POROČILO     ***I
PDF 1042kWORD 622k
8.8.2016
PE 576.958v03-00 A8-0244/2016

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU

(COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Sylvie Guillaume

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za razvoj
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU

(COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0452),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 78(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0270/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za razvoj (A8-0244/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  V Direktivi 2013/32/EU so opredeljena skupna merila za označitev tretjih držav za varne izvorne države na nacionalni ravni. Vendar so le nekatere države članice v svoji nacionalni zakonodaji označile varne izvorne države, kar pomeni, da vse države članice trenutno ne morejo uporabljati s tem povezanih postopkovnih možnosti iz Direktive 2013/32/EU. Poleg tega države članice zaradi razlik med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav, ki so jih sprejele države članice, ki lahko izhajajo iz razlik v oceni varnosti nekaterih tretjih držav ali razlik v naravi tokov državljanov tretjih držav, s katerimi se države članice soočajo, koncepta varne izvorne države, kot je opredeljen v Direktivi 2013/32/EU, trenutno ne uporabljajo vedno v zvezi z istimi tretjimi državami.

(2)  V Direktivi 2013/32/EU so opredeljena skupna merila za označitev tretjih držav za varne izvorne države na nacionalni ravni. Vendar so le nekatere države članice v svoji nacionalni zakonodaji označile varne izvorne države, kar pomeni, da vse države članice trenutno ne morejo uporabljati s tem povezanih postopkovnih ureditev iz Direktive 2013/32/EU. Poleg tega države članice zaradi razlik med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav, ki so jih sprejele države članice, ki lahko izhajajo iz razlik v oceni varnosti nekaterih tretjih držav ali razlik v naravi tokov državljanov tretjih držav, s katerimi se države članice soočajo, koncepta varne izvorne države, kot je opredeljen v Direktivi 2013/32/EU, trenutno ne uporabljajo vedno v zvezi z istimi tretjimi državami.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Unija je glede na zaznano zelo veliko povečanje v Uniji vloženih vlog za mednarodno zaščito od leta 2014 ter posledični izredno velik pritisk na azilne sisteme držav članic priznala potrebo po okrepljeni uporabi določb Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, kot bistvenem orodju za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene. Natančneje, Evropski svet se je v sklepih z dne 25. in 26. junija 2015 v zvezi s potrebo po pospešitvi obravnavanja prošenj za azil skliceval na namero Komisije, kakor je navedena v njenem sporočilu o evropski agendi o migracijah, po krepitvi teh določb, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Poleg tega je Svet za pravosodje in notranje zadeve v svojih sklepih o varnih izvornih državah z dne 20. julija 2015 pozdravil namero Komisije, da okrepi določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

(3)  Unija je glede na zaznano zelo veliko povečanje v Uniji vloženih vlog za mednarodno zaščito od leta 2014 ter posledični izredno velik pritisk na azilne sisteme držav članic priznala potrebo po okrepljeni uporabi določb Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, kot bistvenem orodju za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene. Natančneje, Evropski svet se je v sklepih z dne 25. in 26. junija 2015 v zvezi s potrebo po pospešitvi obravnavanja prošenj za azil skliceval na namero Komisije, kakor je navedena v njenem sporočilu z dne 13. maja 2015 z naslovom Evropska agenda o migracijah, po krepitvi teh določb, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

__________________

 

8 COM(2015) 240 final, 13.5.2015.

 

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Treba bi bilo vzpostaviti skupni seznam varnih izvornih držav na podlagi skupnih meril iz Direktive 2013/32/EU, saj bo ta vsem državam članicam olajšal uporabo postopkov, povezanih z izvrševanjem koncepta varne izvorne države, in s tem povečal splošno učinkovitost njihovih azilnih sistemov glede prošenj za mednarodno zaščito, ki najverjetneje niso utemeljene. Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama se bodo odpravila tudi nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav, ki so jih vzpostavile države članice, zaradi katerih za prosilce za mednarodno zaščito, ki izvirajo iz istih tretjih držav, po državah članicah niso vedno veljali enaki postopki. Države članice bi sicer morale obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno označitev tretjih držav, ki jih ni na skupnem evropskem seznamu, za varne izvorne države, bo pa vzpostavitev takega skupnega seznama zagotovila, da se ta koncept enotno uporablja v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih države izvora so na tem seznamu. To bo ustrezno povečalo usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračalo prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnega gibanja. V tem okviru bi bilo treba po treh letih po začetku veljavnosti te uredbe na podlagi poročila, ki ga bo predložila Komisija, preučiti možnost, da se v prihodnosti sprejmejo nadaljnji usklajevalni ukrepi, ki bi odpravili potrebo po nacionalnih seznamih varnih izvornih držav.

(4)  Vzpostaviti bi bilo treba skupni seznam varnih izvornih držav na podlagi skupnih meril iz Direktive 2013/32/EU, saj bi ta vsem državam članicam olajšal uporabo postopkov, povezanih z izvrševanjem koncepta varne izvorne države, in s tem povečal splošno učinkovitost njihovih azilnih sistemov glede prošenj za mednarodno zaščito, ki najverjetneje niso utemeljene. Hitrejše obravnavanje prošenj za azil, ki jih vložijo državljani varnih izvornih držav, bi omogočilo, da bi države članice hitreje priznale mednarodno zaščito tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Z vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama naj bi se odpravila tudi nekatera obstoječa razhajanja med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav, ki so jih vzpostavile države članice, zaradi katerih za prosilce za mednarodno zaščito, ki izvirajo iz istih tretjih držav, po državah članicah niso vedno veljali enaki postopki. Ta razhajanja so v nasprotju s ciljem o skupnem azilnem sistemu EU in utegnejo povzročiti sekundarno gibanje prosilcev za azil Države članice bi sicer morale začasno obdržati pravico do uporabe ali uvedbe zakonodaje, ki dopušča nacionalno označitev tretjih držav, ki jih ni na skupnem evropskem seznamu, za varne izvorne države, bi pa vzpostavitev takega skupnega seznama zagotovila, da bi se ta koncept enotno uporabljal v vseh državah članicah v zvezi s prosilci, katerih države izvora so na tem seznamu. To bi ustrezno povečalo usklajenost pri uporabi postopkov in s tem tudi odvračalo prosilce za mednarodno zaščito od sekundarnega gibanja. V tem okviru bi bilo treba, kar zadeva nadaljnje ukrepanje na poti k harmonizaciji, po treh letih po začetku veljavnosti te uredbe odpraviti nacionalne sezname varnih izvornih držav. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o uporabi te uredbe v državah članicah.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav in odprava nacionalnih seznamov bosta imeli optimalni učinek na zbliževanje azilnih postopkov v EU le, če se bodo hkrati s temi ukrepi harmonizirali faze in roki postopkov, zlasti pospešenega postopka. Razmisliti bi bilo treba o tem, da bi v prihodnje sprejeli dodatne harmonizacijske ukrepe, ki se nanašajo na Direktivo 2013/32/EU.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  Države članice bi morale poskrbeti, da bi bili nacionalni seznami varnih izvornih držav usklajeni s skupnim evropskim seznamom. Država, ki je začasno umaknjena ali črtana s skupnega evropskega seznama, se na nacionalni ravni ne bi smela šteti za varno izvorno državo.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4c)  Komisija bi morala redno preučevati razmere v tretjih državah in po možnosti predlagati, da se dodajo na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, pri čemer bi se morala opirati na več virov informacij, ki jih ima na voljo, zlasti na poročila ESZD in informacije, ki jih posredujejo države članice, EASO, UNHCR, Svet Evrope ter druge ustrezne mednarodne organizacije in nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije. Po potrebi naj bi nato pripravila predlog o razširitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4d)  Glede na harmonizacijo nacionalnih seznamov varnih izvornih držav v prehodnem triletnem obdobju od začetka veljavnosti te uredbe bi morale države članice imeti možnost, da Komisiji pošljejo predloge držav, ki naj bi se dodale na skupni seznam varnih izvornih držav. Komisija bi morala te predloge preučiti v šestih mesecih od njihovega prejetja, pri čemer bi se morala opirati na več virov informacij, ki jih ima na voljo, zlasti na poročila ESZD in informacije, ki jih posredujejo države članice, EASO, UNHCR, Svet Evrope ter druge ustrezne mednarodne organizacije in nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije. Če odloči, da se tretja država lahko doda na seznam, pripravi predlog za njegovo razširitev.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4e)  Komisija bi morala poskrbeti, da bi za vsako tretjo državo, uvrščeno na skupni seznam varnih izvornih držav, vodili učinkovito evropsko politiko vračanja, in sicer s sporazumi o ponovnem sprejemu, ki bi jih bilo treba dosledno spoštovati, da bi te države prejele evropsko pomoč.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na uporabo koncepta varne izvorne države, bi se glede tretjih držav, ki so na skupnem seznamu, vzpostavljenem s to uredbo, morale uporabljati. Natančneje to pomeni, da okoliščina, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Poleg tega je treba opomniti, da se označitev zadevne države za varno ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno.

