopen način in za obdobje, ki ga zahteva carinska zakonodaja, v skladu s členom 51 Zakonika;

(e) umik blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, iz carinskega nadzora brez dovoljenja carinskih organov, kar je v nasprotju s prvim in drugim pododstavkom člena 134(1) Zakonika;

(f) umik blaga iz carinskega nadzora v nasprotju s četrtim pododstavkom člena 134(1) ter členom 158(3) in členom 242 Zakonika;

(g) oseba, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s prevozom blaga na ustrezen kraj v skladu s členom 135(1) Zakonika ali ne obvesti carinskih organov o nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 137(1) in (2) Zakonika;

(g) oseba, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s prevozom blaga na ustrezen kraj v skladu s členom 135(1) Zakonika ali takoj ne obvesti carinskih organov o nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 137(1) in (2) Zakonika ter o kraju, kjer se blago nahaja;

(h) oseba, ki vnese blago v prosto cono, če je prosta cona tik ob kopenski meji med državo članico in tretjo državo, blaga v to prosto cono ne vnese neposredno brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Unije v skladu s členom 135(2) Zakonika;

(i) deklarant za začasno hrambo ali za carinski postopek ne predloži dokumentacije carinskim organom, kadar tako zahteva zakonodaja Unije ali kadar je to potrebno zaradi carinskih kontrol, v skladu s členoma 145(2) in 163(2) Zakonika;

(j) gospodarski subjekt, odgovoren za neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, tega blaga ne da v carinski postopek ali ga ne izvozi ponovno v roku iz člena 149 Zakonika;

(j) deklarant za začasno hrambo ali oseba, ki hrani blago v primerih, ko je shranjeno na drugih krajih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi, odgovoren/odgovorna za neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, tega blaga ne da v carinski postopek ali ga ne izvozi ponovno v roku iz člena 149 Zakonika;

(k) deklarant za carinski postopek ob vložitvi carinske deklaracije ali dopolnilne deklaracije nima v lasti in na razpolago za carinske organe spremnih listin, potrebnih za uporabo zadevnega postopka, v skladu s členom 163(1) in drugim pododstavkom člena 167(1) Zakonika;

(l) deklarant za carinski postopek v primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika ali vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 182 Zakonika ne vloži dopolnilne deklaracije pri pristojnem carinskem uradu in v določenem roku v skladu s členom 167(1) Zakonika;

(m) odstranitev ali uničenje sredstev za identifikacijo, ki so jih carinski organi pritrdili na blago, embalažo ali prevozno sredstvo, brez predhodne odobritve carinskih organov v skladu s členom 192(2) Zakonika;

(n) imetnik postopka aktivnega oplemenitenja carinskega postopka ne zaključi v roku iz člena 257 Zakonika;

(o) imetnik postopka pasivnega oplemenitenja pomanjkljivega blaga ne izvozi v roku iz člena 262 Zakonika;

(p) gradnja objekta v prosti coni brez odobritve carinskih organov v skladu s členom 244(1) Zakonika;

(p) gradnja objekta v prosti coni brez predhodne odobritve carinskih organov v skladu s členom 244(1) Zakonika;

(q) oseba, ki je zavezana plačilu uvoznih ali izvoznih dajatev, teh dajatev ne plača v roku iz člena 108 Zakonika.

(qa) gospodarski subjekt carinskim organom na zahtevo ne zagotovi potrebnih dokumentov in informacij v ustrezni obliki in razumnem času ter vse potrebne pomoči za dokončanje carinskih formalnosti ali kontrol v skladu s členom 15(1) Zakonika;

(qb) imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, v skladu s členom 23(1) Zakonika;

(qc) imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne obvesti nemudoma carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe s strani teh organov ter vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, v skladu s členom 23(2) Zakonika;

(qd) imetnik postopka tranzita Unije namembnemu carinskemu uradu ne predloži nepoškodovanega blaga v predpisanem roku v skladu s točko (a) člena 233(1) Zakonika;

(qe) raztovarjanje ali pretovarjanje blaga s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, brez dovoljenja carinskih organov ali na krajih, ki jih ti organi niso določili ali odobrili, v skladu s členom 140 Zakonika;

(qf) hramba blaga v prostorih za začasno hrambo ali carinskih skladiščih brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členoma 147 in 148 Zakonika;

(qg) imetnik dovoljenja ali postopka ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz hrambe blaga, zajetega v postopku carinskega skladiščenja, v skladu s členom 242(1)(a) in (b) Zakonika.

(qh) predložitev napačnih informacij in dokumentov, ki jih zahtevajo carinski organi, v skladu s členom 15 ali 163 Zakonika;

(qi) gospodarski subjekt uporablja netočne ali nepopolne informacije ali neverodostojne, netočne ali neveljavne dokumente, da bi od carinskih organov pridobil dovoljenje:

(i) za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 38 Zakonika,

(ii) za uporabo poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika,

(iii) za uporabo drugih carinskih poenostavitev v skladu s členi 177, 179, 182 in 185 Zakonika, or

(iv) za predložitev blaga v posebne postopke v skladu s členom 211 Zakonika;

(qj) vnos blaga na carinsko območje Unije ali izstop blaga z njega, ne da bi se blago predložilo carinskim organom v skladu s členoma 139 in 245 ali členom 267(2) Zakonika;

(qk) predelava blaga v carinskem skladišču brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členom 241 Zakonika;

(ql) pridobitev blaga ali razpolaganje z blagom, povezanim s katero koli od carinskih kršitev iz točk (qd) in (qj) tega člena.

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

črtano

Carinske kršitve, povzročene zaradi malomarnosti

Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve, kadar so povzročene zaradi malomarnosti:

(a) gospodarski subjekt, odgovoren za neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, tega blaga ne da v carinski postopek ali ga ne izvozi ponovno v roku iz člena 149 Zakonika;

(b) gospodarski subjekt carinskim organom ne zagotovi vse potrebne pomoči za dokončanje carinskih formalnosti ali kontrol v skladu s členom 15(1) Zakonika;

(c) imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, v skladu s členom 23(1) Zakonika;

(d) imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne obvesti nemudoma carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe s strani teh organov ter vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, v skladu s členom 23(2) Zakonika;

(e) gospodarski subjekt carinskim organom ne predloži blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, v skladu s členom 139 Zakonika;

(f) imetnik postopka tranzita Unije namembnemu carinskemu uradu ne predloži nedotaknjenega blaga v predpisanem roku v skladu s členom 233(1)(a) Zakonika;

(g) gospodarski subjekt carinskim organom ne predloži blaga, vnesenega v prosto cono, v skladu s členom 245 Zakonika;

(h) gospodarski subjekt carinskim organom ob izstopu ne predloži blaga, ki se iznese s carinskega območja Unije, v skladu s členom 267(2) Zakonika;

(i) raztovarjanje ali pretovarjanje blaga s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, brez dovoljenja carinskih organov ali na krajih, ki jih ti organi niso dovolili ali odobrili, v skladu s členom 140 Zakonika;

(j) hramba blaga v prostorih za začasno hrambo ali carinskih skladiščih brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členoma 147 in 148;

(k) imetnik dovoljenja ali postopka ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz skladiščenja blaga, zajetega v postopku carinskega skladiščenja, v skladu s členom 242(1)(a) in (b) Zakonika.

Obrazložitev

Kršitev je lahko storjena bodisi iz malomarnosti bodisi z naklepom, zato se ta člen črta, kršitve, ki so bile prej navedene na seznamu na tem mestu, pa se razvrstijo glede na njihovo težo.

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

črtano

Carinske kršitve, povzročene naklepno

Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve, kadar so povzročene naklepno:

(a) predložitev napačnih informacij in dokumentov, ki jih zahtevajo carinski organi, v skladu s členom 15 ali 163 Zakonika;

(i) za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 38 Zakonika,

(ii) za uporabo poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika,

(iii) za uporabo drugih carinskih poenostavitev v skladu s členi 177, 179, 182 in 185 Zakonika,

(iv) za predložitev blaga v posebne postopke v skladu s členom 211 Zakonika;

(c) vnos blaga na carinsko območje Unije ali izstop blaga z njega, ne da bi se blago predložilo carinskim organom v skladu s členoma 139 in 245 ali členom 267(2) Zakonika;

(d) imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, v skladu s členom 23(1) Zakonika;

(e) imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne obvesti nemudoma carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe s strani teh organov ter vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, v skladu s členom 23(2) Zakonika;

(f) predelava blaga v carinskem skladišču brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členom 241 Zakonika;

(g) pridobitev blaga ali razpolaganje z blagom, povezanim s katero koli od carinskih kršitev iz člena 4(f) in točke (c) tega člena.

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 6

Spodbujanje, pomoč, napeljevanje in poskus

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se spodbujanje k dejanju ali pomoč pri dejanju in napeljevanje k dejanju ali opustitvi dejanja iz člena 5 šteje za carinsko kršitev.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se spodbujanje k dejanju ali pomoč pri dejanju in napeljevanje k dejanju ali opustitvi dejanja iz člena 8b(2) šteje za carinsko kršitev.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se poskus dejanja ali opustitve dejanja iz člena 5(b) ali (c) šteje za carinsko kršitev.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se poskus dejanja ali opustitve dejanja iz točk (qi) ali (qj) člena 3 šteje za carinsko kršitev.

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Člen 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 7

Napaka carinskih organov

Dejanja ali opustitve dejanj iz členov 3 do 6 ne pomenijo carinskih kršitev, če so posledica napake carinskih organov.

Dejanja ali opustitve dejanj iz členov 3 in 6 ne pomenijo carinskih kršitev, če so posledica napake carinskih organov, v skladu s členom 119 Zakonika, če pa zaradi napake nastane škoda, odgovornost zanjo nosijo carinski organi.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se pravne osebe obravnavajo kot odgovorne za carinske kršitve, ki jih je v njihovo korist povzročila katera koli oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa pravne osebe in ima v okviru pravne osebe vodilni položaj, na podlagi katere koli od naslednjih funkcij:

1. Države članice zagotovijo, da se pravne osebe obravnavajo kot odgovorne za carinske kršitve iz členov 3 do 6, ki jih je v njihovo korist povzročila oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa pravne osebe in ima v okviru pravne osebe vodilni položaj, na podlagi katere od naslednjih funkcij:

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice tudi zagotovijo, da se pravne osebe obravnavajo kot odgovorne, če je bilo zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz odstavka 1 mogoče, da je oseba, ki je podrejena osebi iz odstavka 1, povzročila carinsko kršitev v korist zadevne pravne osebe.

(Ne zadeva angleške različice.)

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. V tej direktivi „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima v skladu z veljavnim pravom status pravne osebe, razen državnih organov ali organov javne uprave, ki izvršujejo državno oblast, in javnih mednarodnih organizacij.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8a

Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju, ali gre za manjšo kršitev

1. Države članice pri določanju, ali je kršitev iz člena 3 manjša kršitev, vse od začetka postopka, torej že med določanjem, ali je bila povzročena carinska kršitev, zagotovijo, da njihovi pristojni organi upoštevajo vse pomembne okoliščine, vključno z naslednjimi dejavniki:

(a) kršitev je bila povzročena iz malomarnosti;

(b) za blago, ki je povezano s kršitvijo, ne veljajo prepovedi ali omejitve iz drugega stavka člena 134(1) Zakonika in iz člena 267(3)(e) Zakonika;

(d) oseba, odgovorna za kršitev, dejansko sodeluje s pristojnim organom v postopku;

(e) oseba, odgovorna za kršitev, prostovoljno razkrije kršitev, če kršitev še ni predmet preiskovalne dejavnosti, o kateri je oseba, odgovorna za kršitev, obveščena;

(f) oseba, odgovorna za kršitev, lahko dokaže, da si zelo prizadeva za ravnanje v skladu s carinsko zakonodajo Unije, in pokaže visoko raven nadzora nad svojim poslovanjem, na primer s pomočjo sistema skladnosti;

(g) oseba, odgovorna za kršitev, je malo ali srednje podjetje, ki nima predhodnih izkušenj s carinskimi zadevami;

2. pristojni organi obravnavajo kršitev kot manjšo le v primeru, ko glede kršitve ne obstajajo obteževalne okoliščine iz člena 8b;

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Člen 8 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 8b

Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju, ali gre za hujšo kršitev

1. Države članice pri določanju, ali je kršitev iz člena 3 ali 6 hujša kršitev, vse od začetka postopka, torej že med določanjem, ali je bila povzročena carinska kršitev, zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo vse naslednje okoliščine:

(a) kršitev je bila povzročena naklepno;

(b) kršitev je trajala dalj časa, kar odraža naklep, da bi se ohranila;

(d) kršitev pomembno vpliva na znesek utajenih uvoznih ali izvoznih dajatev;

(e) za blago, ki je povezano s kršitvijo, veljajo prepovedi ali omejitve iz drugega stavka člena 134(1) Zakonika in iz člena 267(3)(e) Zakonika;

(f) oseba, odgovorna za kršitev, zavrne sodelovanje ali popolno sodelovanje s pristojnim organom;

(g) oseba, odgovorna za kršitev, je v preteklosti že povzročila kršitve;

2. Kršitve iz točk (f), (g), (p), (qi) in (qj) člena 3 so po svoji naravi hujše kršitve.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

Sankcije za carinske kršitve iz člena 3

Nekazenske sankcije za manjše carinske kršitve

Države članice zagotovijo, da se v okviru naslednjih omejitev za carinske kršitve iz člena 3 uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije:

1. Države članice zagotovijo, da se za carinske kršitve iz člena 3, ki v skladu s členom 8a štejejo za manjše, poleg vračila utajenih dajatev uporabijo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nekazenske sankcije, in sicer v okviru naslednjih omejitev:

(a) denarna kazen od 1 % do 5 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;

(a) denarna kazen do 70 % zneska utajenih dajatev, če se carinska kršitev nanaša na utajene dajatve;

(b) denarna kazen od 150 EUR do 7 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.

(b) denarna kazen do 7 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na utajene dajatve.

2. Države članice zagotovijo, da se pri določanju ravni sankcij, ki se uporabijo v mejah, določenih v odstavku 1 tega člena, upoštevajo vse pomembne okoliščine iz člena 8a.

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

črtano

Sankcije za carinske kršitve iz člena 4

Države članice zagotovijo, da se v okviru naslednjih omejitev za carinske kršitve iz člena 4 uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije:

(a) denarna kazen do 15 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;

(b) denarna kazen do 22 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.

Obrazložitev

Ta člen se črta, da je v skladu s črtanjem člena 4.

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11

Sankcije za carinske kršitve iz členov 5 in 6

Nekazenske sankcije za hujše carinske kršitve

Države članice zagotovijo, da se v okviru naslednjih omejitev za carinske kršitve iz členov 5 in 6 uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije:

1. Države članice zagotovijo, da se za carinske kršitve iz člena 3 in 6, ki v skladu s členom 8a štejejo za hujše, poleg vračila utajenih dajatev uporabijo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nekazenske sankcije, in sicer v okviru naslednjih omejitev:

(a) denarna kazen do 30 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;

(a) denarna kazen med 70 % in 140 % zneska utajenih dajatev, če se carinska kršitev nanaša na utajene dajatve;

(aa) denarna kazen med 15% in 30 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev ne nanaša na utajene dajatve, temveč na vrednost blaga;

(b) denarna kazen do 45 000 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.

(b) denarna kazen med 7 500 in 45 000 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša niti na utajene dajatve niti na vrednost blaga.

2. Države članice zagotovijo, da se pri določanju ravni sankcij, ki se uporabijo v mejah, določenih v odstavku 1 tega člena, upoštevajo vse pomembne okoliščine iz členov 8a. in 8b(1).

Predlog spremembe 32

Predlog direktive

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11a

Druge nekazenske sankcije za hujše kršitve

1. Države članice lahko poleg sankcij, navedenih v členu 11, in v skladu z Zakonikom, za hujše kršitve uporabijo naslednje nedenarne sankcije:

(a) stalni ali začasni odvzem blaga;

(b) začasni odvzem izdanega dovoljenja.

2. Države članice v skladu z Zakonikom določijo, da se v primeru hujše ali ponavljajoče se kršitve sklepi o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta prekličejo.

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Člen 11 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11b

Pregled

1. Pet let po ...[datum začetka veljavnosti te direktive] Komisija skupaj s pristojnimi organi držav članic pregleda zneske denarnih kazni, ki se lahko uporabijo v skladu s členoma 9 in 11. Namen postopka pregleda je zagotoviti večjo skladnost zneskov denarnih kazni, naloženih v okviru carinske unije, da bi bilo njeno delovanje harmonizirano.

2. Komisija vsako leto objavi podrobnosti o sankcijah, ki so jih države članice naložile za carinske kršitve iz členov 3 in 6.

3. Države članice zagotovijo skladnost s carinsko zakonodajo v smislu točke (2) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 ter Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta¹.

_______________

¹Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).

Predlog spremembe 34

Predlog direktive

Člen 11 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 11c

Poravnava

Države članice zagotovijo možnost poravnave kot postopka, ki pristojnim organom omogoča, da z osebo, odgovorno za carinsko kršitev, sklenejo poravnavo glede kršitve carinske zakonodaje, namesto da bi začeli ali nadaljevali sodni postopek, v zameno za to, da ta oseba sprejme takoj izvršljivo sankcijo.

Če sodni postopek že poteka, lahko pristojni organi dosežejo poravnavo le s soglasjem sodnega organa.

Komisija zagotovi smernice za postopke poravnave, s katerimi zagotovi, da se osebam, odgovornim za carinsko kršitev, ponudi možnost za poravnavo, ki je v skladu z načelom enakega obravnavanja in pregledna, ter da se izidi vseh sklenjenih poravnav objavijo.

Predlog spremembe 35

Predlog direktive

Člen 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12

črtano

Učinkovita uporaba sankcij in izvajanje pooblastil za naložitev sankcij s strani pristojnih organov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni sankcij za carinske kršitve iz členov 3 do 6 upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi vključno z:

(a) težo in trajanjem kršitve;

dejstvom, da je oseba, ki je odgovorna za kršitev, pooblaščeni gospodarski subjekt;

zneskom neplačane uvozne ali izvozne dajatve;

dejstvom, da za blago, ki je povezano s kršitvijo, veljajo prepovedi ali omejitve iz drugega stavka člena 134(1) Zakonika in iz člena 267(3)(e) Zakonika ali da predstavlja tveganje za javno varnost;

ravnjo sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom;

prejšnjimi kršitvami osebe, odgovorne za kršitev.

Predlog spremembe 36

Predlog direktive

Člen 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 12a

Skladnost

Država članica poskrbi, da so smernice in publikacije o zagotavljanju skladnosti in nadaljevanju zagotavljanja skladnosti s carinsko zakonodajo Unije zainteresiranim stranem na voljo v zlahka dostopni, razumljivi in najnovejši obliki.

Obrazložitev

Predlog spremembe splošno opredeljuje, kakšne naj bi bile te smernice in publikacije. Izrecno tudi določa, da morajo biti zainteresiranim stranem na voljo.

Predlog spremembe 37

Predlog direktive

Člen 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 13

Zastaranje

Člen 13

Zastaranje

1. Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za postopke v zvezi s carinsko kršitvijo iz členov 3 do 6 štiri leta in začne teči na dan povzročitve carinske kršitve.

1. Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za začetek postopka v zvezi s carinsko kršitvijo iz členov 3 in 6 tri leta in da začne teči na dan povzročitve carinske kršitve.

2. Države članice zagotovijo, da začne zastaralni rok v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, na katerega se preneha dejanje ali opustitev dejanja, ki se šteje za carinsko kršitev.

3. Države članice zagotovijo, da kakršno koli dejanje pristojnega organa, ki se sporoči zadevni osebi in je povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, prekine zastaralni rok. Zastaralni rok začne teči na dan prekinitve z dejanjem.

3. Države članice zagotovijo, da kakršno koli dejanje pristojnega organa, ki se sporoči zadevni osebi in je povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, ali dejanje osebe, odgovorne za kršitev, prekine zastaralni rok. Zastaralni rok začne znova teči na dan, ko se prekinitev s tem dejanjem konča.

4. Države članice zagotovijo, da se po preteku osmih let od dneva iz odstavka 1 ali 2 prepreči začetek ali nadaljnje izvajanje kakršnih koli postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami iz členov 3 do 6.

4. Brez poseganja v člen 14(2) države članice zagotovijo, da vsi postopki v zvezi s carinskimi kršitvami iz člena 3 ali 6 zastarajo, ne glede na vse prekinitve zastaralnega roka iz odstavka 3 tega člena, po preteku osmih let od dneva iz odstavka 1 ali 2 tega člena.

5. Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za izvršitev odločbe o uporabi sankcije tri leta. Ta rok začne teči na dan, na katerega odločba postane dokončna.

6. Države članice določijo primere, v katerih se zastaralni roki iz odstavkov 1, 4 in 5 zadržijo.

Predlog spremembe 38

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sodelujejo in si izmenjujejo kakršne koli informacije, ki so potrebne za postopke v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja, ki pomeni carinsko kršitev iz členov 3 in 6, zlasti v primerih, ko je postopke zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi začela več kot ena država članica. Namen sodelovanja med državami članicami je povečati učinkovitost carinskih pregledov blaga in harmonizirati postopke znotraj Unije.

Predlog spremembe 39

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija nadzoruje sodelovanje med državami članicami pri oblikovanju ključnih kazalnikov uspešnosti za carinske kontrole in sankcije, širjenju najboljše prakse in usklajevanju usposabljanja za carinske uradnike.

Predlog spremembe 40

Predlog direktive

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 17

Zaseg

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi začasno zasežejo kakršno koli blago, prevozna sredstva in druge instrumente, ki so se uporabili pri povzročitvi carinskih kršitev iz členov 3 do 6.

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi začasno zasežejo vse blago, prevozna sredstva ali druge instrumente, ki so se uporabili pri povzročitvi carinskih kršitev iz členov 3 in 6. Če država članica po naloženi sankciji to blago trajno zaseže, ga lahko uniči, ponovno uporabi ali reciklira, če je to primerno.

Predlog spremembe 41

Predlog direktive

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o drugih elementih izvajanja carinske zakonodaje Unije, kot so nadzor, kontrola in preiskave, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog v dopolnitev te direktive.

Obrazložitev

Pojasnitev, da izvrševanje carinske zakonodaje vključuje tudi druge elemente, ne le sankcij, kot so kontrole, nadzor in preiskave, ki bi jih bilo treba bolje harmonizirati, da bi izpolnili splošni cilj enotnega izvrševanja in uporabe carinske zakonodaje Unije.

Predlog spremembe 42

Predlog direktive

Člen 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18a

Poročanje držav članic

Države članice pošljejo Komisiji statistične podatke o kršitvah in naloženih sankcijah zanje ter ji tako omogočijo, da oceni uporabo te direktive. Tako posredovane informacije se pošiljajo vsako leto po začetku veljavnosti te direktive. Komisija lahko te podatke uporabi pri reviziji te direktive, da bi bolje približala nacionalne sisteme sankcij.

OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je predlog direktive o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije objavila 13. decembra 2013.

Čeprav carinska unija velja za enega od temeljev Evropske unije ter za hrbtenico enotnega trga, še vedno nimamo povezanega pristopa k izvrševanju carinske zakonodaje, vključno s sankcijami. To pomeni, da so pravila enaka, vendar se sankcije, sprejete ob njihovih kršitvah, zelo razlikujejo.

Carinska unija in trgovinska politika sta v izključni pristojnosti Evropske unije, zato lahko skupen pristop za izvrševanje carinske zakonodaje razvije le EU. Države članice so se zavezale, da si bodo prizadevale za dosego dveh ciljev, kar pomeni: sodelovanje in uspešnost carinskih uprav, kot bi šlo za eno upravo, zagotavljanje kontrole z enakovrednimi rezultati in podporo zakonitemu poslovanju, vendar tudi potrebno zaščito finančnih interesov Unije. Vendar je precej jasno, da brez celovitega pristopa k izvrševanju, vključno s sankcijami, carinskim upravam držav članic ne bo uspelo, da bi delovale kot ena, zlasti glede na velike razlike med sistemi sankcioniranja v državah članicah, kot je razvidno iz poročila projektne skupine o carinskih kaznih iz leta 2010.

Zaradi razlik prihaja do pomanjkanja medsebojnega zaupanja med upravami, za dobro upravljanje carinske unije ter zaščito finančnih interesov EU pa sta bistvena prav zaupanje in sodelovanje med carinskimi organi. Razlike dodatno zmanjšujejo enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte v Evropski uniji. Razhajanja med carinskimi sankcijami Sodišče Evropske unije obravnava kot ukrepe, ki imajo enak učinek kot kvantitativne omejitve. Tveganje izkrivljanja trga in pomanjkanja enakih konkurenčnih pogojev bi se lahko povečalo z novimi določbami, povezanimi s statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, pri čemer lahko hujše in ponavljajoče se kršitve pomenijo izgubo statusa (člen 39 Carinskega zakonika Unije), zato je ukrep za omogočanje lažjega trgovanja povezan z uspešnostjo pri spoštovanju carinske zakonodaje EU.

Če bi razlike med sistemi sankcioniranja v državah članicah ostale, bi to na koncu pomenilo, da lahko podjetje v eni državi zaradi kršitve izgubi status pooblaščenega gospodarskega subjekta, drugo podjetje, ki deluje v drugi državi članici, pa ga zaradi iste kršitve ne bi izgubilo. To je še posebej relevantno zaradi naraščanja e-poslovanja, zlasti mikro podjetij in posameznikov, ki potrebujejo večjo pravno varnost glede sistemov skladnosti in večjo preglednost tega, kako različni carinski organi obravnavajo kršitve.

Nenazadnje je treba dodati, da je konvergenca sistemov sankcioniranja potrebna, če želi EU izpolniti svoje zunanje obveznosti na podlagi Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT).

V sporazumu GATT iz leta 1994, členu X.3(a) je določeno, da

vsaka pogodbenica zagotovi dosledno, nepristransko in razumno uporabo svojih zakonov, drugih predpisov, sklepov in odločb, kot so opisani v odstavku 1 tega člena.

Zahteve Carinskega zakonika Unije

Carinski zakonik Unije od držav članic zahteva učinkovite, sorazmerne in odvračilne sisteme sankcij na področju carine. Namen te direktive bi torej moral biti, da se izboljša konvergenca med pristopi držav članic za okrepitev carinske zakonodaje EU na podlagi člena 114 PDEU o ustanovitvi in delovanju notranjega trga in člena 22 PDEU o carinskem sodelovanju ter v skladu iz izvajanjem Moderniziranega carinskega zakonika ter razvojem elektronske carine.

Omogočanje lažjega trgovanja in izboljšanje skladnosti

V tej direktivi je treba navesti, da je večina gospodarskih subjektov, ki imajo opravka s carinskimi zadevami, zakonitih podjetij, ki želijo ravnati v skladu s carinsko zakonodajo. Pri dejavnostih, povezanih s carino, je treba gospodarske subjekte obravnavati kot partnerje, kar utemeljuje potrebo, da se v primeru kršitev namesto kazenskih sankcij kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje skladnosti večinoma uporabljajo nekazenske sankcije.

V tem poročilu pojasnjujemo področje uporabe direktive, da bi zagotovili, da so samo kršitve, povzročene iz malomarnosti ali z naklepom, res kršitve, s čimer se odpravi element objektivne odgovornosti, ki ne zahteva stopnje krivde. Opredelitev malomarnega ravnanja je bistvena v tej direktivi, ki harmonizira nekazenske sankcije, saj malomarnosti ne bi smeli sankcionirati kot kazensko dejanje, tudi če bi šlo za objektivne okoliščine, kot so resne finančne posledice. Če se ugotovi, da oseba ni bila malomarna in se ni zavedala dejstev ter ni mogla predvideti izida, tudi če bi ravnala razumno skrbno, ji ne bi smeli naložiti sankcij. Poleg tega ne bi smeli sankcionirati napake, razen če ni del vzorca malomarnega in naklepnega ravnanja. Kršitve z naklepom je mogoče sankcionirati na podlagi kazenskega prava nad določenim pragom, da se državam članicam omogoči, da sprejmejo dovolj odvračilne ukrepe za sankcioniranje goljufij.

Da bi zagotovili, da bodo sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne, je treba pustiti dovolj možnosti, da carinski organi ocenijo ustrezne okoliščine in se na tej osnovi odločijo o najprimernejših sankcijah, saj se je to izkazalo za učinkovito sredstvo za zmanjševanje neskladnosti. Vendar bi morala ta direktiva določiti okvir, da bi države članice enotno razumele, kaj so obteževalne in olajševalne okoliščine, od zavrnitve sodelovanja za prve okoliščine do prostovoljnega razkritja za druge. Stroge določbe o objektivni odgovornosti so v nasprotju s tem pristopom, poleg tega pa porajajo dvom o nekaterih pravnih načelih, kot je domneva nedolžnosti, saj ne zahteva elementa krivde za sankcioniranje. Ogrozile bi lahko rast in zakonito trgovino, je pa tudi malo verjetno, da bi bile učinkovite in bi izboljšanje skladnost.

Vendar potrebujemo razvrstitev kršitev, ki bi bile razdeljene na manjše in hujše, zlasti če upoštevamo, da bi lahko pooblaščeni gospodarski subjekt izgubil status, če zagreši hujše ali ponavljajoče se kršitve, in da v Carinskem zakoniku Unije ni opredelitve hujših kršitev. Začetna logika, po kateri je Komisija kategorizirala kršitve, je privedla do različnih kategorij, upoštevala pa je tudi seznam, kaj države članice štejejo za manjše kršitve, kot je nespoštovanje rokov.

Sorazmernost

Da bi zagotovili sorazmeren sistem sankcij, višina sankcij ne more temeljiti na vrednosti blaga. Sankcije bi morale temeljiti na višini utajenih dajatev, saj bi morale biti povezane s finančnimi posledicami kršitve. Sankcije, ki bi temeljile na vrednosti blaga, bi lahko privedle do nesorazmernega sistema, pri čemer bi manjša kršitev v zvezi z blagom visoke vrednosti za podjetje imela katastrofalne posledice. Da bi zagotovili prožnost v primerih, ko blago bodisi nima carinske stopnje bodisi kršitev ni povezana z določenim blagom, bi bilo treba določiti fiksni znesek. Čeprav je treba določiti harmoniziran okvir, je treba dopustiti razpon z zgornjimi mejami, da bi carinskim organom dali na voljo dovolj manevrskega prostora za prilagoditev kazni, odvisno od obteževalnih ali olajševalnih okoliščin. Dovoliti bi bilo treba tudi druge sankcije, ne le denarnih, kot je izguba statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, kot je določeno v Carinskem zakoniku Unije, in zaseg blaga.

Carinski organi bi tudi morali upoštevati stroške sodnih postopkov, zlasti za mala podjetja, in zato omogočiti postopek poravnave, ki bi ga bilo treba opredeliti, da bi zagotovili doslednost po vsej EU.

Tanka črta med kazenskimi in nekazenskimi sankcijami

Namen te direktive bi moral biti harmonizacija nekazenskih sankcij v primeru kršitev carinske zakonodaje kot najprimernejšega okvira za izboljšanje skladnosti in zmanjšanje števila kršitev. Če pride do kršitev z namenom goljufije, lahko države članice sprejmejo kazenske sankcije nad določenim pragom, v skladu z direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, kar daje državam članicam možnost, da nad istim pragom uporabijo nekazenske sankcije. Ta medsebojna povezava med direktivama je v skladu s prakso v večini držav članic, ki za zagotavljanje skladnosti s carinsko zakonodajo uporabljajo kombinacijo nekazenskih in kazenskih sankcij. Sama direktiva o boju proti goljufijam pa ni dovolj, saj ni evropske zakonodaje, na podlagi katere bi kaznovali kršitve iz malomarnosti, ki predstavljajo večino kršitev carinske zakonodaje.

Nekatera dejanja, kot so spodbujanje, pomoč, napeljevanje in poskus, so v nekaterih državah članicah pojmi iz kazenskega prava, v sedmih državah članicah pa se ne kaznujejo po kazenskem pravu. Pojasniti je treba, da so ta dejanja storjena z naklepom in se lahko zanje po tej direktivi uporabijo nekazenske sankcije, zunaj področja uporabe te direktive pa kazenske sankcije.

Nujen prehod z naknadnega na predhodno zagotavljanje skladnosti

Države članice bi morale zagotoviti, da se osebe, ki se ukvarjajo s carino in trgovino, dejavno obvešča o tem, kako (še naprej) ravnati skladno s carinsko zakonodajo. Upravni sistemi sankcioniranja v državah članicah bi zato morali biti zadnja možnost za sankcioniranje malomarnega ravnanja glede na to, kaj bi oseba, pristojna za kršitev, morala vedeti in narediti za njeno preprečitev. Vprašanje, ali je oseba ravnala malomarno, bi moralo biti v središču uporabe sistema sankcij.

Uporaba orodij IKT bi morala pripomoči k spremljanju spoštovanja pravil v realnem času, kar zahteva tesno sodelovanje med subjekti, da se zagotovi popolna skladnost, države članice pa bi morale izvajati določbe o elektronskih sistemih iz Carinskega zakonika Unije. Poleg tega so se države članice, prav tako v skladu z zahtevami iz Carinskega zakonika unije, zavezale, da bodo sodelovale pri skupnem sistemu obvladovanja tveganj, ki bi ga morala Komisija nadalje razviti. To je eden od stebrov skupnega pristopa k izvrševanju, dopolnjuje pa ustanovitev skupnega sistema sankcij.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Vicky Ford

predsednica

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

BRUSELJ

Zadeva: Mnenje o pravni podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD))

Spoštovana gospa predsednica,

v pismu z dne 29. februarja 2016 ste v skladu s členom 39(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage za zgoraj navedeni predlog.

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 21. aprila 2016.

I – Ozadje

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) je v pismu z dne 29. februarja 2016 v skladu s členom 39(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosil za mnenje o primernosti pravne podlage zgoraj navedenega predloga.

Predlog Komisije temelji na členu 33 PDEU, ki se nanaša na carinsko sodelovanje in pristojnost o tej zadevi daje Uniji, in sicer na podlagi rednega zakonodajnega postopka.

Poročevalka za predlog v odboru IMCO je menila, da bi člen 114 PDEU, ki se nanaša na približevanje zakonov za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, bolje odražal cilje predloga in ga uskladil s Carinskim zakonikom Unije[1], ki prav tako temelji na členu 114 PDEU.

II – Predlog

Čeprav je carinska zakonodaja harmonizirana in sodi v pristojnost EU, je možnost sprejemanja zakonodajnih ukrepov v zvezi s sankcijami in carinskimi kršitvami še vedno v rokah držav članic.

Komisija je v okviru programa Carina 2013 izvedla oceno nacionalnih sistemov 24 držav članic v zvezi s carinskimi kršitvami in sankcijami[2]. Ugotovila je, da se ti sistemi v marsičem razlikujejo in da imajo te razlike negativne posledice, ki se ne čutijo samo na mednarodni ravni, ampak tudi v samem evropskem prostoru, saj lahko različno izvajanje carinske zakonodaje še bolj oteži upravljanje carinske unije. Poleg tega bi učinek različnih pravil čutili tudi gospodarski subjekti in bi ga opazili pri enakih konkurenčnih pogojih, ki so v osrčju notranjega trga. Komisija je ta odstopanja uporabila kot utemeljitev, zakaj potrebujemo ta zakonodajni akt, in sicer v odstavku 1.1 obrazložitvenega memoranduma in uvodni izjavi 3 predloga.

Komisija je v obrazložitvenem memorandumu, natančneje v zvezi z izbiro pravne podlage (3.1), poudarila, da sta (...) uvedba nekaterih olajšav in poenostavitev v carinski zakonodaji Unije ter dostop pooblaščenih gospodarskih subjektov do njih pomemben razlog za nadaljnjo okrepitev sodelovanja med državami članicami.

Predlog vsebuje splošen seznam dejanj in opustitev dejanj, ki bi morala veljati za kršitve Carinskega zakonika Unije in druge carinske zakonodaje, pri tem pa določa primere objektivne odgovornosti in kršitev, ki so storjene z naklepom ali iz malomarnosti (členi od 1 do 5 predloga). V členu 6 so natančneje opisani spodbujanje k dejanju ali pomoč pri dejanju in napeljevanje k dejanju ali opustitvi dejanja, ki so bili predhodno omenjeni kot kršitve. Člen 7 govori o napakah, ki so jih storili carinski organi, člen 8 pa obravnava odgovornost pravnih oseb. V členih od 9 do 12 so določene vsebinske omejitve sankcij in načela, ki bi jih morali upoštevati pri izvajanju. Člena 13 in 14 vsebujeta postopkovne določbe, ki obravnavajo zastaralne roke in zadržanje upravnih postopkov. V členu 15 je opredeljena pristojna jurisdikcija. Člen 16 se nanaša na sodelovanje med državami članicami in jih obvezuje k izmenjavi informacij ter izvajanju načela ne bis in idem, s čimer se zagotovi, da nikomur ne bi sodili za ista dejstva v več kot eni državi članici. Člen 17 zavezuje države članice, da omogočijo zaseg katerega koli instrumenta, ki je bil uporabljen pri povzročitvi carinskih kršitev. Na koncu predlog vsebuje določbe o poročanju in pregledu spoštovanja prenosa direktive (členi od 18 do 21).

III – Predlagana pravna podlaga

Predlagana pravna podlaga za ta predlog je člen 33 PDEU, ki se glasi:

POGLAVJE 2

CARINSKO SODELOVANJE

Člen 33

(prejšnji člen 135 PES)

V okviru področja uporabe Pogodb sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ukrepe za okrepitev carinskega sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo.

Predlaga se, da bi v pravno podlago vključili naslednji člen 114 PDEU (poudarek dodan):

POGLAVJE 3

PRIBLIŽEVANJE ZAKONODAJE

Člen 114

(prejšnji člen 95 PES)

1. Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. (...)

IV – Sodna praksa

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, „da mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“[3]. Izbira napačne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev zadevnega akta.

Načeloma mora ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi. Dvojno pravno podlago je mogoče uporabiti le, če ima ukrep več ciljev ali povezanih sestavnih delov, ne da bi bil kateri od njih stranski ali posreden glede na druge[4], če postopki, določeni z vsako od pravnih podlag, niso nezdružljivi.[5]

V – Analiza

Člen 33 PDEU je bil vključen v pravno podlago za druge zakonodajne akte, sprejete na področju carinskega sodelovanja, kot sta Carinski zakonik Unije in uredba o akcijskem programu Carina 2020[6]. Poleg tega ni eksplicitne opredelitve pojma carinsko sodelovanje, ker pa se v PDEU pojavlja pod naslovom II „Prosti pretok blaga“, poglavjem 2 „Carinsko sodelovanje“, se obširno uporablja za carinsko unijo, na primer v zvezi s carinskimi dajatvami, preprečevanjem goljufij in preverjanjem blaga, ki vstopa na carinsko območje EU.[7] Člen 33 je zato pravilna pravna podlaga za obravnavanje okvira sodelovanja med carinskimi organi.

Člen 114 PDEU je pravna podlaga za ukrepe v zvezi s harmonizacijo na notranjem trgu. Za harmonizacijske ukrepe v skladu s tem členom morajo najprej obstajati razlike med zakonodajami držav članic na tem področju, kar bi lahko povzročilo motnje v trgovini znotraj notranjega trga. Ta člen bi lahko uporabili, če je verjetno, da bo prišlo do razlik med nacionalnimi zakonodajami, vendar ta verjetnost ne more biti zgolj hipotetična. Sodišče je ta izraz večkrat uporabilo v svoji sodni praksi, čeprav ni nikoli dejansko opredelilo „verjetnosti“. Vendar nikoli ni sprejelo člena 114 PDEU kot pravne podlage za zakonodajo, če je ugotovilo, da ni razlik v nacionalnih zakonodajah in ni verjetno, da bodo nastale.

V skladu s sodno prakso Sodišča je namen ukrepov iz člena 114 PDEU izboljšati pogoje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga in morajo v resnici imeti ta cilj ter dejansko prispevati k odpravi ovir za prosti pretok blaga ali za svobodo opravljanja storitev ali k odpravi izkrivljanja konkurence.[8]

Namen predloga Komisije je odpraviti težave, ki nastanejo zaradi razlik v sistemih za obravnavanje carinskih kršitev in za naknadne sankcije na evropskem trgu. Kot je navedeno v začetku predloga v obrazložitvenem memorandumu, se te razlike pojavljajo v treh oblikah: prvič, na mednarodni ravni, kjer mora EU zagotoviti spoštovanje mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela; drugič, v okviru carinske unije, in sicer z namenom njenega učinkovitejšega upravljanja; ter tretjič na ravni notranjega trga, kjer Komisija priznava, da sedanji status quo ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev, saj gospodarski subjekti ne delujejo po enakih pogojih in pravilih. Namen predloga torej ni zgolj okrepiti carinsko sodelovanje, ampak tudi odpraviti izkrivljanje notranjega trga, pri tem pa uporabiti enoten sklop pravil, ki bi se uporabljala v vseh 28 državah članicah.

Večina določb predloga je dejansko namenjena pripravi enotnega seznama upravnih sankcij za kršitve in tega, katera dejanja in opustitve dejanj bi morali obravnavati kot kršitve. Čeprav se nekatere določbe strogo nanašajo na sodelovanje (člen 15(2) in člen 16), na primer v zvezi z izmenjavo informacij, je večina določb namenjena približevanju nacionalnih pravil.

Kot je priznalo Sodišče, je mogoče imeti dvojno pravno podlago, če sta obe pravni določbi sami po sebi povezani z zakonodajnim aktom. V tem primeru (ob upoštevanju namena in vsebine predlagane direktive) ciljev doseganja učinkovitejšega upravljanja carinske unije in sočasne zagotovitve, da bodo za gospodarske subjekte veljala enaka pravila, brez prednosti v državah članicah z milejšo zakonodajo, ni mogoče ločiti.

Zadevni predlog ni omejen na okrepitev sodelovanja na področju carine med državami članicami, ampak dejavno poskuša odpraviti izkrivljanje na notranjem trgu, ki so ga povzročile različne nacionalne ureditve. Zaradi tega bi bilo treba členu 33 PDEU dodati člen 114 PDEU. Obe določbi sta strogo povezani in nobena ni podrejena drugi.

Dodati je treba, da je v skladu s postopkom iz člena 114 PDEU posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom obvezno.

VI – Sklep in priporočilo

Člena 33 in 114 PDEU sta pravilna pravna podlaga za predlog.

Na seji dne 21. aprila 2016 se je Odbor za pravne zadeve odločil, s 17 glasovi za, 3 proti in nobenim vzdržanim glasom[9], da vam priporoči, da bi morala biti primerna pravna podlaga za predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije člena 33 in 114 PDEU.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

[1] Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev), UL L 269, 10.10.2013, str. 1–101.
[2] Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Združeno kraljestvo.
[3] Zadeva C-45/86, Komisija proti Svetu, (Splošni tarifni preferenciali) [1987], Recueil, str. 1439, točka 5; zadeva C-440/05, Komisija proti Svetu, [2007] ZOdl. I-9097; zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu, [2009] ZOdl. I-7585.
[4] Zadeva C-411/06, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, [2009] ZOdl. I-07585, točka 47.
[5] Zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu, (Titanov dioksid) [1991], Recueil, str. I-2867, točke 17–25.
[6] Uredba (EU) št. 1294/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi akcijskega programa za carino v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 in razveljavitvi Odločbe št. 624/2007/ES, UL L 347, 20.12.2013, str. 209–220.
[7] Svet Evropske unije, Sklepi o napredku strategije za nadaljnji razvoj carinske unije, Bruselj, 10. in 11. decembra 2012, dostopno na http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/intm/134129.pdf.
[8] Zadeva C-491/01, British American Tobacco (Investments) in Imperial Tobacco, Recueil, [2002], I-11453, točka 60.
[9] Pri končnem glasovanju so bili navzoči : Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Axel Voss, (podpredsedniki); Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Kostas Chrysogonos, Therese Comodini Cachia, Angel Dzhambazki, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, Dietmar Köster, Emil Radev, József Szájer, Cecilia Wikström in Josef Weidenholzer (v skladu s členom 200(2) Poslovnika).

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (25.5.2016)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije
(COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD))

Pripravljavec mnenja: Franck Proust

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Carinski zakonik Evropske unije je omogočil harmonizacijo, vendar njegovo izvajanje, ki zagotavlja skladnost s carinskimi predpisi in zakonito uporabo sankcij, sodi v okvir nacionalne zakonodaje držav članic.

Tako se carinska zakonodaja izvaja na podlagi 28 različnih sklopov pravnih predpisov in različnih upravnih ali pravnih tradicij. Zato so med državami članicami velike razlike pri opredelitvi in strogosti sankcij.

Pregled stanja v zvezi s carinskimi kršitvami in sistemi sankcij v državah članicah je izvedla projektna skupina na prostovoljni osnovi, ki jo je ustanovila Komisija skupaj s 24 državami članicami v okviru programa Carina 2013.

Stališče pripravljavca mnenja:

Pripravljavec mnenja se osredotoča na tri vidike: okvir, vsebino in obliko tega predloga direktive.

(1) Okvir te direktive je dejansko omejujoč. Že samo v naslovu nekateri izrazi (kršitve, sankcije) kažejo na načelo subsidiarnosti.

Da bi se v celoti upoštevalo mnenje Odbora za mednarodno trgovino, se je pripravljavec mnenja osredotočil na vprašanja, ki se nanašajo na to področje.

(2) Rezultati programa Carina 2013 kažejo na velike razlike v pragih za kazniva dejanja ali rokih, kar negativno vpliva na verodostojnost in samo delovanje carinske unije v odnosu do naših trgovinskih partnerjev.

Potrebni sta torej preglednost in jasnost, kar naj bi prineslo tudi prihranke. Da bi zaščitili svoj trg kot celoto, moramo spoštovati svoje mednarodne obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Združene države so v tej organizaciji že opozorile na neskladnost evropskega notranjega trga.

Pripravljavec mnenja želi predvsem, da bi predlog direktive vključili v sporazum o olajševanju trgovine. Za analizo in usklajevanje bi bila lahko zadolžena ustrezna agencija ali organ, tako da ne bi posegali v načelo subsidiarnosti. Za gospodarsko skupnost Evropske unije in tretjih držav je potrebna izmenjava informacij vse od nadzora pa do izvajanja sankcij.

S poenostavitvijo sistema sankcij in kršitev naj bi dosegli tudi večjo skladnost. Zato morajo države članice uskladiti sankcije na način, da namesto praga določijo njihov razpon. Ne sme se dogajati, da se lahko gospodarski subjekti izognejo sankcijam na notranjem trgu ali da še naprej obstajajo ogromne razlike.

Kar zadeva nalaganje sankcij v obliki davkov, pripravljavec mnenja predlaga, naj se pri izbiri sodne pristojnosti kot glavno načelo upošteva, kje je bila storjena kršitev, da ne bi bilo mogoče izbirati najugodnejše jurisdikcije, in naj se v primeru protidampinških preiskav okrepi registracija blaga na carini, da ne bi prihajalo do kopičenja zalog.

(3) Pripravljavec mnenja želi, da bi bila oblika predloga direktive učinkovita in jasna ter bi omogočila, da se pristojnemu odboru predložijo ambiciozni predlogi, hkrati pa bi pokazala, da je ob nespoštovanju naših mednarodnih obveznosti in potreb naših gospodarskih subjektov potrebno nujno ukrepanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Carinske kršitve in sankcije tako ureja 28 različnih sklopov pravnih predpisov. Zato kršitev carinske zakonodaje Unije ni enako obravnavana po vsej Uniji, pri čemer se sankcije, ki se lahko določijo v posameznem primeru, razlikujejo v naravi in resnosti glede na državo članico, ki jih določi.	(2) Carinske kršitve in sankcije tako ureja 28 različnih sklopov pravnih predpisov. Zato kršitev carinske zakonodaje Unije ni enako obravnavana po vsej Uniji, pri čemer se sankcije, ki se lahko določijo v posameznem primeru, razlikujejo v naravi in resnosti glede na državo članico, ki jih določi, kar lahko povzroči izpad prihodkov za države članice in izkrivljanje trgovine.
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) Ta neusklajenost pravnih sistemov držav članic ne vpliva le na optimalno upravljanje carinske unije, ampak tudi preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte v carinski uniji, saj vpliva na njihov dostop do carinskih poenostavitev in olajšav.	(3) Ta neusklajenost pravnih sistemov držav članic ne vpliva le na optimalno upravljanje carinske unije, ampak tudi preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte v carinski uniji, za katere že veljajo različni predpisi znotraj Unije, saj vpliva na njihov dostop do carinskih poenostavitev in olajšav.
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) Za olajšanje preiskovanja carinskih kršitev bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da začasno zasežejo kakršno koli blago, prevozna sredstva ali druge instrumente, ki so se uporabili pri povzročitvi kršitve.	(17) Za olajšanje preiskovanja carinskih kršitev bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da začasno zasežejo blago, prevozna sredstva ali druge instrumente, ki so se uporabili pri povzročitvi kršitve, in za obveščanje pristojnih organov drugih držav članic uporabijo sistem za zgodnje opozarjanje.
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za kršitve carinske zakonodaje Unije in določa sankcije za te kršitve.	1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za kršitve carinske zakonodaje Unije in določa razpon sankcij za te kršitve.
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ta direktiva zajema obveznosti držav članic do trgovinskih partnerjev Evropske unije ter do Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne carinske organizacije, da bi vzpostavili homogen in učinkovit notranji trg, ki bo olajševal trgovino in zagotavljal varnost.
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Člen 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Olajševanje trgovine
	Da bi izpolnili obveznosti Unije v skladu s sporazumom STO o olajševanju trgovine, države članice sodelujejo pri vzpostavitvi sistema sodelovanja, ki vključuje vse države članice. Sistem je namenjen usklajevanju ključnih kazalnikov uspešnosti carinskih sankcij (analiza števila pritožb, stopnje ponavljanja kršitev itd.); izmenjavi dobre prakse med carinskimi službami (uspešnost nadzora in sankcij, zmanjševanje upravnih stroškov itd.), širjenju izkušenj gospodarskih subjektov in ustvarjanju povezav med njimi; spremljanju uspešnosti delovanja carinskih služb in zbiranju statističnih podatkov o kršitvah, ki jih storijo podjetja iz tretjih držav. V okviru sistema sodelovanja se vse države članice nemudoma obvesti o preiskavah v zvezi s carinskimi kršitvami in o ugotovljenih kršitvah, da se olajša trgovina, prepreči vnos nezakonitega blaga na notranji trg in izboljša učinkovitost pregledov.
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Člen 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 5a
	Registracija uvoza v državah članicah
	Države članice zagotovijo, da njihovi carinski organi sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza in ne čakajo, da bi to od njih zahtevala Komisija, tako da se lahko v zvezi z njim po registraciji izvajajo ukrepi, povezani z izvrševanjem Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009^1a. Obvezna registracija uvoza se lahko uvede na podlagi ustrezno utemeljenega zahtevka vsake družbe Unije.
	______________
	^1aUredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Člen 10 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) denarna kazen do 15 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;	(a) denarna kazen od 5 % do 15 % vrednosti blaga ali vrednosti utajenih dajatev, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;
Obrazložitev
Pri tovoru visoke vrednosti (npr. nafta ali surovine) so lahko denarne kazni na osnovi vrednosti blaga izredno visoke. Države članice morajo zato imeti možnost, da kazni izrečejo na podlagi vrednosti zadevnega blaga ali zneska neplačanih carin.
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Člen 10 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) denarna kazen do 22 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.	(b) denarna kazen od 7500 EUR do 22 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Člen 11 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) denarna kazen do 30 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;	(a) denarna kazen od 10 do 30 % vrednosti blaga ali vrednosti utajenih dajatev, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;
Obrazložitev
Pri tovoru visoke vrednosti (npr. nafta ali surovine) so lahko denarne kazni na osnovi vrednosti blaga izredno visoke. Države članice morajo zato imeti možnost, da kazni izrečejo na podlagi vrednosti zadevnega blaga ali zneska neplačanih carin.
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Člen 11 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) denarna kazen do 45 000 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.	(b) denarna kazen od 15 500 EUR do 45 000 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Člen 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 11a
	1. Komisija skupaj s pristojnimi organi držav članic pregleda višine denarnih kazni iz členov 9, 10 in 11 pet let po začetku veljavnosti te direktive. Namen postopka pregleda je zagotoviti večjo skladnost zneskov denarnih kazni, naloženih v okviru carinske unije, da bi bilo njeno delovanje bolj usklajeno.
	2. Komisija vsako leto objavi podrobnosti o sankcijah, ki so jih države članice naložile za carinske kršitve iz členov 3 do 6.
	3. Države članice zagotovijo izpolnjevanje carinske zakonodaje v smislu točke (2) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 ter Uredbe št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta^1a.
	_______________
	^1a Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Kot oteževalna okoliščina šteje, če za zadevno blago veljajo prepovedi, količinske omejitve ali nadzorni ukrepi, zlasti zaradi javne morale, javnega reda in javne varnosti ali varovanja zdravja in življenja ljudi v skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta^1a.
	_______________
	^1a Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16).
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Države članice zagotovijo izvajanje pristojnosti za carinske kršitve iz členov 3 do 6 v skladu s katerim koli od naslednjih meril:	1. Države članice zagotovijo izvajanje pristojnosti za carinske kršitve iz členov 3 do 6 v skladu z naslednjimi merili glede na njihov prednostni vrstni red:
(a) carinska kršitev je v celoti ali delno povzročena na ozemlju zadevne države članice;	(a) carinska kršitev je v celoti ali delno povzročena na ozemlju zadevne države članice;
(b) oseba, ki je povzročila carinsko kršitev, je državljan zadevne države članice;	(b) blago, povezano s carinsko kršitvijo, se nahaja na ozemlju zadevne države članice.
(c) blago, povezano s carinsko kršitvijo, se nahaja na ozemlju zadevne države članice.	(c) oseba, ki je povzročila carinsko kršitev, je državljan zadevne države članice.
(Točki (b) in (c) sta zamenjali mesti.)
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice zagotovijo, da v primeru, če pristojnost za isto carinsko kršitev uveljavlja več kot ena država članica, pristojnost izvaja država članica, v kateri potekajo kazenski postopki zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi. Kadar pristojnosti ni mogoče določiti v skladu s prvim pododstavkom, države članice zagotovijo, da izvaja pristojnost država članica, katere pristojni organ prvi začne postopke v zvezi s carinsko kršitvijo zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi.	2. Države članice zagotovijo, da v primerih, ko pristojnost za isto carinsko kršitev uveljavlja več kot ena država članica, pristojnost izvaja država članica, v kateri potekajo kazenski postopki zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi.
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Člen 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice sodelujejo in si izmenjujejo kakršne koli informacije, ki so potrebne za postopke v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja, ki pomeni carinsko kršitev iz členov 3 do 6, zlasti če je postopke zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi začela več kot ena država članica.	Države članice sodelujejo in si izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za postopke v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja, ki pomeni carinsko kršitev iz členov 3 do 6, zlasti če je postopke zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi začela več kot ena država članica. Namen sodelovanja med državami članicami je povečati učinkovitost carinskih pregledov blaga in uskladiti postopke znotraj Unije.
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do [1. maja 2019] predloži poročilo o uporabi te direktive, v katerem oceni, v kolikšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za usklajenost s to direktivo.	Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do [1. maja 2019] predloži poročilo o uporabi te direktive, v katerem oceni, v kolikšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za usklajenost s to direktivo. Poročilo vsebuje merila uspešnosti, ki kažejo doseženi napredek v zvezi s krepitvijo carinske unije in usklajenostjo postopkov.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije
Referenčni dokumenti	COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 13.1.2014
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	INTA 13.1.2014
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Franck Proust 3.9.2014
Obravnava v odboru	16.2.2016	15.3.2016
Datum sprejetja	24.5.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 9 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Tiziana Beghin, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Reimer Böge, Edouard Ferrand, Sander Loones, Georg Mayer, Lola Sánchez Caldentey, Judith Sargentini, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Bilde

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije
Referenčni dokumenti	COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD)
Datum predložitve EP	13.12.2013
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 13.1.2014
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	INTA 13.1.2014	CONT 13.1.2014	ECON 13.1.2014	JURI 13.1.2014
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	CONT 11.6.2014	ECON 22.7.2014	JURI 3.9.2014
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Kaja Kallas 17.7.2014
Oporekanje pravni podlagi Datum mnenja JURI	JURI 21.4.2016
Obravnava v odboru	22.1.2015	14.1.2016	22.2.2016	23.5.2016
	13.6.2016
Datum sprejetja	14.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 4 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Jiří Maštálka, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Pascal Arimont, Kaja Kallas, Julia Reda, Ulrike Trebesius, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Gesine Meissner, Lieve Wierinck
Datum predložitve	19.7.2016

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov