POROČILO o odnosih med EU in Tunizijo v aktualnem regionalnem kontekstu

26.7.2016 - (2015/2273(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Fabio Massimo Castaldo

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o odnosih med EU in Tunizijo v aktualnem regionalnem kontekstu

(2015/2273(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev o zakonodajnih in predsedniških volitvah v Tuniziji leta 2014,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z naslovom Prisons in Tunisia: International Standards versus Reality (Zapori v Tuniziji: mednarodni standardi v primerjavi z resničnostjo) iz marca 2014 in izjav uslužbencev tunizijskega ministrstva za pravosodje,

–  ob upoštevanju enotnega okvira podpore za podporo Evropske unije Tuniziji v obdobju 2014–2015, ki je bil s spremembo Sklepa C(2014)5160 podaljšan do konca leta 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike[1],

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Pregled evropske sosedske politike (JOIN(2015)0050) z dne 18. novembra 2015,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma na področju raziskav in inovacij v okviru programa Obzorje 2020, ki ga je Tunizija podpisala 1. decembra 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Tunizijo[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2016 o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Tunizijo[3];

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/580 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo[4], ki je začela veljati 19. aprila 2016,

–  ob upoštevanju priporočil Pridružitvenega sveta EU-Tunizija z dne 17. marca 2015 o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija (2013–2017) in skupne izjave Pridružitvenega sveta EU-Tunizija z dne 18. aprila 2016,

–  ob upoštevanju strateškega razvojnega načrta Tunizije za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0249/2016),

A.  ker je Tunizija ena od prednostnih držav EU v okviru evropske sosedske politike;

B.  ker je proces mirnega demokratičnega prehoda v Tuniziji uspešen primer v arabskem svetu in je njegova utrditev ključna za stabilnost celotne regije in posledično neposredno tudi za varnost Evrope;

C.  ker je leta 2015 Nobelovo nagrado za mir prejela tunizijska četverica za nacionalni dialog za svoj „odločilni prispevek h gradnji pluralistične demokracije v Tuniziji“;

D.  ker se Tunizija trenutno sooča s težkimi družbenimi in gospodarskimi razmerami, pa tudi z varnostnimi izzivi, ki so večinoma posledica razmer v Libiji; ker te razmere in teroristični napadi v Tuniziji močno škodijo turizmu, ki predstavlja ključen element tunizijskega gospodarstva;

E.  ker je tunizijsko gospodarstvo v veliki meri odvisno od tujih naložb, turizma in izvoza izdelkov v EU in ker lahko gospodarstvo uspeva samo, če je omogočen nadaljnji razvoj demokracije;

F.  ker je bilo pomanjkanje delovnih mest in priložnosti eden izmed glavnih razlogov za množične ljudske demonstracije leta 2011 in ker ljudje ob visoki brezposelnosti mladih številne izmed teh težav še vedno občutijo;

G.  ker je treba vzpostaviti resnično partnerstvo, ki bo upoštevalo interese narodov z obeh obal Sredozemlja, zlasti v smislu zmanjšanja socialnih in regionalnih neenakosti v Tuniziji;

H.  ker bi EU lahko glede na to, da se je Ben Alijev režim končal in da je prišlo do utrditve demokratičnega procesa, izboljšala svoj politični dialog s Tunizijo tako, da bi bolj upoštevala interese in prednostne naloge te pomembne partnerice ter s tem uresničila cilj stabilnosti;

I.  ker si morajo EU in njene države članice še naprej prizadevati za sodelovanje s tunizijskim ljudstvom in vlado, da bi spodbujali skupne interese, tudi trgovino, naložbe, turizem, kulturo in varnost;

J.  ker je bil v okviru organizacije pododborov vzpostavljen tristranski dialog med oblastmi, akterji civilne družbe in predstavniki EU v Tuniziji;

K.  ker sta svoboda medijev in svoboda objavljanja ključna elementa odprte, svobodne in demokratične družbe;

L.  ker je imela Tunizija pomembno vlogo pri spodbujanju sklenitve sporazuma med sprtimi stranmi v Libiji;

M.  ker nestabilnost v Libiji in njeni čezmejni vplivi resno ogrožajo stabilnost Tunizije in celotne regije; ker Tunizija trenutno gosti več kot milijon razseljenih Libijcev, ki so zbežali pred nestabilnostjo in nasiljem v Libiji, in ker to obremenjuje notranje razmere in infrastrukturo, razseljene osebe pa morajo biti nastanjene v objektih nekdanjih begunskih taborišč, kot je Šuša, v katerih osnovne storitve niso zagotovljene;

N.  ker je bila Tunizija v zadnjih letih tarča več terorističnih napadov; ker je Tunizija ena ključnih partneric EU v boju proti terorizmu;

O.  ker Islamska država/Daiš novači skrb zbujajoče število mladih Tunizijcev in ker brezup in gospodarska stagnacija prispevata k vse večji dovzetnosti mladih za nagovarjanje ekstremističnih organizacij;

1.  obnavlja svojo zavezo tunizijskemu ljudstvu v procesu političnega prehoda, ki se je začel leta 2011; izpostavlja izzive in grožnje, s katerimi se sooča država pri konsolidaciji demokratičnega procesa, izvajanju reform, ki so potrebne za družbeno in gospodarsko blaginjo, ter zagotavljanju varnosti; poziva EU in države članice, naj mobilizirajo in bolje usklajujejo znatna tehnična in finančna sredstva, da bi zagotovile konkretno podporo za Tunizijo; poudarja, da bodo brez ukrepov za okrepitev absorpcijske sposobnosti Tunizije ter njene stabilnosti, demokracije, dobrega upravljanja, boja proti korupciji, gospodarskega razvoja in zaposlovanja v regiji ogrožene vse možnosti za reforme; zato poziva k pristnemu poglobljenemu in celovitemu partnerstvu med EU in Tunizijo;

2.  poziva države, ki so sklenile deauvillsko partnerstvo, naj izpolnijo obljubljene zaveze; meni, da razmere v Tuniziji upravičujejo uvedbo pravega Marshallovega načrta z ustreznim financiranjem, da bi na celovit način podprli utrditev demokratičnega prehoda ter spodbudili naložbe in razvoj v vseh sektorjih gospodarstva in družbe v državi, zlasti z ustvarjanjem novih delovnih mest in ohranjanjem kakovostnih javnih storitev, ki so dostopne vsem; poziva tudi h krepitvi prizadevanj za podporo civilni družbi; izraža zaskrbljenost zaradi sedanjih družbeno-gospodarskih in proračunskih težav, ki so značilne za nestabilno tranzicijsko obdobje, ter poudarja nujnost uvedbe ustreznih reform v Tuniziji, namenjenih spodbujanju zaposlovanja ter razvoju trajnostne in vključujoče rasti; meni, da morajo proračunski organi zato nujno strinjati z odločno okrepitvijo sredstev Evropskega instrumenta sosedstva, namenjenih Tuniziji;

3.  potrjuje, da zgodovinska demokratična tranzicija Tunizije kljub težkim socialnim in gospodarskim razmeram zahteva bolj ambiciozno partnerstvo EU-Tunizija, ki presega običajne ukrepe;

4.  izraža pohvalo dobremu sodelovanju med Tunizijo in njenimi sosedami, ki ga dokazujejo podpis preferencialnega trgovinskega sporazuma in ustanovitev lokalnih čezmejnih odborov z Alžirijo, katerih cilj je spodbujati lokalni razvoj, prepletenost tunizijskega in libijskega gospodarstva ter solidarnost Tunizijcev z razseljenimi Libijci; v zvezi s tem pozdravlja napredek pri procesu sprave v Libiji;

5.  poudarja, kako pomembno je spoštovati človekove pravice pri izvajanju pregledane evropske sosedske politike; poziva k razvoju mehanizmov za spremljanje spoštovanja temeljnih svoboščin, enakosti spolov in drugih vprašanj človekovih pravic, pri čemer je treba v polni meri vključiti civilno družbo;

6.  poudarja, da bi lahko bil ponoven začetek političnega povezovanja v okviru Unije arabskega Magreba še posebno primerna priložnost za zagotavljanje varnosti in krepitev sodelovanja v vsej regiji;

I – Politične reforme in institucije

7.  izraža podporo procesu demokratizacije in poudarja, da so v Tuniziji potrebne družbene in gospodarske reforme; poudarja, da je treba podpirati skupščino predstavnikov ljudstva, saj sta krepitev stabilnosti v spremenljivem regionalnem kontekstu in hkratna poglobitev demokracije velik izziv; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sredstev te skupščine, kar ovira njeno zakonodajno vlogo in upočasnjuje pripravo nujno potrebne nove zakonodaje in proces reform; podpira jo pri njenih prizadevanjih za okrepitev svojih zmogljivosti, tudi z zaposlovanjem osebja; podpira pregled potreb te skupščine; poziva, naj službe Parlamenta izboljšajo podporne dejavnosti za gradnjo zmogljivosti, ki se zagotavljajo skupščini predstavnikov ljudstva; priporoča, naj Parlament v svojih prostorih organizira politično srečanje na najvišji politični ravni, na primer „tunizijski teden“, da bi spodbudil parlamentarno sodelovanje;

8.  pozdravlja ustanovitev skupnega parlamentarnega odbora EU-Tunizija, ki bo imel osrednjo vlogo in bo poslancem Evropskega parlamenta in Tunizijcem omogočil, da se redno srečujejo in vzpostavijo strukturiran politični dialog o demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi in temah v skupnem interesu; poudarja, da bo imel skupni parlamentarni odbor EU-Tunizija v okviru začetka trgovinskih pogajanj pomembno vlogo pri učinkovitem spremljanju tekočih pogajanj; poziva k uvedbi posebnih pobud za podporo skupščini predstavnikov ljudstva z drugimi odbori Evropskega parlamenta, kot je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (za podporo v zvezi z zadevami s področja pravosodja in notranjih zadev, migracijskega prava in ukrepi v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, vključno s terorizmom);

9.  pozdravlja tristranski dialog v Tuniziji; poziva, naj se ta nadaljuje in razširi na vse vidike dvostranskih odnosov EU-Tunizija ter se zlasti zagotovi udejstvovanje civilne družbe pri izvajanju pregleda evropske sosedske politike in v pogajalskem procesu o prednostnih nalogah med EU in Tunizijo;

10.  ugotavlja, da je reforma javne uprave ena glavnih zahtevnih reform, ki jih mora izvesti Tunizija; pozdravlja, da tunizijska vlada preučuje nove metode za hitro obravnavo ključnih prednostnih politik; meni, da je tesno sodelovanje med evropsko in tunizijsko upravo pozitiven prispevek k reformi javne uprave; podpira uporabo rešitev, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, za vzpostavitev in razvoj e-države in e-uprave;

11.  pozdravlja dejstvo, da Tunizija upošteva mednarodne standarde v zvezi s svobodo združevanja, s čimer je dobila vodilno vlogo pri krepitvi neodvisne civilne družbe v arabskem svetu; poziva k okrepitvi tehnične podpore in podpore za krepitev zmogljivosti za organizacije civilne družbe, politične stranke in sindikate, ki imajo ključno vlogo v Tuniziji in za katere se je pokazalo, da so bistvenega pomena za demokratični prehod in splošni razvoj, odgovornost vlade ter spremljanje spoštovanja človekovih pravic, vključno z zaščito žensk in otrok, enakostjo spolov in zaščito vseh žrtev preganjanja in diskriminacije; pozdravlja posebne programe, ki jih na tem področju financira EU, kot je projekt v podporo civilni družbi, ter sporazum, ki sta ga podpisala Evropski socialno-ekonomski odbor in tunizijska četverica, da bi okrepila vezi med tunizijsko in evropsko civilno družbo; spodbuja dialog in sodelovanje med civilno družbo in javnimi organi pri opredeljevanju lokalnih razvojnih prednostnih nalog, tudi lokalnih naložb; poziva k spodbujanju državljanske vzgoje in demokratičnega udejstvovanja;

12.  poudarja, da je pomembno razvijati kulturo državljanstva, in poziva, naj se oblikuje ugodno okolje s potrebnimi strukturami, ki bo organizacijam civilne družbe omogočilo vključevanje v postopek odločanja;

13.  meni, da morata Komisija in ESZD zagotoviti potrebno podporo za lokalne volitve (predvidene oktobra 2016) ter nadzorno misijo in volilno pomoč EU in Evropskega parlamenta, če bo tunizijska vlada za to zaprosila, kot že za parlamentarne in predsedniške volitve leta 2014; v zvezi s tem poziva k okrepljeni podpori občinam v okviru Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in k spodbujanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ob usklajevanju z državami članicami;

14.  poziva k podpori politik, ki upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov, vključno z reformo zakonika o osebnem stanu, da bi se tako odpravili zakoni, ki diskriminirajo ženske, kot so zakoni, ki se nanašajo na pravico dedovanja in pravico do sklenitve zakonske zveze, in k večji udeležbi žensk v javnem življenju in zasebnem sektorju, kot določa člen 46 tunizijske ustave; poleg tega spodbuja razvoj programov mentorstva za voditeljice v vzponu, s katerimi bi jih lahko podprli pri dostopu do položajev nosilcev odločanja; priporoča, naj se prekliče splošna izjava Tunizije o Konvenciji o odpravi diskriminacije žensk;

15.  poziva k vključitvi mladih v politično življenje, zlasti v zvezi s spodbujanjem njihovega sodelovanja na lokalnih volitvah; v zvezi s tem pozdravlja projekt ozaveščanja mladih/državljanske vzgoje, ki ga financira EU; pozdravlja zakonodajne določbe v zvezi z zastopanostjo mladih na lokalnih in regionalnih volitvah; meni, da so lokalne volitve leta 2016 priložnost za spodbujanje mladih k ponovnemu aktivnemu udejstvovanju v procesu političnega preoblikovanja;

16.  pozdravlja prehodni zakon o pravosodju; opozarja, da tunizijsko ljudstvo v zvezi s procesom prehoda goji velika pričakovanja; obžaluje močno polarizacijo znotraj odbora za resnico in dostojanstvo; ugotavlja, da si prednostni nalogi nacionalne sprave in rasti ne bi smeli nasprotovati;

17.  poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej podpirata Tunizijo pri reformi pravosodja in pravne države ob upoštevanju vrednot tunizijske ustave, tudi s tehnično in finančno podporo za ustanavljanje vrhovnega sodnega sveta in ustavnega sodišča, ki trenutno poteka; pozdravlja program EU za reformo sodstva (PARJI), sprejet leta 2011, ter program PARJ2, sprejet leta 2014, ki je bil financiran samo s 15 milijoni EUR;

18.  poziva vlado, naj hitro sprejme ukrepe, ki bodo preprečili uporabo mučenja; spodbuja Tunizijo, naj odpravi smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi ponavljajočih se primerov mučenja mladoletnikov, za katere sumijo, da se želijo pridružiti terorističnim organizacijam, s strani tunizijskih oblasti;

19.  poziva Tunizijo, naj nujno prenovi svoj zakon o izrednih razmerah iz leta 1978, ki se zdaj izvršuje ob neupoštevanju osnovnih ustavnih določb;

20.  izraža zaskrbljenost zaradi prezasedenosti, pomanjkanja hrane in sanitarnih razmer v tunizijskih zaporih ter njihovih učinkov na osnovne pravice zapornikov; pozdravlja tunizijsko-evropski projekt za reformo tunizijske institucije za izvajanje kazenskih sankcij, katere cilj je okrepiti sistem alternativnih kazni namesto zapora za manj resne kršitve;

21.  poziva k reformi kazenskega zakonika, zlasti k razveljavitvi člena 230, ki kaznuje homoseksualnost s triletno zaporno kaznijo in je v nasprotju z ustavnima načeloma nediskriminacije in varstva zasebnosti; pozdravlja nov zakon, ki nadomešča in spreminja zakon 1992-52 o drogah in ki daje prednost preprečevanju namesto odvračanja ter določa alternativne kazni, ki spodbujajo rehabilitacijo in ponovno vključevanje uporabnikov drog kot ustrezen ukrep za uskladitev tunizijske zakonodaje z mednarodnimi standardi;

22.  poziva k večji decentralizaciji in krepitvi regij prek večje lokalne avtonomije; podpira partnerstva z državami članicami EU, ki spodbujajo decentralizirane pristope (npr. usposabljanje in gradnjo zmogljivosti na tem področju), ter projekte decentraliziranega sodelovanja, ki jih izvajajo organi držav članic in tako prispevajo k razvoju regionalnega in občinskega upravljanja v Tuniziji, pa tudi partnerstva in izmenjavo dobre prakse z mesti in lokalnimi skupnostmi EU; poziva EU, naj bolj podpre civilno družbo v regijah, pri čemer naj gradi na uspešnih obstoječih pobudah;

23.  je zaskrbljen, ker je bil pri prenovi zakonika o kazenskem postopku in kazenskega zakonika dosežen skromen napredek v zvezi z zaščito svobode izražanja; je zaskrbljen, ker so več državljanov sodno preganjali in zaprli zaradi domnevnega obrekovanja, žaljenja državnih uradnikov v rapovskih pesmih ali kršenja javne morale, tudi novinarje in blogerje, ker so izrazili svoje mnenje; pozdravlja dejstvo, da se je Tunizija pridružila Koaliciji za svobodo na spletu, in poziva Tunizijo, naj bolj dejavno sodeluje;

24.  ponovno potrjuje, da so svoboda tiska in medijev, svoboda izražanja v spletu, tudi blogerjev, in izven njega ter svoboda zbiranja ključni elementi in nepogrešljivi stebri demokracije ter odprte in pluralistične družbe; spodbuja k standardom najboljše prakse v medijskem sektorju, ki bodo resnično odražali preiskovalno in diferencirano novinarstvo; priznava spodbujevalni učinek necenzuriranega dostopa do interneta ter digitalnih in družbenih medijev; pozdravlja dinamičen in odprt spletni medijski prostor v Tuniziji, vseeno pa poziva tunizijske oblasti, naj še naprej vlagajo v osnovno tehnološko infrastrukturo ter spodbujajo digitalno povezljivost in pismenost, zlasti na najrevnejših območjih države; pozdravlja dejstvo, da je bil marca 2016 sprejet nov zakon o informiranju za učinkovito zaščito pravice do svobode obveščanja v Tuniziji, vključno s pravicami prijaviteljev nepravilnosti; pozdravlja dejstvo, da bosta Neodvisni visoki organ za avdiovizualne komunikacije (HAICA) in njegova naslednica, Komisija za avdiovizualno komunikacijo (ACA), koristila podporo EU v okviru 10 milijonov EUR vrednega programa za podporo reforme medijev, ki se trenutno izvaja;

25.  poziva parlamentarno skupščino Sveta Evrope, naj Tuniziji dodeli status partnerice za demokracijo, kar bi pomenilo pomemben korak k utrditvi parlamentarne demokracije in pravne države v Tuniziji;

II – Gospodarski in družbeni razvoj

26.  pozdravlja predlog Komisije za makrofinančno pomoč v višini 500 milijonov EUR ter dejstvo, da sta ga Svet in Parlament sprejela;

27.  je seznanjen z začetkom pogajanj o ambicioznem prostotrgovinskem sporazumu (DCFTA) med EU in Tunizijo; želi spomniti, da mora EU ta pogajanja izvajati skupaj s tehnično in finančno prilagojeno pomočjo; poudarja, da ima ta sporazum, katerega cilj je izboljšati dostop do trga in naložbeno ozračje, več kot le trgovinsko razsežnosti in mora prispevati k razširitvi evropskih standardov na področjih okolja, varstva potrošnikov in pravic delavcev v Tuniziji, s čimer bi okrepil njeno stabilnost, utrdil njen demokratični sistem in ponovno oživil njeno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj med pogajanji uporabi progresiven pristop in zagotovi, da bo sporazum vzajemno koristen in bo ustrezno upošteval znatne gospodarske razlike med stranema; ponovno opozarja na svoja priporočila Komisiji in tunizijski vladi, naj izvedeta jasen in podroben postopek za vključitev tunizijske in evropske civilne družbe v pogajanja o DCFTA; poziva, naj bo postopek posvetovanj odprt in pregleden ter naj bolje upošteva raznolikost tunizijske civilne družbe, pri čemer naj izhaja iz najboljših praks, ki so bile uporabljene pri podobnih pogajanjih;

28.  je seznanjen s sprejetjem nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Tunizijo, kar je konkreten korak v podporo tunizijskemu gospodarstvu in spodbuda za reforme; poziva k povečanju pomoči EU Tuniziji prek evropskega instrumenta sosedstva in k uskladitvi mednarodne pomoči Tuniziji, da se državi omogoči, da bo v celoti izkoristila podporo EU in omogočila ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade diplomirance; spodbuja partnerstva z drugimi zainteresiranimi globalnimi in regionalnimi donatorskimi državami in organizacijami ter zlasti ukrepe za zmanjševanje regionalnih razlik in spodbujanje usposabljanja in naložb v kmetijstvo, ob upoštevanju posebnosti lokalnega kmetijstva, informacijsko tehnologijo, socialno gospodarstvo, predelovalno industrijo ter mala in srednja podjetja, kar bi spodbudilo zaposlovanje; ugotavlja, da so teroristični napadi drastično vplivali na turistični sektor, ter ob upoštevanju ukrepov, ki so jih od takrat izvedle tunizijske oblasti, poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ponovno ocenijo varnostne razmere, da bi si lahko tunizijski turistični sektor opomogel;

29.  poziva EU, naj v postopek opredelitve prednostnih nalog za financiranje v vmesnem pregledu evropskega instrumenta sosedstva vključi civilno družbo, lokalne oblasti in druge pomembne akterje;

30.  poudarja, da je treba začeti obravnavati brezposelnost, zlasti mladih univerzitetnih diplomantov, začeti temeljite reforme za spodbujanje rasti, kakovostnega izobraževanja in zaposlovanja (npr. s sprostitvijo valutnih omejitev, olajšanjem dostopa do mikrokreditov, reformo delovne zakonodaje, pripravo programov usposabljanja, prilagojenih potrebam trga dela, in poenostavitvijo upravnih postopkov) ter diverzificirati tunizijsko gospodarstvo; poziva vse strani, naj se v duhu dobrega sodelovanja osredotočijo na reforme s ciljem vključujočega gospodarskega razvoja na vseh območjih države, vključno z manj naprednimi in osiromašenimi regijami v notranjosti države, ki potrebujejo dolgoročni razvojni načrt; poziva tunizijske oblasti, naj pozdravijo pobude, v katerih državljani med drugim izrazijo zavezo k izboljšanju političnega dialoga ali tehnoloških inovacij; poudarja, da je potrebna mednarodna podpora za te civilne pobude;

31.  pozdravlja pobudo za strateški razvojni načrt Tunizije za obdobje 2016–2020 in poziva k njegovemu hitremu izvajanju s sprejetjem regulativnih okvirov, katerih namen bo pospešiti črpanje evropske podpore in podpore vseh mednarodnih finančnih institucij; pozdravlja sprejetje novega zakonika o naložbah, ki naj bi ustvaril regulativno stabilnost in pospešil naložbe, ter davčno reformo; poziva k posodobitvi javne uprave, ki bi morala delovati učinkovito in pregledno, s čimer bi močno olajšali izvajanje projektov in boljšo uporabo sredstev;

32.  podpira prizadevanja tunizijske vlade za modernizacijo in liberalizacijo gospodarstva, da bo to izpolnjevalo nove domače, regionalne in globalne zahteve, ter verjame, da bodo v močnem in raznolikem tunizijskem gospodarstvu nastala nova delovna mesta, priložnosti in blaginja, država pa bo lahko uresničila svoje širše politične in socialne ambicije;

33.  opozarja na strateški pomen kmetijskega sektorja v Tuniziji ter v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki so predvideni v tunizijskem proračunu za leto 2016, vključno z odpisom dolgov za kmete, in začetek nacionalnega posvetovanja o kmetijskem sektorju; meni, da je bistvenega pomena, da to nacionalno posvetovanje vključuje civilno družbo in čim več akterjev, vključno z malimi kmeti z juga države in mladimi kmeti; meni, da so potrebni temeljita reforma kmetijskega sektorja in različni nujni praktični ukrepi, kot je razvoj zmogljivosti obratov za razsoljevanje, da bi obravnavali vprašanje pomanjkanja vode in druge težave, ki so posledica podnebnih sprememb; poziva tunizijske oblasti, naj prepovedo uporabo pesticidov, ki so v EU že prepovedani;

34.  poziva EU, naj okrepi svoja prizadevanja za preprečitev širjenja puščav v Tuniziji; ugotavlja, da se Tunizijci srečujejo s hudim pomanjkanjem vode; poziva Tunizijo, naj spodbuja trajnostno kmetijstvo in prehranjevalne navade; priporoča zemljiško reformo, ki bo kmete spodbudila k ohranjanju gozdov in rek; opozarja, da je za trajnostni razvoj tunizijskega obalnega turizma potrebno veliko zmanjšanje gostote pozidave s hoteli, da bi racionalizirali naložbe in upravljali obalni predel;

35.  pozdravlja, da je agencija APIA (Agence de promotion des investissements agricoles) začela izvajati projekt „Mobilnost mladih, prehranska varnost in zmanjšanje revščine na podeželju“ za boj proti brezposelnosti mladih z zagotavljanjem alternativnih možnosti na podeželju; poziva države članice, naj podprejo ukrepe EU, tako da v partnerstvu s tunizijskimi oblastmi, organizacijami civilne družbe in zasebnim sektorjem sodelujejo pri sektorskih ali tematskih projektih, ki bi lahko neposredno in ugodno vplivali na tunizijsko družbo;

36.  pozdravlja programe, ki jih je razvil sekretariat Unije za Sredozemlje, kot je Med4jobs, da bi se obravnavala zaposljivost mladih v Sredozemlju; poziva države članice Unije za Sredozemlje, naj njenemu sekretariatu določijo nalogo, da se osredotoča na gospodarski in družbeni razvoj Tunizije v podporo utrditvi procesa tranzicije;

37.  poziva k okrepljenemu boju proti korupciji, zlasti v okviru naraščajoče sive ekonomije, da bi dosegli učinkovitejši in preglednejši postopek odločanja ter vzpostavili boljše okolje za naložbe in poslovanje; pozdravlja ustanovitev tunizijske protikorupcijske agencije, vendar obžaluje njen omejen proračun; poziva tunizijske oblasti, naj okrepijo njene zmogljivosti in njeno učinkovitost ter ji zagotovijo vso potrebno finančno in logistično podporo, da bi zagotovili ustrezno delovanje javne uprave in zakonitost javnega naročanja; poziva tunizijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo njihovi ukrepi za boj proti korupciji zelo prepoznavni;

38.  poziva k hitrejši vzpostavitvi nacionalnega sveta za socialni dialog, ki je bila sklenjena leta 2013;

39.  je zaskrbljen, ker je Tunizija zaradi dolgotrajnih in okornih postopkov pri zaplembi in repatriaciji sredstev izterjala premalo sredstev; poziva, naj se Tuniziji zagotovi posebna podpora za tehnične zmogljivosti, ki bi omogočila izvajanje preiskav ter zbiranje obveščevalnih podatkov in dokazov, ki so potrebni za pripravo zadev izterjave sredstev;

40.  poziva države članice, naj izrazijo podporo in politično voljo za pospešitev izterjave zamrznjenih tunizijskih sredstev; pozdravlja sklep Sveta z dne 28. januarja 2016, da za eno leto podaljša zamrznitev sredstev 48 oseb;

41.  poziva k spodbujanju hitrejših in varnejših prenosov nakazil ter naložbenega potenciala Tunizijcev in drugih prebivalcev severne Afrike, ki že prebivajo v EU, zlasti v zvezi z lokalnim in regionalnim razvojem;

42.  izraža zaskrbljenost zaradi vzdržnosti tunizijskega dolga in poziva k oceni možnosti za večjo vzdržnost tega dolga, zlasti glede na gospodarske razmere v tej državi; poziva k pretvorbi tunizijskega dolga v naložbene projekte, zlasti za izgradnjo strateških infrastruktur in zmanjšanje regionalnih razlik, ter pozdravlja pobude v zvezi s tem; spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo število projektov te vrste; poziva države članice, naj preučijo možnosti za zagotovitev prednostnega reprogramiranja tunizijskega dolga in diverzifikacijo sestavnih delov dolga;

43.  pozdravlja projekte EU na področju ustvarjanja novih delovnih mest in poklicnega usposabljanja, kot je IRADA; priporoča uporabo sredstev evropske sosedske politike za nadaljnjo pomoč malim in srednjim podjetjem; poudarja, da so ta podjetja ključna za rast v Tuniziji, zato bi morala imeti koristi od podpore EU; spodbuja razvoj programov za zagon podjetja, ki so posebej namenjeni ženskam in mladim, da se zagotovita usposabljanje na področju upravljanja podjetij in dostop do finančne podpore z namenom okrepiti sektor malih in srednjih podjetij; priporoča, naj Tunizija sprejme ustrezne ukrepe, da bo lahko čim prej v celoti izkoristila program EU COSME (Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja); spodbuja zasebna posojila malim in srednjim podjetjem, tudi s krepitvijo zmogljivosti sektorja kreditnih jamstev in z reformo nezadostno kapitaliziranega bančnega sektorja; pozdravlja nedavni program tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za tunizijsko centralno banko, katerega cilj je podpreti posodobitev bančnega sektorja;

44.  priporoča, naj se strokovno znanje EU na področju regionalnih skladov in zmanjšanja regionalnih razlik uporabi za obravnavanje regionalnega razvoja v Tuniziji in za zmanjšanje razlik; poziva k podpori mednarodnih partnerjev in institucij za financiranje pri izboljšanju in razširitvi nacionalne infrastrukture (npr. avtocest, železnic, pristanišč, letališč in telekomunikacijskih omrežij), da bi bolje vključili podeželje in območja v notranjosti države;

45.  spodbuja povezovanje evropskega instrumenta sosedstva s pobudami za vso EU, kot je energetska unija; hkrati spodbuja k večjemu severnoafriškemu regionalnemu sodelovanju pri posameznih vprašanjih, kot sta pogozdovanje in upravljanje voda, ter k večjemu socialno-ekonomskemu povezovanju in trgovanju v vsej severni Afriki; želi spomniti, da Unija za Sredozemlje podpira razvoj konkretnih projektov v regiji in mora biti v zvezi s tem vključena v projekte pod vodstvom EU v Tuniziji;

46.  poziva, naj se sodelovanje EU bolj osredotoči na zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj, povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov ter boljše čiščenje vode in obdelavo odpadkov, zlasti glede na velik potencial Tunizije v sektorju energije iz obnovljivih virov; pozdravlja projekte, kot so odpravljanje posledic onesnaževanja jezera Bizerte, ki ga je odobrila Unija za Sredozemlje, zelene strehe v kraju Ghar el Melh in organski odpadki, izkoriščeni za nadaljnjo porabo v mestu Beja;

47.  pozdravlja povezovanje evropsko-sredozemskih trgov z električno energijo kot pomemben element energetskega sodelovanja z južnim sosedstvom; meni, da bi projekt Evropskega inštituta za Sredozemlje (EIMed) omogočil dvostransko trgovino z električno energijo med severnim in južnim delom Sredozemlja, kar bi ustvarilo koristi za vse partnerje v smislu varnosti, stabilnosti in cenovne dostopnosti oskrbe z električno energijo;

III – Varnost in obramba

48.  je globoko zaskrbljen zaradi neposrednega učinka prelivanja na varnost v Tuniziji, ki med drugim izhaja iz nestabilnosti v Libiji; je seznanjen s tem, da se na delu meje z Libijo gradi zid; izraža zaskrbljenost zaradi številnih tunizijskih tujih borcev, ki se pridružujejo Daišu in drugim terorističnim skupinam; poudarja, da je boj proti tihotapljenju orožja pomemben del boja proti terorizmu; poudarja, da je potrebna reforma obveščevalnih služb v državi, pri čemer je treba spoštovati pravno državo in konvencije o človekovih pravicah;

49.  je zaskrbljen zaradi terorističnega napada v obmejnem mestu Ben Guerdane takoj po bombardiranju Sabrate, kar kaže, da je tunizijsko-libijska meja še vedno zelo prepustna; izraža zaskrbljenost zaradi razmer v Libiji in poziva vse strani v Libiji, naj konstruktivno sodelujejo z vlado narodne enotnosti; poudarja, da je EU na prošnjo te vlade pripravljena ponuditi varnostno podporo ter da je treba ponovno vzpostaviti varnostno usklajevanje med Tunizijo in Libijo; predlaga, naj se v partnerstvu s tunizijskimi oblastmi oceni možnost za vzpostavitev misije EU za pomoč na meji v Tuniziji;

50.  priznava, da revščina in socialna izključenost spadata med največje vzroke radikalizacije; zato poziva k učinkovitejši socialni vključenosti mladih, da bi ti lahko našli stabilno zaposlitev in da bi preprečili njihovo novačenje za borce terorističnih organizacij; priporoča uporabo strokovnega znanja, zbranega na pobudo mednarodnih organizacij, kot je Hedaja, da bi razvili lokalne in regionalne strategije za boj proti nasilnemu ekstremizmu; poziva k ozaveščanju o teh obstoječih mrežah ali podobnih pobudah v Tuniziji;

51.  poziva tunizijsko vlado, naj oblikuje strategijo za obravnavanje tujih borcev povratnikov, na primer s povezovanjem kazenskih in previdnostnih ukrepov s programi deradikalizacije in rehabilitacije, da se jim omogoči ponovna vključitev v družbo, s čimer bi se zmanjšala prihodnja tveganja; poziva k celovitejši strategiji za preprečevanje radikalizacije v zaporih in centrih za pridržanje; poziva k osredotočenosti na izboljšano izobraževanje in boj proti radikalizaciji mladih;

52.  priznava, da je terorizem skupni izziv, ki zahteva skupni odgovor, in da se je sodelovanje med EU in Tunizijo na področju varnosti in boja proti terorizmu nedavno okrepilo, zlasti z uvedbo ambicioznega programa za podporo reformi varnostnega sektorja;

53.  podpira proces miru in politične sprave v Libiji, ki ga vodi OZN, kot bistven način za stabilizacijo širše regije ter okrepitev procesa varnosti in reform v Tuniziji;

54.  pozdravlja proces usklajevanja varnostne podpore, ki ga je začela Tunizija in v katerem ima EU dejavno vlogo; poudarja, da bi morala EU podpirati Tunizijo pri vzpostavitvi državnih struktur, ki se bodo ukvarjale z varnostnimi vprašanji; pozdravlja rezultate, ki jih je skupina G7+3 dosegla na področju varnostnega sodelovanja; poziva k hitremu izvajanju obstoječih programov in k okrepitvi varnostne podpore za Tunizijo, pri čemer se je treba osredotočiti na varnost meja, zaščito turistične infrastrukture in boj proti skupni teroristični grožnji; tunizijske oblasti pa spodbuja, naj se sorazmerno odzovejo na takšne grožnje, da zavarujejo demokratične svoboščine in temeljne pravice; poziva k polni podpori za pristojne tunizijske oblasti in imenovanje svetovalca za nacionalno varnost, države članice pa poziva, naj si izmenjajo najboljše prakse na področju varnosti v Tuniziji, predvsem glede usposabljanja varnostnega osebja in spoštovanja človekovih pravic; poziva k sistematični oceni stanja na področju človekovih pravic pri podpori EU za Tunizijo na področju varnosti;

55.  izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi zakona 22/2015 o boju proti terorizmu, ki ga je julija 2015 sprejela tunizijska skupščina predstavnikov in določa smrtno kazen kot mogočo kazen za več različnih „terorističnih“ kaznivih dejanj; izraža zaskrbljenost zaradi številnih določb zakona o boju proti terorizmu; poudarja, da bi se s tem zakonom lahko resno kršile državljanske svoboščine in ogrozile človekove pravice v Tuniziji; poziva tunizijske oblasti, naj še naprej upoštevajo moratorij na izvrševanje smrtne kazni; opozarja, da tunizijska zakonodaja že zdaj predvideva smrtno kazen za zločine, kot je umor ali posilstvo, čeprav od leta 1991 ni bila nikoli izvedena; poudarja, da morajo države pri boju proti terorizmu v celoti spoštovati človekove pravice, čeprav je Tunizija ena od držav, ki so najbolj ranljive zaradi teroristične grožnje; poudarja, da je evropska sosedska politika močno povezana s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnega prava, ter opozarja na odločno stališče EU do smrtne kazni;

56.  pozdravlja, da zdaj zakon 22/2015 o boju proti terorizmu vsebuje pravno varstvo virov novinarjev in kriminalizacijo nepooblaščenega vladnega nadzora;

57.  pozdravlja začetek programa EU za podporo reformi varnostnega sektorja v Tuniziji novembra 2015, ki se posebej osredotoča na prestrukturiranje varnostnih sil, nadzora na mejah in obveščevalne službe, ter zavezo, ki sta jo obe strani izrazili 18. aprila 2016 na Pridružitvenem svetu EU-Tunizija, da bosta program začeli izvajati hitro in učinkovito;

58.  poziva, naj se, namesto da bi se zagotavljala le podpora z instrumenti politik, spodbuja logika ciljev znotraj jasne strateške vizije, ki se bo osredotočala na preprečevanje, podporo skupščini predstavnikov ljudstva pri pripravi osnutkov zakonodaje in ustanovitev urada tožilca za boj proti terorizmu;

59.  pozdravlja okrepljen politični dialog med EU in Tunizijo glede boja proti terorizmu; poudarja pomen varstva človekovih pravic v okviru ukrepov za boj proti terorizmu;

60.  poziva k večjemu sodelovanju z agencijami EU, kot je Europol, pri tem pa ugotavlja, da Tunizija ni bila na seznamu tretjih držav, s katerimi bo Europol sklenil sporazume; poziva Svet, naj preuči možnost vključitve Tunizije na ta seznam tretjih držav; poziva, naj se pred potrditvijo sporazuma izvede študija učinka tega sodelovanja, ki se predstavi na skupnem srečanju Odbora za zunanje zadeve (AFET) in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE); pozdravlja dejstvo, da je Eurojust vzpostavil kontaktno točko s Tunizijo, ter poziv Eurojusta oblastem k okrepitvi sodelovanja in določitvi druge kontaktne točke, ki bi bila zadolžena posebej za terorizem; poziva tunizijsko vlado, naj čim prej zagotovi ustrezno nadaljnje obravnavanje teh predlogov;

IV – Mobilnost, raziskave, izobraževanje in kultura

61.  pozdravlja partnerstvo za mobilnost med EU in Tunizijo, ki je bilo podpisano marca 2014, in poziva, naj se začne hitro izvajati; poziva k novi vizumski politiki za Tunizijo in k sklenitvi sporazuma o ponovnem sprejemu; ugotavlja, da se partnerstva za mobilnost sicer opirajo na nacionalne kompetence, vendar so vključena v predlog EU v okviru evropske sosedske politike; priporoča, naj države članice izkažejo svojo solidarnost s Tunizijo in olajšajo izdajanje vizumov za podjetnike, učitelje, študente, raziskovalce, umetnike itd.;

62.  spodbuja EU, naj podpiše partnerstva za mobilnost s partnerskimi državami v južnem sosedstvu, da bi sprostila vizumske postopke v povezavi s sporazumi o ponovnem sprejemu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami poveča možnosti za programe krožne migracije, s katerimi bi odprli varne in zakonite poti za migrante; obsoja trgovino z ljudmi, katere žrtve so večinoma ženske, in poudarja pomen krepitve sodelovanja s partnerskimi državami v boju proti tej trgovini; ugotavlja, da je izdajanje dolgoročnih vizumov za večkratni vstop namesto kratkoročnih vizumov najboljši način za zmanjšanje nedovoljenih migracij, vključno s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi; priporoča, naj Tunizija v skladu z mednarodnim pravom spremeni zakon iz leta 2004 o kriminalizaciji posameznikov, ki so zapustili njeno ozemlje brez dovoljenja;

63.  poziva tunizijske oblasti, naj tesno sodelujejo z državami članicami pri preprečevanju organiziranih oblik nezakonitega priseljevanja;

64.  poudarja, da so misije, kot je EUNAVFOR MED, pozitiven in učinkovit način za boj proti tihotapljenju ljudi; poziva EU, naj še naprej stopnjuje tovrstne dejavnosti ter vanje vključi partnerske države, kot je Tunizija;

65.  pozdravlja partnerstvo med EU in Tunizijo na področju raziskav in inovacij ter sodelovanje Tunizije v okvirnem programu Obzorje 2020; poudarja, da bi skladna politika na področju znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja pomenila spodbudo za naložbe v raziskave in razvoj, prenos raziskav in inovacij v zasebni sektor ter ustanovitev novih podjetij; poudarja, da bi morala Tunizija postati polnopravna udeleženka programa Erasmus+, da bi nadalje razvili izmenjave univerzitetnih študentov; je zaskrbljen zaradi vse večjih težav tunizijskih študentov, ki želijo študirati v Evropi; poziva k izvajanju politike pozitivne diskriminacije predvsem za mlade študente iz manj razvitih regij s spodbudami, ki bi jim omogočile sodelovanje pri takih programih; poziva Tunizijo, naj na novo prilagodi in prednostno obravnava partnerstva za razvoj spretnosti na področjih tujih jezikov, inženirstva, energije iz obnovljivih virov, znanosti in računalništva, na katerih so najvišje stopnje zaposlenosti;

66.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj partnerstev med šolami, univerzami in raziskovalnimi središči ter okrepi skupne projekte vseživljenjskega učenja, zlasti na področjih učenja jezikov, novih tehnologij, spodbujanja izobraževanja žensk in podjetništva;

67.  poziva k okrepljenemu partnerstvu v ustvarjalnem, kulturnem in športnem sektorju, sektorju ljudskega izobraževanja in življenja v skupnosti ter avdiovizualnem sektorju s krepitvijo mrež in pobud za okrepljen medkulturni dialog, poudarjanje skupne zgodovinske in arheološke dediščine iz rimske dobe, mobilnost akterjev ter spodbujanje in pretok kulturnih in avdiovizualnih vsebin, tudi prek festivalov in razstav; spodbuja Tunizijo, naj sodeluje v programu Ustvarjalna Evropa;

68.  priporoča uporabo arabščine v institucijah EU in zlasti v delegaciji EU v Tunisu, kadar se objavijo povabila k oddaji ponudb in razpisi za prijavo interesa, pa tudi pri komunikaciji z javnostjo; poudarja, kako pomembno je, da tunizijska vlada svoje državljane obvešča o svojem delovanju;

69.  meni, da je uporaba arabščine potrebna za zagotovitev vključevanja civilne družbe v odnose med EU in Tunizijo, zlasti v okviru pogajanj o sporazumu o prosti trgovini;

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi Republike Tunizije in predsedniku tunizijske skupščine predstavnikov ljudstva.

• [1]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.
• [2]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0061.
• [3]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0086.
• [4]  UL L 102, 18.4.2016, str. 1.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	12.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	51 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Mario Borghezio, Elmar Brok, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrzej Grzyb, Marek Jurek, Soraya Post, Igor Šoltes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Therese Comodini Cachia, Edouard Ferrand, Liliana Rodrigues