(5)  Določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na uporabo koncepta varne izvorne države, bi se glede tretjih držav, ki so na skupnem seznamu, vzpostavljenem s to uredbo, morale uporabljati. Natančneje to pomeni, da okoliščina, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito v skladu s procesnimi zaščitnimi ukrepi iz Direktive 2013/32/EU, kar vključuje možnost osebnega razgovora, prejetje pravne pomoči in zastopnika ter dostopa do učinkovitega pravnega sredstva. Poleg tega je treba opomniti, da se označitev zadevne države za varno ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno. Države članice koncepta varnih izvornih države ne bi smele uporabiti za prosilce, ki so pripadniki manjšin ali skupine ljudi, ki so glede na razmere v zadevni izvorni državi, ugotovljene na podlagi virov informacij iz člena 2(2), še vedno v nevarnosti Države članice morajo v skladu s členom 46 Direktive 2013/32/EU zagotoviti, da imajo vsi prosilci v primeru negativne odločbe glede njihove prošnje za mednarodno zaščito pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Poleg tega jim morajo dovoliti, da ostanejo na njihovem ozemlju do izteka roka, v katerem lahko uveljavljajo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, če so to pravico v tem roku uveljavljali, pa do zaključka postopka pritožbe.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Namen skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav ne bi smel biti znižati število prosilcev za azil iz držav, za katere sta značilna visoko število prošenj za azil in nizka stopnja priznavanja azila. Označitev tretje države za varno izvorno državo bi morala temeljiti izključno na presoji, ali so razmere v tej državi skladne s skupnimi merili za označitev varne države, opredeljenimi v Direktivi 2013/32/EU.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5b)  Države članice bi morale v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri uporabi te uredbe v prvi vrsti upoštevati otrokovo korist. Poleg tega bi morale posebno pozornost nameniti ranljivim osebam v smislu člena 20(3) Direktive 2011/95/EU, pa tudi pripadnikom etničnih manjšin in osebam LGBTI.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5c)  Za državljane tretjih držav, uvrščenih na skupni evropski seznam, ki ga vzpostavlja ta uredba, bi morale med obravnavo njihove prošnje za azil veljati določbe Direktive 2013/33/EU, ki določajo standarde za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Komisija bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede začasnega umika te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta, če Komisija na podlagi utemeljene ocene ugotovi, da pogoji iz Direktive 2013/32/EU za to, da se tretja država šteje za varno izvorno državo, niso več izpolnjeni. Komisija bi morala za namene te utemeljene ocene upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in informacijami držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da začasni umik tretje države s skupnega evropskega seznama podaljša za največ eno leto, če je predlagala spremembo te uredbe, da bi se ta tretja država črtala s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(6)  Komisija bi morala stalno preverjati razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru, da bi lahko nenadno poslabšanje razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu, povzročilo, da država ne bi izpolnjevala pogojev za njeno označitev za varno izvorno državo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede začasnega umika te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta, če Komisija na podlagi utemeljene ocene ugotovi, da pogoji iz Direktive 2013/32/EU za to, da se tretja država šteje za varno izvorno državo, niso več izpolnjeni. Komisija bi morala za namene te utemeljene ocene upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in informacijami držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij ter nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij. Delegacijam EU v teh državah bi bilo treba podeliti nalogo, da spremljajo primere vračanja in da takoj poročajo o njih. Komisija bi morala čim prej po tem, ko ugotovi, da so se razmere spremenile, in vsekakor pred sprejetjem sklepa o začasnem umiku te tretje države s skupnega evropskega seznama o tem obvestiti države članice in jim priporočiti, naj za to tretjo državo ne uporabljajo koncepta varne izvorne države na nacionalni ravni. Če se v obdobju začasnega umika države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi, da tretja država spet izpolnjuje pogoje iz Priloge I Direktive 2013/32/EU, Komisija najhitreje v šestih mesecih po sprejetju odločitve o začasnem umiku v skladu s členom 290 PDEU sprejme sklep o preklicu začasnega umika te države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Komisija bi morala imeti možnost, da začasni umik tretje države s skupnega evropskega seznama podaljša za največ eno leto, če je predlagala spremembo te uredbe, da bi se ta tretja država črtala s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Komisija bi morala imeti možnost, da preveri široko paleto virov informacij in ima dostop do strokovnega mnenja. Zato je treba Komisiji omogočiti, da pri pregledu skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav zaprosi za pomoč, zlasti EASO glede na njegovo strokovno znanje. Komisiji bi bilo treba tudi omogočiti, da se posvetuje z mednarodnimi organizacijami, zlasti z UNHCR, ustreznimi organizacijami civilne družbe in posamezniki z dokazanim strokovnim znanjem o posamezni državi in človekovih pravicah.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Po sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 20. julija 2015 o varnih izvornih državah, s katerimi so se države članice dogovorile, da morajo vse države članice dati prednost oceni varnosti Zahodnega Balkana, je EASO 2. septembra 2015 organiziral srečanje z državami članicami na ravni strokovnjakov, na katerem je bilo doseženo splošno soglasje, da bi bilo treba Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo*9, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo šteti za varne izvorne države v smislu Direktive 2013/32/EU.

črtano

__________________

 

9 * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

 

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in informacijami držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij, je mogoče za več tretjih držav ugotoviti, da so varne izvorne države.

(9)  Na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in informacijami držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij ter nacionalnih ali mednarodnih nevladnih organizacij, je mogoče za več tretjih držav ugotoviti, da so varne izvorne države.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 150 prijavah ugotovilo štiri kršitve. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo imenoval za državo kandidatko. Takrat je ocenil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

črtano

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 1 196 prijavah ugotovilo pet kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino označilo za varno izvorno državo.

črtano

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 502 prijavah ugotovilo šest kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo imenoval za državo kandidatko. Takrat je ocenil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

črtano

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Na Kosovem* je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo. Ker ni mednarodnega soglasja glede statusa Kosova* kot samostojne države, Kosovo* ni podpisnik zadevnih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, kot je na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 6,3 % (830) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Kosova*. Vsaj šest držav članic je Kosovo* označilo za varno izvorno državo.

črtano

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 447 prijavah ugotovilo eno kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

črtano

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  V Srbiji ustava zagotavlja podlago za manjšinsko samoupravo na področju izobraževanja, rabe jezika, informacij in kulture. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 11 490 prijavah ugotovilo šestnajst kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 1,8 % (400) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Srbije. Vsaj devet držav članic je Srbijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Srbijo imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Srbija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Srbija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

črtano

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  V Turčiji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 2 899 prijavah ugotovilo 94 kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v istem obdobju utemeljenih 23,1 % (310) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Turčije. Ena država članica je Turčijo označila za varno izvorno državo. Evropski svet je Turčijo imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Turčija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Turčija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

črtano

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(18)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do azila in zaščito pred vračanjem, kot sta določeni v členih 18 in 19 Listine.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  S to uredbo se vzpostavlja skupni evropski seznam tretjih držav, ki se štejejo za varne izvorne države v smislu Direktive 2013/32/EU.

1.  S to uredbo se vzpostavlja skupni evropski seznam tretjih držav, ki se štejejo za varne izvorne države v smislu Direktive 2013/32/EU. Državljani tretjih držav s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, vzpostavljenega s to uredbo, imajo zagotovljen dostop do mednarodne zaščite in so deležni vseh ustreznih procesnih jamstev in zaščitnih ukrepov iz Direktive 2013/32/EU.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Tretje države, navedene v Prilogi I k tej uredbi, so varne izvorne države.

1.  Tretje države, navedene v Prilogi I k tej uredbi, so tiste, ki so označene kot varne izvorne države.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija redno preverja razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in informacijami držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

2.  Komisija stalno preverja razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav ali so v skladu s členom 3 začasno umaknjene s tega seznama. Poleg tega stalno preverja, ali te države izpolnjujejo pogoje za označitev države za varno izvorno državo iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU, in sicer na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in delegacij Unije v teh državah, pa tudi na podlagi informacij držav članic, EASO, UNHCR, FRA, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij ter nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij. O tem pravočasno ustrezno obvešča Evropski parlament.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Vse spremembe skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav se sprejmejo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

3.  Vse spremembe skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav se sprejmejo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. V ta namen:

 

(a)  Komisija redno preverja razmere v tretjih državah in preučuje možnost, da predlaga uvrstitev teh držav na skupni evropski seznam varnih izvornih držav.

 

Komisija po potrebi pripravi predlog za razširitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, potem ko skrbno oceni, ali države, ki naj bi se dodale na seznam, izpolnjujejo merila iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU.

 

Ocena, ali je država varna izvorna država, opravljena v skladu s tem členom, temelji na različnih virih informacij, med drugim zlasti na rednih poročilih ESZD in informacijah držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij ter nacionalnih ali mednarodnih nevladnih organizacij.

 

(b)  Glede na harmonizacijo nacionalnih seznamov varnih izvornih držav v prehodnem triletnem obdobju od začetka veljavnosti te uredbe lahko države članice predlagajo, da se tretje države dodajo na skupni seznam varnih izvornih držav. Komisija predloge preuči v šestih mesecih od njihovega prejetja, in sicer na podlagi več virov informacij, ki jih ima na voljo, zlasti na podlagi poročil ESZD in informacij, ki jih posredujejo države članice, EASO, UNHCR, Svet Evrope ter druge ustrezne mednarodne organizacije in nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije. Če odloči, da se tretja država lahko uvrsti na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, pripravi predlog za razširitev tega seznama.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Če se razmere v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, nenadno spremenijo in če tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 3a.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 3 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Črtanje tretje države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v primeru nenadne spremembe razmer

Začasni umik in črtanje tretje države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav v primeru nenadne spremembe razmer

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V primeru nenadne spremembe razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, Komisija opravi utemeljeno oceno izpolnjevanja pogojev iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU s strani te države ter, če ti pogoji niso več izpolnjeni, v skladu s členom 290 PDEU sprejme sklep o začasnem umiku te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta.

2.  V primeru, da lahko nenadne spremembe razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav povzročijo, da ta država ne izpolnjuje pogojev za označitev države kot varne izvorne države iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU, Komisija takoj in hitro opravi utemeljeno oceno izpolnjevanja pogojev s strani te države ter, če ti niso več izpolnjeni, v skladu s členom 290 PDEU čim prej sprejme sklep o začasnem umiku te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta.

 

Komisija čim prej po tem, ko ugotovi, da so se razmere spremenile, in vsekakor pred sprejetjem sklepa o začasnem umiku te tretje države s skupnega evropskega seznama o tem obvesti države članice in jim priporoči, naj za to tretjo državo ne uporabljajo koncepta varne izvorne države na nacionalni ravni.

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Če se v obdobju začasnega umika države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav na podlagi razpoložljivih informacij ugotovi, da tretja država spet izpolnjuje pogoje iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU, Komisija najhitreje v šestih mesecih po sprejetju sklepa o začasnem umiku v skladu s členom 290 PDEU sprejme sklep o preklicu začasnega umika te države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Postopek v nujnih primerih

 

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlament in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

 

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 3(5). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 3 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3b

 

Posvetovanje s tretjimi strankami

 

1.  Komisija se pri izvajanju rednega preverjanja razmer v tretjih državah, uvrščenih na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, in v državah, ki so začasno umaknjene s tega seznama, posvetuje z Evropskim azilnim podpornim uradom (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Komisija Agencijo zaprosi, da preveri razmere v posamezni tretji državi, da se oceni, ali so merila iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU izpolnjena.

 

2.  Komisija se pri pregledu skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav posvetuje z mednarodnimi organizacijami, zlasti z UNHCR in ustreznimi organizacijami civilne družbe ali posamezniki z dokazanim strokovnim znanjem o posamezni državi in človekovih pravicah.

 

3.  UNHCR, nevladne organizacije in posamezni strokovnjaki z dokazanim strokovnim znanjem o posamezni državi in človekovih pravicah lahko Komisijo zaprosijo, da državo začasno umakne ali črta s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Prošnja mora vsebovati podroben in posodobljen pregled stanja človekovih pravic in njihovih stalnih kršitev v zadevni državi. V njej mora biti tudi navedeno, da merila iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU niso izpolnjena, s čimer se začasen umik ali črtanje te države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav utemelji. Komisija oceni informacije, ki jih prejme v tej prošnji, razen če meni, da je prošnja nedopustna, neutemeljena in se ponavlja.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Direktiva 2013/32/EU

Člen 25 – pododstavek 2 – odstavek 6 – točka a – točka i

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-1) V členu 25(6)(a) se točka (i) spremeni:

(i)  prosilec prihaja iz države, ki izpolnjuje merila za to, da se lahko šteje za varno izvorno državo v smislu te direktive; ali

(i)  prosilec prihaja iz države, ki izpolnjuje merila za to, da se lahko šteje za varno izvorno državo v smislu te direktive, in se lahko zagotovi ustrezna podpora v skladu s členom 24(3) v okviru tega postopka; ali

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)

Direktiva 2013/32/EU

Člen 25 – pododstavek 2 – odstavek 6 – točka b – točka i

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-1a) V členu 25(6)(b) se točka (i) spremeni:

(i)  prosilec prihaja iz države, ki izpolnjuje merila za to, da se lahko šteje za varno izvorno državo v smislu te direktive; ali

(i)  prosilec prihaja iz države, ki izpolnjuje merila za to, da se lahko šteje za varno izvorno državo v smislu te direktive, in se lahko zagotovi ustrezna podpora v skladu s členom 24(3) v okviru tega postopka; ali

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/32/EU

Člen 36 – odstavek 1 – uvodno besedilo

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Tretja država, ki je bila v skladu s to direktivo v nacionalnem pravu označena za varno izvorno državo ali ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, vzpostavljenem z Uredbo (EU) XXXX/2015 Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba], se lahko po individualni obravnavi prošnje za določenega prosilca šteje za varno izvorno državo le, če:

1.  Tretja država, ki je bila v skladu s to direktivo v nacionalnem pravu označena za varno izvorno državo ali ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, vzpostavljenem z Uredbo (EU) XXXX/2015 Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba], se lahko po individualni obravnavi prošnje za določenega prosilca, ki vključuje osebni razgovor in pravno pomoč v skladu s členoma 14 in 12, šteje za varno izvorno državo le, če:

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/32/EU

Člen 36 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

 

 

 

 

 

 

1a. Države članice koncepta varnih izvornih držav ne uporabljajo za prosilce, ki so pripadniki manjšin ali skupine ljudi, ki so glede na razmere v zadevni izvorni državi, ugotovljene na podlagi virov informacij iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. XXXX/2015, še vedno v nevarnosti.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2013/32/EU

Člen 36 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b. Od ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] se za varne izvorne države za namene te direktive štejejo le države, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. XXXX/2015 Evropskega parlamenta in Sveta*.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2013/32/EU

Člen 36 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 36a

 

Označitev držav za varne izvorne države za namene člena 36 in člena 37(1).

 

Država se šteje za varno izvorno državo, če se na podlagi pravnih razmer, uporabe prava v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin lahko sklepa, da v tej državi ni splošnega in stalnega preganjanja, kakor je opredeljeno v členu 9 Direktive 2011/95/EU, ni mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ni ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

 

Pri ocenjevanju se med drugim upošteva obseg zagotavljanja varnosti pred preganjanjem ali zlorabami z:

 

(a)  ustreznimi zakoni in predpisi države in načinom, na katerega se ti uporabljajo;

 

(b)  spoštovanjem pravic in svoboščin, določenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in/ali v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in/ali v Konvenciji Združenih narodov proti mučenju, zlasti pa pravic, od katerih v skladu s členom 15(2) navedene Evropske konvencije ni mogoče odstopati;

 

(c)  upoštevanjem načela nevračanja v skladu z Ženevsko konvencijo;

 

(d)  obstojem sistema učinkovitih pravnih sredstev zoper kršitve teh pravic in svoboščin.“

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2013/32/EU

Člen 37 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki v skladu s Prilogo I dopušča nacionalno označitev varnih izvornih držav, ki niso države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, vzpostavljenega z Uredbo (EU) XXXX/2015 [ta uredba], za namene obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito.

1.  Države članice lahko do ... [tri leta po datumu začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. xxx/2015] ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki v skladu s Prilogo I dopušča nacionalno označitev varnih izvornih držav, ki niso države s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. xxx/2015 [ta uredba], za namene obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito.

 

V tem obdobju so odgovorne za zagotavljanje skladnosti med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav in skupnim evropskim seznamom varnih izvornih držav. To vključuje naslednje:

 

(a)  Države članice morajo Komisiji sporočiti vse spremembe nacionalnega seznama.

 

(b)  Države članice lahko predlagajo uvrstitev tretjih držav na skupni evropski seznam varnih izvornih držav. Komisija predloge preuči v šestih mesecih od njihovega prejetja, in sicer na podlagi več virov informacij, ki jih ima na voljo, zlasti na podlagi poročil ESZD in informacij, ki jih posredujejo države članice, EASO, UNHCR, Svet Evrope in ustrezne druge mednarodne organizacije ter nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije. Če odloči, da se tretja država lahko uvrsti na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, pripravi predlog za razširitev tega seznama.

 

(c)  Če je bila tretja država v skladu s členom 3(2) te uredbe začasno umaknjena s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, države članice te države na nacionalni ravni ne označijo za varno izvorno državo.

 

(d)  Če je bila tretja država v skladu s členom 2(3) črtana s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, lahko država članica, ki meni, da ta tretja država zaradi spremembe razmer ponovno izpolnjuje merila iz Priloge I k tej direktivi za to, da se vključi na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, o tem obvesti Komisijo.

 

Komisija obvestilo države članice preuči in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog o ustrezni spremembi skupnega seznama varnih izvornih držav.

 

Če se Komisija ne odloči za predložitev tega predloga, država članica te države na nacionalni ravni ne označi za varno izvorno državo

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 2013/32/EU

Člen 46 – odstavek 6 – točka a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

2a.  Člen 46(6)(a) se nadomesti z naslednjim:

(a)  o očitni neutemeljenosti prošnje v skladu s členom 32(2) ali odločbe o neutemeljenosti prošnje po obravnavi v skladu s členom 31(8), razen v primerih, ko te odločbe temeljijo na okoliščinah iz člena 31(8)(h);

(a)  o očitni neutemeljenosti prošnje v skladu s členom 32(2) ali odločbe o neutemeljenosti prošnje po obravnavi v skladu s členom 31(8), razen v primerih, ko te odločbe temeljijo na okoliščinah iz člena 31(8)(b) in (h);

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Spremljanje in ocenjevanje

 

Komisija do ... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe in po potrebi predlaga potrebne spremembe. Države članice do ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] Komisiji predložijo vse ustrezne informacije za pripravo tega poročila. Komisija po predložitvi tega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe.

 

Komisija del tega poročila nameni metodologiji, uporabljeni pri ocenjevanju razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu oziroma se bo morebiti uvrstila na ta seznam ali se začasno umaknila z njega. Poročilo vključuje tudi izvajanje procesnih zaščitnih ukrepov za prosilce za azil iz držav, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Priloga I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Skupni evropski seznam varnih izvornih držav iz člena 2

Skupni evropski seznam varnih izvornih držav iz člena 2

Albanija,

 

Bosna in Hercegovina,

 

nekdanja jugoslovanska republika Makedonija,

 

Kosovo*11 ,

 

Črna gora,

 

Srbija,

 

Turčija.

 

__________________

 

11 * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

 


OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije: načela in cilji

Komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, v kateri je poleg takojšnjih ukrepov opredelila nadaljnje pobude za strukturne rešitve, s katerimi bi bilo treba zagotoviti boljše upravljanje migracij. Kot del predvidenih strukturnih pobud je Komisija poudarila potrebo po okrepitvi skupnega evropskega azilnega sistema in po učinkovitejšem pristopu za obravnavo zlorab. V tem okviru je 9. septembra 2015 predlagala okrepitev določb o varnih izvornih državah iz Direktive 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (v nadaljnjem besedilu: direktiva o azilnih postopkih).

Predlog potrjuje načelo o skupnem seznamu varnih izvornih držav, poleg tega pa nekatere države že uvršča na ta seznam (Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo, Črna gora, Srbija in Turčija). Komisija namerava s predlogom izpolniti tri cilje: (1) povečati splošno učinkovitost azilnih sistemov; (2) odvračati od poskusov zlorabe skupnega evropskega azilnega sistema ter po drugi strani zagotoviti, da države članice namenijo več virov za osebe, ki potrebujejo zaščito; (3) zmanjšati razhajanja med nacionalnimi seznami varnih izvornih držav, ki so jih določile države članice, ter tako olajšati zbliževanje postopkov.

Splošne pripombe o samem konceptu varna tretja država in o njegovi uporabi

Poročevalka želi najprej odpraviti zmedo in nekatere zmotne predstave o samem konceptu varna tretja država. Prvič:

če prosilec za azil prihaja iz države, ki velja za varno izvorno državo, to ne pomeni, da njegova prošnja ne bo obravnavana ali da bo takoj vrnjen v tisto državo. To na noben način ne pomeni absolutnega varnostnega jamstva za prosilca in torej ne zmanjšuje pomena ustrezne posamične obravnave njegove prošnje v skladu z določbami direktive o azilnih postopkih in s pripadajočimi procesnimi jamstvi.

Poleg tega ne smemo mešati konceptov „varna izvorna država“ in „varna tretja država“. Koncepta se uporabljata za dve različni skupini ljudi (v prvem primeru za državljane države, ki velja za varno izvorno državo, v drugem primeru pa za državljane držav, ki ne veljajo za varne tretje države v skladu s pogoji, določenimi v členu 38 direktive o azilnih postopkih) in zanju veljajo različna pravila in procesna jamstva.

Resda bi lahko evropski seznam vsem državam članicam olajšal uporabo koncepta varna tretja država, vendar je to postopkovno orodje na voljo že v okviru direktive o azilnih postopkih. Tako lahko države članice prošnje državljanov varnih tretjih držav že sedaj obravnavajo pospešeno ali jih že na meji vsebinsko preučijo. Prav tako pa ob polnem zavedanju pomena tega orodja pri iskanju skupnih rešitev ne smemo preceniti potenciala predloga Komisije v okviru sedanje migracijske krize. Dodano vrednost evropskega seznama varnih tretjih držav bi bilo treba presojati z vidika splošnega in učinkovitega upravljanja azilnih sistemov EU ter polnega izvajanja določb skupnega evropskega azilnega sistema.

Vprašanja in zadržki glede predloga Komisije

Z vidika procesa vzpostavljanja skupnega evropskega azilnega sistema je treba pozdraviti harmonizacijski pristop, ki ga je ubrala Komisija. Vseeno želi poročevalka izpostaviti nekatera vprašanja in zadržke:

(1) o harmonizacijskem učinku tega predloga

Sprejetje seznama varnih tretjih držav ne bo nujno privedlo do večje harmonizacije, saj predlog dopušča soobstoj evropskega seznama in nacionalnih seznamov držav članic. Če Komisija vendarle predvideva, da bo v prihodnosti morda sprejela dodatne ukrepe za harmonizacijo, ki bi omogočili odpravo nacionalnih seznamov, pa tega v svojem predlogu ni konkretno izrazila. Prav tako ni jasno opredelila povezave med nacionalnimi seznami in skupnim seznamom in tudi ni predlagala prilagoditev za odpravo sedanjih razlik med nacionalnimi seznami.

  (2) o uporabljeni metodologiji za določitev, ali je država varna izvorna država

Vprašanje metodologije je ključnega pomena. Že Sodišče Evropske unije je določilo, da so evropski sozakonodajalci dolžni dokazati, da so uravnotežili cilje zadevne zakonodaje na eni strani in temeljne pravice, zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, na drugi strani. Poleg tega bi bil ta seznam sedmih držav po sedanjem predlogu šele prva faza, saj Komisija predlaga, da se nanj pozneje uvrstijo druge tretje države. Očitno pa predlog ne določa jasne in dosledne metodologije za presojo razmer v tretjih državah bodisi v postopku sprejetja seznama bodisi v postopku njegovega pregleda. Prav tako ne vsebuje obrazložene ocene razmer v omenjenih sedmih državah, s katero bi bila utemeljena njihova uvrstitev na skupni seznam.

  (3) o postopku sprejetja in pregleda seznama

Predlog ne vsebuje uradnih določb o tem, kako bi lahko spremembe evropskega seznama vplivale na nacionalne postopke, bodisi kar zadeva postopek začasnega umika bodisi postopek črtanja s seznama. Poleg te odsotnosti pravne varnosti je problem tudi nezadostna prožnost v postopku začasnega umika iz člena 3.

Zbiranje informacij o vsebini seznama, izboljšanje njegove zasnove

Poročevalka na podlagi teh različnih ugotovitev predlaga pristop, ki bo hkrati omogočil osnovno zbiranje informacij o državah na seznamu ter okrepitev same strukture seznama.

  (1) Nujno zbiranje informacij in preiskovalno delo

Da bi se pripravila primerna ocena držav, navedenih v Prilogi, sta Parlament in Svet uradno zaprosila Evropski azilni podporni urad za dodatne in najnovejše informacije o razmerah v državah Zahodnega Balkana in v Turčiji. Parlament je to zbiranje informacij želel dopolniti tako, da je k sodelovanju pozval tudi Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, ki naj osvetli vpliv predloga na temeljne pravice.

  (2) Začasno delno stališče z neupoštevanjem držav na seznamu

Evropska sozakonodajalca v pričakovanju odziva Evropskega azilnega podpornega urada ne moreta izraziti stališča o tistih delih, ki se konkretno nanašajo na sedem tretjih držav, ki so v predlogu Komisije navedene kot varne tretje države. Zato poročevalka v tej fazi še ni ocenila Priloge in uvodnih izjav, povezanih z njo, enak pristop pa je izbral tudi Svet. Ta pristop v dveh fazah bo sozakonodajalcema omogočil začetek medinstitucionalnih pogajanj o drugih delih besedila; ko bosta od Evropskega azilnega podpornega urada prejela zahtevane informacije, pa bosta svoje delno stališče dopolnila.

  (3) Okrepitev zasnove seznama

Spremembe, ki jih predlaga poročevalka, se logično nanašajo na zgoraj navedeno. Gre predvsem za:

    (a) opredelitev odnosa med evropskim in nacionalnimi seznami

Da bi zagotovili najboljši harmonizacijski učinek predloga, poročevalka med drugim predlaga ukinitev nacionalnih seznamov v roku treh let, v vmesnem obdobju pa določitev jasno opredeljenih postopkov v primeru začasnega umika ali črtanja države s skupnega seznama.

(b) okrepitev metodologije za oceno tretjih držav v okviru postopka sprejetja in pregleda seznama

V skladu s sodno prakso je treba vire informacij, navedene v osnutku uredbe, dopolniti s poročili in informacijami s terena, ki jih zagotovijo nevladne organizacije. Poleg tega je treba okrepiti metodologijo, tako da se določi jasno opredeljen postopek za primer spremembe seznama: vsako spremembo seznama je treba obrazložiti in utemeljiti ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovijo različni akterji, ki jih to zadeva. V tem okviru se predlaga ustanovitev posvetovalnega odbora za informacije o varnih izvornih državah. Ta odbor bodo sestavljali stalni člani, vključno z Evropskim azilnim podpornim uradom in Agencijo OZN za begunce, ter nestalni člani, izbrani na podlagi priznanega strokovnega znanja o konkretnih tretjih državah in/ali človekovih pravicah. Naloge odbora se bodo opredelile na vsaki stopnji postopka priprave ali pregleda seznama. Posvetovalni odbor bo tako omogočil boljšo oceno primernosti uporabe koncepta varna izvorna država za posamezno tretjo državo.

    (c) zagotovitev hitrejšega in prožnejšega mehanizma za pregled seznama

Poročevalka želi zagotoviti zlasti večjo prožnost postopka pregleda seznama „v primeru nenadne spremembe razmer“ ter tako preprečiti prepočasno odzivanje in neupravičeno uvrstitev posamezne države na seznam varnih izvornih držav.

    (d) utrditev veljavnega postopkovnega okvira iz Direktive 2013/32/EU

Za vzpostavitev skupnega seznama ni potrebna le obrazložena in z informacijami podkrepljena ocena razmer v obravnavanih tretjih državah, temveč tudi polno izvajanje določb iz direktive o azilnih postopkih in zlasti pripadajočih procesnih jamstev. Poročevalka zato predlaga utrditev veljavnega postopkovnega okvira in meni, da ga morajo uporabljati vse države članice. Komisija mora torej v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe pripraviti poročilo o spremljanju in o oceni izvajanja procesnih jamstev iz direktive o azilnih postopkih za prosilce za azil, ki prihajajo iz držav na skupnem seznamu varnih izvornih držav. Kar zadeva sam koncept varne izvorne države, je koristno spomniti, da bi morala uvrstitev države na skupni seznam temeljiti izključno na presoji, ali razmere v tej državi izpolnjujejo merila iz direktive o azilnih postopkih.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (15.6.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU

(COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD))

Pripravljavec mnenja: Jozo Radoš

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predložila predlog za vzpostavitev skupnega seznama varnih izvornih držav na podlagi skupnih meril iz Direktive 2013/32/EU. Na podlagi informacij Evropske službe za zunanje delovanje, držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada, Sveta Evrope, Visokega komisarja Organizacije združenih narodov za begunce in ustreznih drugih mednarodnih organizacij se v tej fazi predlaga, naj seznam vključuje šest držav Zahodnega Balkana in Turčijo.

Pripravljavec mnenja pozdravlja ta predlog, ki naj bi pripomogel k hitri obravnavi prošenj za azil, ki jih vložijo osebe iz teh držav, in zmanjšanju razlik med obstoječimi nacionalnimi seznami. Predlog vsebuje določbe o rednem pregledovanju razmer v državah, ki so na skupnem seznamu, in odstranitvi države s seznama, če se razmere nenadoma spremenijo.

Poudariti je treba, da vključitev države ne more pomeniti absolutnega varnostnega jamstva za državljane te države, zato bo treba te prošnje za mednarodno zaščito še naprej individualno obravnavati.

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da se v primeru Turčije relativno veliko prošenj za azil v državah članicah EU šteje za utemeljene, kar potrjuje dejstvo, da v tej državi še vedno prihaja do diskriminacije in kršenja človekovih pravic pripadnikov ranljivih skupin. Pripravljavec mnenja se sicer strinja s sklepom Komisije, da je Turčija varna izvorna država v smislu Direktive 2013/32/EU, meni pa, da je posebej pomembno zagotoviti, da se bo obveznost individualne obravnave prošenj za azil dosledno spoštovala.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da obravnava naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Države članice bi morale v skladu s Konvencijo Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri uporabi te uredbe predvsem upoštevati otrokovo korist in spoštovati družinsko življenje. Poleg tega bi morale posebno pozornost nameniti ranljivim osebam v smislu člena 20(3) Direktive 2011/95/EU, pa tudi pripadnikom etničnih manjšin in osebam LGBTI.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Komisija bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede začasnega umika te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta, če Komisija na podlagi utemeljene ocene ugotovi, da pogoji iz Direktive 2013/32/EU za to, da se tretja država šteje za varno izvorno državo, niso več izpolnjeni. Komisija bi morala za namene te utemeljene ocene upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in informacijami držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da začasni umik tretje države s skupnega evropskega seznama podaljša za največ eno leto, če je predlagala spremembo te uredbe, da bi se ta tretja država črtala s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(6)  Komisija bi morala stalno spremljati razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in najmanj vsakih šest mesecev opraviti preverjanja v zvezi s tem. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede začasnega umika te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta, če Komisija na podlagi utemeljene ocene ugotovi, da pogoji iz Direktive 2013/32/EU za to, da se tretja država šteje za varno izvorno državo, niso več izpolnjeni. Komisija bi morala za namene te utemeljene ocene upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in informacijami držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. Delegacijam EU v teh državah bi bilo treba podeliti nalogo, da spremljajo primere zavrnitve vstopa in vrnitev in takoj poročajo o njih. Komisija bi morala imeti možnost, da začasni umik tretje države s skupnega evropskega seznama podaljša za največ eno leto, če je predlagala spremembo te uredbe, da bi se ta tretja država črtala s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 150 prijavah ugotovilo štiri kršitve. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo imenoval za državo kandidatko. Takrat je ocenil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

(10)  V Albaniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v štirih zadevah ugotovilo kršitve. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 7,8 % (1 040) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Albanije. Vsaj osem držav članic je Albanijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Albanijo imenoval za državo kandidatko. Takrat je ocenil, da Albanija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Albanija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

Obrazložitev

Razmeroma nizko število sodb, v katerih je bila ugotovljena kršitev, glede na število vseh prijav v danem letu ni pomemben kazalnik, poleg tega je lahko zavajajoče, saj nič ne pove o izidu večine prijav, in sicer da so se nekatere zaključile s prijateljsko poravnavo, nekatere pa so še v obravnavi.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 1 196 prijavah ugotovilo pet kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino označilo za varno izvorno državo.

(11)  V Bosni in Hercegovini ustava zagotavlja podlago za delitev oblasti med konstitutivnimi narodi. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v petih zadevah ugotovilo kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 4,6 % (330) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Bosne in Hercegovine. Vsaj devet držav članic je Bosno in Hercegovino označilo za varno izvorno državo.

Obrazložitev

Razmeroma nizko število sodb, v katerih je bila ugotovljena kršitev, glede na število vseh prijav v danem letu ni pomemben kazalnik, poleg tega je lahko zavajajoče, saj nič ne pove o izidu večine prijav, in sicer da so se nekatere zaključile s prijateljsko poravnavo, nekatere pa so še v obravnavi.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 502 prijavah ugotovilo šest kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo imenoval za državo kandidatko. Takrat je ocenil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

(12)  V nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v šestih zadevah ugotovilo kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 0,9 % (70) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. Vsaj sedem držav članic je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo imenoval za državo kandidatko. Takrat je ocenil, da nekdanja jugoslovanska republika Makedonija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

Obrazložitev

Razmeroma nizko število sodb, v katerih je bila ugotovljena kršitev, glede na število vseh prijav v danem letu ni pomemben kazalnik, poleg tega je lahko zavajajoče, saj nič ne pove o izidu večine prijav, in sicer da so se nekatere zaključile s prijateljsko poravnavo, nekatere pa so še v obravnavi.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 447 prijavah ugotovilo eno kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

(14)  V Črni gori je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v eni zadevi ugotovilo kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 3,0 % (40) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Črne gore. Vsaj devet držav članic je Črno goro označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Črno goro imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Črna gora izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Črna gora pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

Obrazložitev

Razmeroma nizko število sodb, v katerih je bila ugotovljena kršitev, glede na število vseh prijav v danem letu ni pomemben kazalnik, poleg tega je lahko zavajajoče, saj nič ne pove o izidu večine prijav, in sicer da so se nekatere zaključile s prijateljsko poravnavo, nekatere pa so še v obravnavi.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  V Srbiji ustava zagotavlja podlago za manjšinsko samoupravo na področju izobraževanja, rabe jezika, informacij in kulture. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 11 490 prijavah ugotovilo šestnajst kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 1,8 % (400) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Srbije. Vsaj devet držav članic je Srbijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Srbijo imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Srbija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Srbija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

(15)  V Srbiji ustava zagotavlja podlago za manjšinsko samoupravo na področju izobraževanja, rabe jezika, informacij in kulture. Pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami je ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 16 zadevah ugotovilo kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v letu 2014 utemeljenih 1,8 % (400) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Srbije. Vsaj devet držav članic je Srbijo označilo za varno izvorno državo. Evropski svet je Srbijo imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Srbija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Srbija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

Obrazložitev

Razmeroma nizko število sodb, v katerih je bila ugotovljena kršitev, glede na število vseh prijav v danem letu ni pomemben kazalnik, poleg tega je lahko zavajajoče, saj nič ne pove o izidu večine prijav, in sicer da so se nekatere zaključile s prijateljsko poravnavo, nekatere pa so še v obravnavi.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) V Turčiji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 2 899 prijavah ugotovilo 94 kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Države članice so ugotovile, da je bilo v istem obdobju utemeljenih 23,1 % (310) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Turčije. Ena država članica je Turčijo označila za varno izvorno državo. Evropski svet je Turčijo imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Turčija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Turčija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku.

(16)  V Turčiji je pravna podlaga za zaščito pred preganjanjem in zlorabami ustrezno zagotovljena z vsebinskimi in procesnimi človekovimi pravicami ter s protidiskriminacijsko zakonodajo, vključno s podpisom vseh pomembnejših mednarodnih pogodb o človekovih pravicah. V letu 2014 je Evropsko sodišče za človekove pravice v 94 zadevah ugotovilo kršitev. Incidentov z vračanjem lastnih državljanov ni bilo opaziti. Vendar pa so države članice ugotovile, da je bilo leta 2014 utemeljenih 23,1 % (310) prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Turčije. Le ena država članica je Turčijo označila za varno izvorno državo. Evropski svet je Turčijo imenoval za državo kandidatko in pogajanja že potekajo. Takrat je ocenil, da Turčija izpolnjuje merila, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu 21. in 22. junija 1993 in ki se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic ter spoštovanje in zaščito manjšin, Turčija pa bo morala še naprej izpolnjevati ta merila za članstvo v skladu s priporočili iz letnega poročila o napredku. Pri ocenjevanju, ali Turčija izpolnjuje merila iz Direktive 2013/32/EU, bi bilo treba biti previden glede na številne prijave kršitev svobode izražanja in nenehne oborožene spopade v vzhodnih in jugovzhodnih regijah Turčije, ki vključujejo kurdsko manjšino. Sklep o določitvi Turčije za varno izvorno državo bi bilo treba izvajati ob ustreznem upoštevanju določb te direktive v zvezi s potrebo po ustrezni individualni obravnavi vsake prošnje za mednarodno zaščito ter ob doslednem spoštovanju obveznosti iz navedene direktive v zvezi z izvedbo osebnih razgovorov.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija redno preverja razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in informacijami držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

2.  Komisija dvakrat letno preveri razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in delegacij Unije v teh državah, pa tudi informacijami držav članic, EASO, UNHCR, FRA, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. O tem pravočasno ustrezno obvešča Evropski parlament.

Obrazložitev

Upoštevati je treba vse pomembne vire informacije, poleg tega je treba Evropski parlament kot sozakonodajalca ustrezno in pravočasno obveščati.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 3 o začasnem umiku tretjih držav s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 3 o začasnem umiku tretjih držav s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav, in sicer brez odlašanja. Komisija tri mesece po začasnem umiku poda zakonodajni predlog o spremembi Uredbe z namenom črtanja te tretje države s skupnega evropskega seznama. Za ponovno označitev te države je treba sprejeti spremembo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Obrazložitev

Postopek za umik države s skupnega evropskega seznama in njeno ponovno uvrstitev nanj je treba podrobneje določiti. Delegirani akt je namenjen temu, da se država brez odlašanja umakne s seznama, kljub temu pa naj bi imel Parlament kot sozakonodajalec še vedno pravico in možnost, da oblikuje končno odločitev oziroma vpliva nanjo.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a.  Evropski parlament in/ali Svet lahko pozoveta Komisijo, da poda predlog o vključitvi države na skupni evropski seznam varnih izvornih držav ali o izključitvi države s tega seznama.

Obrazložitev

Evropski parlament bi moral brez poseganja v primarno vlogo Komisije, da poda zakonodajne predloge, imeti možnost, da Komisiji v skladu s členom 225 predlaga, naj to stori.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  V primeru nenadne spremembe razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, Komisija opravi utemeljeno oceno izpolnjevanja pogojev iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU s strani te države ter, če ti pogoji niso več izpolnjeni, v skladu s členom 290 PDEU sprejme sklep o začasnem umiku te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta.

2.  V primeru nenadne spremembe razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, Komisija opravi utemeljeno oceno izpolnjevanja pogojev iz Priloge I k Direktivi 2013/32/EU s strani te države. Če ti pogoji niso več izpolnjeni, v razumnem roku glede na nujnost razmer na terenu v skladu s členom 290 PDEU sprejme sklep o začasnem umiku te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta.

Obrazložitev

Rok, v katerem naj bi Komisija opravila utemeljeno oceno, bi moral ustrezati nujnosti razmer.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene skupnih postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

16.9.2015

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

16.9.2015

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Jozo Radoš

19.11.2015

Obravnava v odboru

18.4.2016

 

 

 

Datum sprejetja

14.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

11

18

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Goffredo Maria Bettini, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Ana Gomes, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Norica Nicolai, Urmas Paet, Igor Šoltes, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ernest Urtasun, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Hans-Olaf Henkel


MNENJE Odbora za razvoj (22.4.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU

(COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD))

Poročevalec: Seb Dance

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila predlog za vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav na podlagi skupnih meril iz Direktive 2013/32/EU. Na podlagi informacij Evropske službe za zunanje delovanje, držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada, Sveta Evrope, Visokega komisarja OZN za begunce in ustreznih drugih mednarodnih organizacij se v tej fazi predlaga, naj seznam vključuje šest držav Zahodnega Balkana (štiri države kandidatke: Albanija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora in Srbija, ter dve potencialni državi kandidatki: Bosna in Hercegovina in Kosovo) in Turčijo (država kandidatka).

Pripravljavec mnenja je zaskrbljen zaradi predloga, med drugim zaradi ocene, na podlagi katere je Komisija te države vključila, in uporabljene metodologije. Poleg tega se pojavljajo pomisleki glede tega, da bi utegnil predlog povzročiti harmonizacijo, in glede načina, na katerega je treba seznam sprejeti in revidirati.

Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo v tej fazi bolje, da Parlament ne uporabi vseh svojih pooblastil in ne poda stališča o predlaganem seznamu varnih držav. Pristojni odbor LIBE je namreč Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropski azilni podporni urad zaprosil za strokovno mnenje, zato bi bilo bolje, da bi Parlament počakal na ti mnenji.

Pripravljavec mnenja ugotavlja, da predlog dopušča vključitev dodatnih tretjih držav na skupni evropski seznam varnih izvornih držav, ki naj bi se vzpostavil; v zvezi s tem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so v predlogu nekatere države v razvoju že določene kot države, ki bi jih bilo mogoče vključiti na morebitni obnovljeni evropski skupni seznam varnih držav. Poleg tega je zelo zaskrbljen zaradi naslednjega stavka iz obrazložitvenega memoranduma Komisije: „Prednost bodo pri tem imele tretje države, iz katerih prihaja večje število prosilcev za mednarodno zaščito v EU, kot so Bangladeš, Pakistan in Senegal.“ Obžaluje, da utegne morebitna vključitev teh držav služiti le notranji migraciji EU ter škoditi razvojni politiki EU do teh držav in načelu zagotavljanja usklajenosti politik za razvoj pri vseh dejavnostih EU.

Pripravljavec mnenja sicer podpira učinkovito obravnavanje prošenj za azil, vseeno pa se mora Komisija zavedati, da lahko določitev varnih izvornih držav nesorazmerno prizadene najranljivejše skupine. Upravičeno se je bati, da se načelo nevračanja ne bi uveljavilo pri manjšinah, saj je lahko za posameznika obremenjujoče, da mora na podlagi uredbe dokazovati, da pripada manjšini, če želi, da se njegova prošnja za azil podrobneje obravnava. Pripravljavec mnenja želi spomniti, da je kolektivni izgon prepovedan. Poudarja, da se lahko ti absolutni pravici oseb brez omejevanja (načelo nevračanja in prepoved kolektivnega izgona) izkažeta še posebej primerni, kar zadeva položaj otrok, ki so zbežali iz konfliktnih držav v razvoju in potrebujejo mednarodno zaščito, ter položaj lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih in interseksualnih oseb, ki trdijo, da bežijo pred preganjanjem v nekaterih državah v razvoju.

Komisija mora v okviru postopka ocenjevanja pristati v redne stike s skupinami civilne družbe, da bo ocenila dejansko izvajaje in dejanski dostop do pravnih sredstev zoper kršitve pravic in svoboščin, opredeljenih v Evropski konvenciji o varstvu človekov pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Unija je glede na zaznano zelo veliko povečanje v Uniji vloženih vlog za mednarodno zaščito od leta 2014 ter posledični izredno velik pritisk na azilne sisteme držav članic priznala potrebo po okrepljeni uporabi določb Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, kot bistvenem orodju za podporo hitri obdelavi prošenj, ki najverjetneje niso utemeljene. Natančneje, Evropski svet se je v sklepih z dne 25. in 26. junija 2015 v zvezi s potrebo po pospešitvi obravnavanja prošenj za azil skliceval na namero Komisije, kakor je navedena v njenem sporočilu o evropski agendi o migracijah8, po krepitvi teh določb, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Poleg tega je Svet za pravosodje in notranje zadeve v svojih sklepih o varnih izvornih državah z dne 20. julija 2015 pozdravil namero Komisije, da okrepi določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

(3) Unija je glede na zaznano zelo veliko povečanje v Uniji vloženih vlog za mednarodno zaščito od leta 2014 ter posledični izredno velik pritisk na azilne sisteme držav članic priznala potrebo po okrepljeni uporabi določb Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, kot bistvenem orodju za podporo hitri obdelavi prošenj, ki morda niso utemeljene. Natančneje, Evropski svet se je v sklepih z dne 25. in 26. junija 2015 v zvezi s potrebo po pospešitvi obravnavanja nekaterih prošenj za azil skliceval na namero Komisije, kakor je navedena v njenem sporočilu o evropski agendi o migracijah, po krepitvi teh določb, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Poleg tega je Svet za pravosodje in notranje zadeve v svojih sklepih o varnih izvornih državah z dne 20. julija 2015 pozdravil namero Komisije, da okrepi določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na varne izvorne države, vključno z morebitno vzpostavitvijo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav.

________________

________________

8 COM(2015)0240, 13.5.2015.

8 COM(2015)0240, 13.5.2015.

Obrazložitev

Vedeti je treba, da lahko imajo države, vključene na morebitni seznam, še vedno nerešena vprašanja v zvezi s stanjem na področju človekovih pravic za manjšine. Osebe običajno vložijo prošnjo za azil, ker bežijo pred preganjanjem, zato ne velja za vse prošnje, da so najverjetneje neutemeljene, poleg tega ta izraz do določene mere že vnaprej kaže na to, kakšna bo odločitev o vlogi.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na uporabo koncepta varne izvorne države, bi se glede tretjih držav, ki so na skupnem seznamu, vzpostavljenem s to uredbo, morale uporabljati. Natančneje to pomeni, da okoliščina, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne pomeni absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in zato ne odpravlja potrebe po ustrezni individualni obravnavi prošnje za mednarodno zaščito. Poleg tega je treba opomniti, da se označitev zadevne države za varno ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni razlogi zoper štetje te države za varno.

(5) Določbe Direktive 2013/32/EU, ki se nanašajo na uporabo koncepta varne izvorne države, bi se glede tretjih držav, ki so na skupnem seznamu, vzpostavljenem s to uredbo, morale uporabljati. Natančneje to pomeni, da okoliščina, da je tretja država na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, ne more predstavljati izrecnega merila niti ne vzpostavlja sistematičnega in absolutnega zagotovila varnosti državljanov te države in tudi ne bi smela pomeniti, da lahko nacionalni organi odpravijo svojo obveznost, da ustrezno in dosledno individualno obravnavajo prošnje za mednarodno zaščito. Poleg tega je treba opomniti, da se označitev zadevne države za varno ne uporablja, kadar glede na osebni položaj prosilca obstajajo resni razlogi za mnenje, da v njegovih posebnih okoliščinah država zanj ni varna. Države članice bi se morale zavedati, da so nekatere skupine manjšin, kot so lezbijke, geji, biseksualci, transspolne in interseksualne osebe (LGBTI), v svojih izvornih državah ogrožene že samo zaradi tega, ker v azilnem postopku navedejo, da pripadajo tej manjšini. Zato se od prosilcev ne bi smelo zahtevati, da izkažejo ali dokažejo, da pripadajo ranljivi skupini, še posebej kadar to dokazno breme pomeni kršitev dostojanstva osebe. Zagotoviti bi bilo treba pravico do učinkovitega pravnega sredstva v primeru zavrnilne odločbe.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Komisija bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede začasnega umika te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta, če Komisija na podlagi utemeljene ocene ugotovi, da pogoji iz Direktive 2013/32/EU za to, da se tretja država šteje za varno izvorno državo, niso več izpolnjeni. Komisija bi morala za namene te utemeljene ocene upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in informacijami držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da začasni umik tretje države s skupnega evropskega seznama podaljša za največ eno leto, če je predlagala spremembo te uredbe, da bi se ta tretja država črtala s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(6) Komisija bi morala redno preverjati razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav. V primeru nenadnega poslabšanja razmer v tretji državi, ki je na skupnem evropskem seznamu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede začasnega umika te tretje države s skupnega evropskega seznama za obdobje enega leta, če Komisija na podlagi utemeljene ocene ugotovi, da pogoji iz Direktive 2013/32/EU za to, da se tretja država šteje za varno izvorno državo, niso več izpolnjeni. Komisija bi morala za namene te utemeljene ocene upoštevati različne vire informacij, ki so ji na voljo, vključno zlasti s svojimi letnimi poročili o napredku tretjih držav, ki jih je Evropski svet imenoval za države kandidatke, rednimi poročili Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in informacijami držav članic, Evropskega azilnega podpornega urada (EASO), Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR), Sveta Evrope, skupin civilne družbe in drugih ustreznih mednarodnih organizacij. Komisija bi morala imeti možnost, da začasni umik tretje države s skupnega evropskega seznama podaljša za največ eno leto, če je predlagala spremembo te uredbe, da bi se ta tretja država črtala s skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Komisija mora biti zmožna hitrega in učinkovitega odzivanja na humanitarne krize, da se izpolnijo obveznosti Unije do tretjih držav in beguncev.

Obrazložitev

Takoj, ko nastopi obsežna humanitarna kriza v tretji državi, je treba ljudem iz te države zagotoviti popolni azilni postopek ob spoštovanju ženevske konvencije o beguncih iz leta 1951.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) V skladu z Direktivo 2013/32/EU se država šteje za varno izvorno državo, če se na podlagi pravnega položaja, uporabe prava v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin lahko sklepa, da tam na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v členu 9 Direktive 2011/95/EU Evropskega Parlamenta in Sveta10, ni mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ni ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

(8) V skladu z Direktivo 2013/32/EU se država šteje za varno izvorno državo, če se na podlagi pravnega položaja, dejanske uporabe prava in enostavnega dostopa do pravne varnosti v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin lahko sklepa, da tam na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja splošnega prebivalstva, ranljivih oseb, etničnih manjšin, oseb, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI, ali pripadnikov katere koli manjšine, kakor je opredeljeno v členu 9 Direktive 2011/95/EU Evropskega Parlamenta in Sveta10, ni mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ni ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

____________

____________

10 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

10 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

Obrazložitev

Pri ocenjevanju varnosti v tretji državi bi morali poleg tega, kakšni so zakoni in običaji v tej državi, upoštevati tudi, kako se uporabljajo. Komisija je že sama priznala, da v vsaki od navedenih držav obstajajo nerešena vprašanja v zvezi z nekaterimi manjšinami. V predlogu bi bilo treba obravnavati, ali je sistematično preganjanje nekaterih manjšin običajno, poleg tega bi bilo treba navezati stik s civilno družbo in oceniti, ali imajo državljani v teh državah dejanski dostop do pravnih sredstev. Skupine civilne družbe, ki se nahajajo v teh državah ali sodelujejo s temi državami, lahko pogosto zagotovijo najboljše povratne informacije o običajnih izkušnjah manjšin na kraju samem, gre za t. i. mehke podatke, ki bi jih lahko pri drugih empiričnih ocenah spregledali.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Tretje države, navedene v Prilogi I k tej uredbi, so varne izvorne države.

1. Tretje države, navedene v Prilogi I k tej uredbi, so varne izvorne države glede na osebne okoliščine prosilca.

Obrazložitev

Uredba bi morala spoštovati načela usklajenosti politik za razvoj ter zagotavljati, da se ustrezno oceni učinek, zlasti kar zadeva vključitev dodatnih držav na seznam.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija redno preverja razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in informacijami držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

2. Komisija sistematično preučuje učinek uredbe na razvojno politiko EU, pri čemer upošteva načelo usklajenosti politik za razvoj. Komisija tudi redno preverja razmere v tretjih državah, ki so na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, in sicer na podlagi več virov informacij, vključno zlasti s poročanjem ESZD in informacijami držav članic, EASO, UNHCR, Sveta Evrope, skupine civilne družbe in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

Obrazložitev

Uredba bi morala spoštovati načela usklajenosti politik za razvoj ter zagotavljati, da se ustrezno oceni učinek, zlasti kar zadeva vključitev dodatnih držav na seznam.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene skupnih postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

16.9.2015

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

10.3.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Seb Dance

4.3.2016

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

Seb Dance

Obravnava v odboru

15.3.2016

 

 

 

Datum sprejetja

20.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

2

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Charles Goerens, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Brian Hayes, Paul Rübig, Patrizia Toia

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Tiziana Beghin, Miroslav Poche


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Vzpostavitev skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene skupnih postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite

Referenčni dokumenti

COM(2015)0452 – C8-0270/2015 – 2015/0211(COD)

Datum predložitve EP

8.9.2015

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

16.9.2015

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

16.9.2015

DEVE

10.3.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Sylvie Guillaume

1.10.2015

 

 

 

Obravnava v odboru

22.9.2015

14.1.2016

28.4.2016

30.5.2016

 

27.6.2016

 

 

 

Datum sprejetja

27.6.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

10

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Monica Macovei, Barbara Matera, Roberta Metsola, Louis Michel, Claude Moraes, József Nagy, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Kristina Winberg

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Maria Corazza Bildt, Dennis de Jong, Gérard Deprez, Anna Hedh, Petr Ježek, Petra Kammerevert, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Andrejs Mamikins, Salvatore Domenico Pogliese, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Barbara Spinelli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Georg Mayer

Datum predložitve

20.7.2016


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

36

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Petr Ježek, Louis Michel

ECR

Monica Macovei,

PPE

Heinz K. Becker, Michał Boni, Anna Maria Corazza Bildt, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Barbara Kudrycka, Barbara Matera, Roberta Metsola, József Nagy, Salvatore Domenico Pogliese, Csaba Sógor, Traian Ungureanu

S&D

Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Petra Kammerevert, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Marju Lauristin, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Christine Revault D'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel

36

+

10

-

EFDD

Kristina Winberg

ENF

Lorenzo Fontana, Gilles Lebreton

GUE/NGL

Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Dennis de Jong

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Jean Lambert, Judith Sargentini

3

0

ECR

Jussi Halla-aho

EFDD

Laura Ferrara

ENF

Georg Mayer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov