POROČILO o uporabi direktive o poštnih storitvah

    3.8.2016 - (2016/2010(INI))

    Odbor za promet in turizem
    Poročevalec: Markus Ferber


    Postopek : 2016/2010(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A8-0254/2016
    Predložena besedila :
    A8-0254/2016
    Sprejeta besedila :

    PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o uporabi direktive o poštnih storitvah

    (2016/2010(INI))

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju členov 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o pravici do ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev v Uniji,

    –  ob upoštevanju členov 101 in 102 PDEU o pravilih o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja,

    –  ob upoštevanju člena 14 PDEU,

    –  ob upoštevanju Protokola št. 26 PDEU o storitvah splošnega pomena,

    –  ob upoštevanju Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve[1], kakor je bila spremenjena z direktivama 2002/39/ES in 2008/6/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poštnih storitvah),

    –  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 10. avgusta 2010 o ustanovitvi Evropske skupine regulativnih organov za poštne storitve[2],

    –  ob upoštevanju Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES[3],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES[4],

    –  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta[5],

    –  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[6],

    –  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. novembra 2015 o uporabi direktive o poštnih storitvah (COM(2015)0568) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu, (SWD(2015)0207),

    –  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

    –  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2013 z naslovom Načrt za izpopolnitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk: Krepitev zaupanja v dostavne storitve in spodbujanje spletne prodaje (COM(2013)0886),

    –  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. novembra 2012 z naslovom Integriran trg dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU (COM(2012)0698),

    –  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev (COM(2011)0942),

    –  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU[7],

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti[8],

    –  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

    –  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0254/2016),

    A.  ker je poštni trg še vedno gospodarsko področje, na katerem so možnosti za rast in okrepitev konkurence velike, kljub temu, da se je med letoma 2012 in 2013 po informacijah podatkovne baze Evropske komisije o poštnih statistikah obseg pisemskih poštnih storitev v EU v povprečju zmanjšal za 4,85 %, kar je v skladu z zmanjšanjem količine pisem v zadnjih desetih letih, v veliki meri zaradi nadomestitve z elektronsko pošto;

    B.  ker je izvajanje direktive o poštnih storitvah pripomoglo k odpiranju domačih trgov pisemskih pošiljk konkurenci, vendar je razvoj počasen in ni privedel do oblikovanja notranjega trga za poštne storitve, to je sektorja, na katerem v večini držav članic še vedno prevladujejo izvajalci univerzalne storitve,

    C.  ker se sektor poštnih storitev z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije nenehno širi, saj te zagotavljajo priložnosti za inovacije in omogočajo širjenja trga;

    D.  ker so se novi konkurenti osredotočili zlasti na velike poslovne stranke in gosto poseljena območja;

    E.  ker je sektor dostave paketov zelo konkurenčen, inovativen in hitro rastoč ter se je njegov obseg med letoma 2008 in 2011 povečal za 33 % in ker je elektronsko poslovanje gonilna sila za rast trga;

    F.  ker razširjena uporaba sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov (dronov) omogoča nov, hiter, okolju prijazen in učinkovit način dostave paketov, zlasti na redko poseljenih, izoliranih in oddaljenih območjih;

    G.  ker potrošniki in mala podjetja navajajo, da se ne odločajo pogosteje prodajati v druge države članice ali kupovati iz njih zaradi težav z dostavo paketov, zlasti visokih cen;

    I.  Univerzalna storitev: okrepitev neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov

    1.  ugotavlja, da je z minimalnimi standardi, povezanimi z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve (poštne pošiljke do 2 kg, poštni paketi do 10 kg in do 20 kg, priporočene in vrednostne pošiljke ter druge storitve splošnega gospodarskega pomena, kot so časopisi in periodični tisk), ki so v EU urejeni zlasti z zagotavljanjem minimalne temeljne ponudbe storitev povsod v EU, kar pa državam članicam ne preprečuje, da bi določile višje standarde, sicer na splošno zadovoljeno povpraševanje uporabnikov, da pa pooblaščeni nacionalni regulativni organi (v nadaljnjem besedilu: NRO) upravičeno določajo nekatere podrobnejše zahteve, ki niso urejene na ravni EU;

    2.  ugotavlja, da je prva naloga NRO doseči skupni cilj direktive o poštnih storitvah o zagotavljanju trajnostnega izvajanja univerzalne storitve; poziva države članice, naj vlogo in neodvisnost NRO okrepijo z visokimi merili strokovne usposobljenosti za zaposlene, s poštenim in nediskriminatornim dostopom do poklicnega usposabljanja, zajamčenimi stalnimi mandati in pravnim varstvom pred odpustitvijo brez razloga oziroma, v primeru odpustitve, z izčrpnim seznamom razlogov zanjo (npr. huda kršitev zakona), da bodo lahko nevtralno, pregledno in pravočasno izpolnjevali svoje obveznosti iz direktive o poštnih storitvah;

    3.  meni, da bi kakršna koli razširitev vloge NRO v novih predpisih o paketnem trgu morala obravnavati selektivno izbiranje najdobičkonosnejših storitev v sektorju dostave in vzpostaviti minimalne standarde za vse izvajalce, da bi zagotovili pravično konkurenco pod enakimi pogoji;

    4.  verjame, da je obveznosti glede neodvisnosti mogoče izpolniti le, če so regulativne naloge NRO strukturno in funkcionalno ločene od dejavnosti, povezanih z odgovornostjo ali nadzorom izvajalca poštnih storitev; meni, da zaradi preprečevanja nasprotja interesov visokim uradnikom NRO v vsaj šestih mesecih po tem, ko zapustijo NRO, ne bi smelo biti dovoljeno delati za javnega izvajalca poštnih storitev ali druge zainteresirane strani; meni, da bi morale v ta namen države članice sprejeti pravne določbe, ki bi omogočale uvedbo sankcij zoper subjekte, ki kršijo omenjeno obveznost;

    5.  poziva Komisijo, naj zaradi večje učinkovitosti in interoperabilnosti pri čezmejni dostavi olajša in okrepi sodelovanje in usklajevanje med NRO ter spremlja regulativne dejavnosti NRO – vključno z nudenjem univerzalnih storitev –, da bi zagotovila enoten pristop pri izvajanju evropskega prava in harmonizaciji poštnega trga v EU;

    6.  opozarja, da direktiva o poštnih storitvah državam članicam omogoča prožnost, ki jo potrebujejo za upoštevanje lokalnih posebnosti, zagotavljanje dolgoročno trajnostno nudenje univerzalne storitve in izpolnjevanje potreb uporabnikov ter prilagajanje spremembam tehničnega, gospodarskega in družbenega okolja;

    7.  je seznanjen s priznanjem Komisije, da direktiva o poštnih storitvah ne določa posebne lastniške strukture za izvajalce univerzalne storitve; meni, da izvajalcem univerzalne storitve ne bi smeli preprečiti naložb in inovacij na področju zagotavljanja učinkovitih in kakovostnih poštnih storitev;

    II.  Zagotavljanje univerzalne storitve in omogočanje poštene konkurence: dostop, kakovost storitve in potrebe uporabnikov

    8.  meni, da obstaja težnja po ožjem področju uporabe te obveznosti; se zavzema za več izbire potrošnikov, da bi opredelili dostavo pisemskih pošiljk v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve; zato poudarja, da je pomembno zagotoviti cenovno dostopno visokokakovostno univerzalno storitev, ki bi vključevala najmanj pet dni dostave in pet dni sprejema pošiljk na teden za vsakega državljana EU; ugotavlja, da je za dolgoročno zagotavljanje trajnosti univerzalne storitve in glede na nacionalne posebnosti in posebne geografske okoliščine, nekaterim državam članicam treba omogočiti nekaj prožnosti; opozarja, da direktiva omogoča določeno prožnost, ki naj je nacionalni predpisi ne bi presegli;

    9.  opozarja, da se mora univerzalna storitev razvijati glede na tehnično, gospodarsko in družbeno okolje ter potrebe uporabnikov, direktiva o poštnih storitvah pa državam članicam zagotavlja prožnost, ki jo potrebujejo za upoštevanje lokalnih posebnosti in zagotavljanje dolgoročne trajnosti zagotavljanja univerzalne storitve;

    10.  meni, da je mogoče in potrebno izboljšati geografsko pokritost in dostopnost univerzalnih storitev za dostavo paketov, zlasti za invalidne državljane, osebe z omejeno mobilnostjo in prebivalce odročnih območij; poudarja, da je treba zagotoviti neoviran dostop do poštnih storitev ter skladnost direktive o poštnih storitvah z aktom o dostopnosti;

    11.  ugotavlja, da je v številnih državah članicah zaradi upada količine pisemskih pošiljk vse težje zagotavljati univerzalne poštne storitve; priznava, da veliko imenovanih izvajalcev univerzalne storitve za financiranje te storitve uporablja prihodke od komercialnih dejavnosti, ki ne sodijo v univerzalno storitev;

    12.  ugotavlja, da je v poštnem sektorju več primerov nepoštene konkurence, in poziva pristojne organe, naj kaznujejo vse kršitve;

    13.  poziva države članice in Komisijo, naj spremljajo zagotavljanje poštnih storitev kot javno službo, da bi zagotovili sorazmerno, pregledno in pošteno dodeljevanje nadomestil za opravljanje javne službe;

    14.  poudarja, da je pomembno, da so cene v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve dostopne in omogočajo dostop vseh uporabnikov do teh storitev; opominja, da morajo NRO jasno opredeliti cenovno dostopnost pošiljke korespondence, države članice pa lahko ohranijo ali uvedejo brezplačne poštne storitve za slepe in slabovidne osebe;

    15.  poziva države članice, naj ohranjajo ozemeljsko in socialno kohezijo ter povezane zahteve v zvezi s kakovostjo, obenem pa ugotavlja, da lahko države članice z uporabo prožnosti iz Direktive 97/67/ES že prilagodijo nekatere posebne značilnosti lokalnemu povpraševanju; priznava, da so poštna omrežja in storitve velikega pomena za državljane EU; poziva države članice, naj orodja državne pomoči uporabljajo le v izrednih primerih in v skladu s politiko EU na področju konkurence, na pregleden, nediskriminatoren način, z ohranitvijo najmanjšega števila storitev na isti točki dostopa pa naj tudi zagotovijo, da bodo potrošniki še naprej imeli dostop do poštnih storitev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so nadomestila sorazmerna, postopki oddaje javnih naročil pa pregledni in pravični;

    16.  poziva države članice, naj zagotovijo, da odpiranje trga še naprej koristi vsem uporabnikom, zlasti potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem, zato pa morajo strogo nadzorovati razvoj na trgu; spodbuja nadaljnje izboljšanje hitrosti, izbire in zanesljivosti storitev;

    17.  poziva Komisijo, naj izboljša veljavno opredelitev univerzalne storitve, da bo opredeljena najnižja raven storitve za uporabnike, da bo obveznost zagotavljanja univerzalne storitve prilagojena razvijajočim se trgom in se bodo upoštevale spremembe na trgu različnih držav članic ter se bo spodbujala gospodarska rast in socialna kohezija; vseeno poudarja, da je treba zaradi posebnih omejitev, ki jih ima vsak trg, izvajalcem omogočiti določeno fleksibilnost, da organizirajo to univerzalno storitev; poziva države članice, naj izvajajo postopke izdaje dovoljenj v skladu s to direktivo ter naj brez ustvarjanja nepotrebnih upravnih bremen nadalje uskladijo postopke izdaje dovoljenj, da bi se zmanjšale neupravičene ovire za vstop na notranji trg;

    18.  poudarja, da ima uvedba dostopnih in cenovno dosegljivih poravnalnih postopkov zanimiv potencial za enostavno in hitro reševanje sporov med izvajalci in potrošniki; spodbuja Komisijo, da sprejme zakonodajo o pravicah potrošnikov na področju poštnih storitev;

    19.  poziva Komisijo, naj pri pripravljanju zakonodajnih predlogov upošteva digitalizacijo in priložnosti, ki jih ta prinaša, posebnosti držav članic in splošne trende na trgu poštnih storitev in storitev dostave paketov.

    20.  opozarja, da je treba oprostitev plačila DDV za poštne storitve izvajati tako, da se kar najbolj zmanjša izkrivljanje konkurence med nekdanjimi monopoli in novimi udeleženci na trgu, obenem pa se zagotovi dolgoročno trajna univerzalna storitev, da bi lahko vsi izvajalci še naprej opravljali poštne storitve po vsej Evropi; ugotavlja, da je oprostitev plačila DDV samo za trenutnega izvajalca in za storitve, ki niso univerzalna storitev, medtem ko so drugi izvajalci dolžni plačevati DDV, resna ovira za razvoj konkurence na trgu;

    21.  poziva Komisijo, naj izvajalcem zagotovi enake skupne konkurenčne pogoje na področju tradicionalne pošte in na hitro rastočem področju paketne dostave, in sicer tako za tradicionalne poštne operaterje kot nove udeležence; predlaga, naj ima Komisija pravico oceniti, ali predstavljajo postopki za oddajo javnih naročil neupravičeno breme;

    22.  poziva države članice, naj ne dajejo prednosti nekdanjim tradicionalnim poštnim operaterjem z državno podporo, niti jih ne postavljajo v slabši položaj zaradi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ali neposrednih stroškov do novih udeležencev;

    23.  meni, da sta konkurenca in trg gonili inovacij in razvoja storitev z dodano vrednostjo, in poziva Komisijo, naj ob upoštevanju načela sorazmernosti in gospodarske upravičenosti podpira inovacije v sektorju, da bi spodbudili storitve z dodano vrednostjo, kot so sledenje pošiljk, lokacije za prevzem/oddajo pošiljk in možnost izbire časa dostave, ter primerne postopke vračanja pošiljk; priznava že opravljeno delo in izvedene naložbe izvajalcev poštnih storitev na tem področju;

    24.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, kako države članice podpirajo obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in druge neposredne stroške ponudnikov poštnih storitev v skladu z glavnimi pravili o nadzoru nad državno pomočjo storitvam splošnega gospodarskega pomena (okvir iz leta 2012 o storitvah splošnega gospodarskega interesa);

    25.  meni, da bi bilo treba kakovost storitev presojati glede na standarde iz Direktive in glede na potrebe potrošnikov, na tej osnovi pa potem povečati interoperabilnost in izboljšati kakovost storitev;

    26.  ugotavlja, da evropski izvajalci poštnih storitev že vlagajo v izboljšanje medsebojne povezanosti njihovih omrežij in da uvajajo inovativne, prijazne storitve za uporabnike in e-trgovce na drobno (MSP), ki čezmejno trgujejo po spletu; meni, da bi bilo treba te naložbe zavarovati s pravičnimi pogoji dostopa;

    27.  ponovno izraža podporo forumu uporabnikov poštnih storitev, ki ga je leta 2011 ustanovila Komisija in katerega cilj je olajšati razprave med uporabniki, izvajalci, sindikati in drugimi deležniki o vprašanjih, med katerimi so zadovoljstvo končnih uporabnikov, zahteve poslovnih uporabnikov in načini za izboljšanje dostave v okviru e-trgovine; meni, da je forum zelo koristen in bi se moral redno srečevati, da bi poiskal možnosti za izboljšanje poštnih storitev in storitev paketne dostave;

    III.  Čezmejna razsežnost in elektronsko poslovanje

    28.  poziva države članice, naj zagotovijo interoperabilnost poštnih omrežij in, kjer je več izvajalcev univerzalne storitve, preprečijo ovire za prenos poštnih pošiljk ter malim in srednjim podjetjem omogočijo dostop do finančno privlačnih storitev pri čezmejnih dostavah z večjo preglednostjo tarif, ki jih zaračunavajo izvajalci poštnih storitev;

    29.  meni, da je sektor dostave paketov zelo konkurenčen, inovativen in hitro rastoč; ugotavlja, da je za uresničitev enotnega digitalnega trga pomembno, da so storitve dostave paketov cenovno sprejemljive in zanesljive; ugotavlja, da je odprtje sektorja konkurenci spodbudilo razvoj storitev z dodano vrednostjo, kot je sledenje pošiljk, lokacije za prevzem in oddajo pošiljk in fleksibilni čas dostave, ter postopke vračanja pošiljk; zato meni, da morajo biti vsi novi predpisi na tem trgu sorazmerni in podprti s trdnimi ekonomskimi dokazi;

    30.  ob tem ugotavlja, da velja pretehtati vse prednosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, vključno z droni, saj bi lahko dostavne storitve na ta način postale enostavnejše, zlasti na redkeje poseljenih, izoliranih ali oddaljenih območjih, pri čemer ne velja zanemariti varnostnih vidikov in okoljske trajnosti;

    31.  meni, da dinamike visoko konkurenčnega, inovativnega in hitro rastočega trga paketov ne bi smeli ovirati neupravičeni predpisi in nepotrebna birokracija;

    32.  poziva Komisijo, naj po potrebi vzpostavi tržni nadzor dostave paketov, katerega smer bo določena na podlagi uspešnosti, ter naj – brez poseganja v pristojnosti NRO – spodbuja cenovno dostopnost čezmejnih tarif in identificira protikonkurenčne in monopolistične prakse; spodbuja k večji preglednosti tarif in razpoložljivosti storitev, zlasti za maloprodajne stranke ter mala in srednja podjetja;

    33.  pozdravlja predlog Komisije za pregleden in nediskriminatoren čezmejni dostop do vseh elementov omrežja, pripadajočih naprav, ustreznih storitev in informacijskih sistemov za poštna omrežja tretjih strani; meni, da bi učinkovita raba infrastrukture lahko prinesla gospodarske koristi za izvajalce univerzalne storitve in povečala konkurenco pri čezmejni dostavi;

    34.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov o trgu dostave paketov, da bi bolje ocenile razvoj tega gospodarskega sektorja in njegov strukturni razvoj;

    35.  poudarja, da je treba izboljšati kakovost storitev in zavarovati pravice potrošnikov, da se ponovno vzpostavi ustrezna raven zaupanja potrošnikov; meni, da bi bilo njihovo zaupanje mogoče okrepiti z večjo preglednostjo glede cen, možnosti, načinov in kakovosti/učinkovitosti dostave (hitrost, geografska pokritost, zamude ter obravnava poškodovanih ali izgubljenih pošiljk) ter z znaki zaupanja;

    36.  poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo preglednost glede javnih cenovnih pogojev in učinkovitosti storitev (možnosti dostave, končna dostava, zanesljivost), zlasti pri elektronskem poslovanju; poziva h kontrolam preglednosti tedaj, ko cene niso pod nadzorom konkurence ali kadar so nerazumno visoke; poudarja pomen odpravljanja razlik med domačimi in čezmejnimi cenami in podpira ukrepe za boljšo ozaveščenost potrošnikov in možnost primerjanja nacionalne in čezmejne strukture cen; poziva NRO, naj ocenjujejo cenovno dostopnost na nekaterih čezmejnih poteh in posebno pozornost namenjajo nenavadnim razlikam;

    37.  poziva Komisijo, naj spodbuja strategijo o elektronskem poslovanju in čezmejni dostavi paketov; predlaga, naj se spodbuja interoperabilnost v celotni dostavni verigi in oblikujejo javno dostopni primeri dobre prakse za trgovce na drobno, ki poslujejo elektronsko;

    38.  poudarja, da je pomembno imeti preprost, učinkovit in čezmejni mehanizem za obravnavo pritožb in reševanje sporov; poudarja, da lahko direktiva o alternativnem reševanju sporov in spletna platforma, uvedena z Uredbo (EU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov, koristita potrošnikom ter podjetjem pri čezmejnih transakcijah; je zaskrbljen, ker je doslej le 24 držav članic v svojo zakonodajo preneslo direktivo o alternativnem reševanju sporov, čeprav je bil rok za prenos julij 2015, kar pomeni, da je več milijonov evropskih državljanov prikrajšanih za to pomembno pravno sredstvo; meni, da bi bil evropski postopek v sporih majhne vrednosti uporabna rešitev za potrošnike in podjetja pri čezmejnih transakcijah; poziva, naj se po potrebi preuči uvedba dodatnih mehanizmov za zagotavljanje ustrezne odškodnine potrošnikom pri poštnih storitvah;

    39.  spodbuja države članice, naj podprejo zmanjševanje stroškov z izboljšanjem interoperabilnosti postopkov pošiljanja in prevzemanja paketov ter razvijejo evropske standarde za integrirane sisteme sledenja; ceni doseženi napredek sektorja pri čezmejnih storitvah za potrošnike in za mala in srednja podjetja, kar mu je uspelo s krepitvijo interoperabilnosti in s sistemi sledenja pošiljk; spodbuja vzpostavljanje odprtih orodij in kazalnikov kakovosti storitve, da bi lahko potrošniki primerjali ponudbo različnih izvajalcev; spodbuja napredek, ki potrjuje tržni pristop, ki ga je Evropski parlament podprl in zahteval; spodbuja vzpostavitev platform za sodelovanje in izmenjavo informacij med izvajalci storitev dostave, da bo potrošnikom na voljo širša ponudba možnosti za dostavo in vračanje pošiljke;

    40.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo delovanje čezmejne dostave paketov skladno z različnimi pravili, ki izhajajo bodisi iz mednarodnih trgovinskih sporazumov (na primer pravila Svetovne poštne zveze (UPU) in Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO)) bodisi iz zakonodaje EU (na primer carinski zakonik Unije), zlasti z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve, ki se lahko zlorabi in povzroči izkrivljanje trga; spodbuja Evropsko unijo, naj zaprosi za članstvo v Svetovni poštni zvezi, da bi vzpostavili popolnoma integriran evropski poštni sektor;

    41.  podpira načelo zbiranja statističnih podatkov o trgu dostave paketov, da bi dobili jasnejšo sliko, kdo so glavni izvajalci storitev, kakšna je konkurenčna struktura trga in njegov razvoj;

    IV.  Socialna razsežnost: izboljšanje zaposlovanja

    42.   poziva države članice, naj vsem delavcem v sektorju poštnih storitev zagotovijo dostojne delovne pogoje, vključno z zahtevano ravnjo varovanja zdravja in varnosti pri delu, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali vrsto pogodbe o zaposlitvi; poudarja pomen zdravja in varnosti pri delu, zlasti če upoštevamo demografske spremembe in veliko mobilnost delavcev v sektorju poštnih storitev; pozdravlja sodelovanje Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA) in socialnih partnerjev v sektorju poštnih storitev v okviru kampanje za zdravo delovno okolje;

    43.  ugotavlja, da se je sektor poštnih storitev v preteklih letih zaradi tehnološkega napredka in digitalizacije zelo spremenil ter da modernizacija in diverzifikacija poštnih storitev močno vplivata na delovne pogoje in zaposlovanje;

    44.  ugotavlja, da je zaradi liberalizacije poštnega sektorja v nekaterih državah članicah prišlo do precejšnjih razlik med delovnimi pogoji in plačami izvajalcev univerzalne storitve in konkurenčnih ponudnikov posebnih poštnih storitev; meni, da večja konkurenca ne bi smela ustvarjati nezakonitih socialnih praks ali povzročati slabšanja delovnih pogojev;

    45.  ugotavlja, da bo, če bodo imela poštna podjetja priložnost, da razvijajo in širijo svojo proizvodnjo na inovativen način, zlasti v obrobnih regijah, to pozitivno vplivalo tudi na zaposlovanje;

    46.    ugotavlja, da se je v tem sektorju povečalo število zaposlenih s krajšim delovnim časom, delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in samozaposlenih ter da se na splošno povečuje trend sklepanja prožnejših pogodb o zaposlitvi, ki lahko v nekaterih primerih vodijo v prekarno zaposlitev brez zadostne zaščite za zaposlene; pozdravlja razvoj novih delovnih ureditev, ki delavcem na primer omogočajo, da lažje usklajujejo družinsko in poklicno življenje, se izobražujejo in usposabljajo na delovnem mestu ali delajo skrajšani delovni čas; ugotavlja, da nove prožne pogodbe o zaposlitvi ne smejo vključevati morebitnih tveganj, kot je čezmerno obremenjevanje delavcev ali neustrezno plačilo glede na opravljeno delo; zato poudarja, da je na eni strani potrebna prožnost na trgu dela, po drugi strani pa je potrebna ekonomska in socialna varnost za delavce; poudarja, da se zniževanje stroškov dela s slabšanjem delovnih pogojev in zaposlitvenih standardov ne bi smelo dojemati kot prožnost; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo dejavnosti za spopadanje s problematiko navideznih samozaposlitev v poštnem sektorju; na splošno poziva države članice, naj zagotovijo, da prožnost pogodb o zaposlitvi ne bo negativno vplivala na delavce;

    47.    pozdravlja pomembno vlogo sindikatov, ki si v mnogih državah članicah skupaj z izvajalci univerzalne storitve prizadevajo, da bi spremembe v sektorju poštnih storitev potekale na družbeno odgovoren način; poudarja, kako pomembni so v poštnem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, institucionaliziran socialni dialog in sodelovanje zaposlenih v zadevah podjetja;

    48.    poudarja, kako pomembno je spremljati upoštevanje predpisov glede časa vožnje in počitka ter delovnega časa v poštnem sektorju; meni, da bi to morali spremljati s pomočjo digitalnih naprav za spremljanje, nameščenih v vozilih; opozarja, da Uredba (EU) št. 165/2014 o tahografih v cestnem prometu ne velja za vozila, katerih masa ne presega 3,5 tone; zato poziva h krepitvi kontrol v zvezi z upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek; opozarja, da vse naloge, povezane z dejavnostjo zaposlenega, štejejo v delovni čas; prav tako poudarja, da je treba spremljati upoštevanje evropske in nacionalne zakonodaje glede varovanja zdravja in varnosti pri delu, vključno s pogoji v vozilih, za vse, ki sodelujejo v poštnih dostavah, ne glede na njihov zaposlitveni status samozaposlenega, podizvajalca, začasnega osebja ali pogodbenega delavca;

    49.    meni, da je treba zagotoviti ravnovesje med svobodno konkurenco, potrebami potrošnikov, trajnostjo univerzalne storitve in njenega financiranja ter ohranitvijo delovnih mest;

    50.    je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi zaobšli veljavne predpise glede minimalne plače, in sicer s tolikšnim povečevanjem obsega dela, da ga ni več mogoče opraviti med rednim delovnim časom;

    51.    pozdravlja zelo pomembno delo Odbora za socialni dialog v sektorju poštnih storitev in želi spomniti na projekt evropskih socialnih partnerjev o obvladovanju demografskih izzivov in iskanju trajnostnih rešitev s strani socialnih partnerjev v poštnem sektorju;

    52.    poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov o številu zaposlenih in delovnih pogojih v sektorju poštnih storitev, da bi omogočili boljšo oceno dejanskega stanja po popolnem odprtju trgov in učinkovit odziv na spremembe in morebitne težave; poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo nova sredstva za samodejno dostavo poštnih pošiljk in njihov učinek na delovne pogoje in zaposlitev ter naj ocenijo potrebo po posodobitvi socialne in zaposlitvene zakonodaje, kjer je to primerno, da bo odsevala spremembe v poštnem sektorju; hkrati spodbuja socialne partnerje, naj po potrebi posodobijo kolektivne pogodbe, da bodo zagotovljeni visoki delovni in zaposlitveni standardi;

    53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

    • [1]  UL L 15, 21.1.1998, str. 14.
    • [2]  UL C 217, 11.8.2010, str. 7.
    • [3]  UL L 165, 18.6.2013, str. 63.
    • [4]  UL L 165, 18.6.2013, str. 1.
    • [5]  UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
    • [6]  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
    • [7]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0067.
    • [8]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.

    OBRAZLOŽITEV

    Z revizijo poštnih storitev leta 2008 so bili uresničeni glavni cilji liberalizacije evropskih poštnih storitev. A poštne storitve so se od leta 2008, ko je v tem sektorju prišlo do popolnega odprtja trga, močno spremenile. Na eni strani se je v številnih državah članicah zmanjšalo komuniciranje v papirni obliki. Število pisemskih pošiljk se je zmanjšalo v vsej EU, pri čemer se je v EU-28 med letoma 2012 in 2013 v povprečju zmanjšalo za 4,85 %. Na drugi strani je zaradi novih tehnologij spletno nakupovanje prikladnejše, število pošiljk in paketov, ki jih prenesejo izvajalci poštnih storitev, pa zato vse večje. Prihodki iz storitev paketne in hitre dostave zdaj predstavljajo več kot polovico celotnih prihodkov poštnega sektorja. Zaradi rasti elektronskega poslovanja segment trga paketnih pošiljk, ki vključuje trgovanje med podjetji in potrošniki, v zadnjih petih letih hitro raste, medtem ko se konkurenca na trgu pisemskih pošiljk kljub popolnemu odprtju trga v EU razvija počasi.

    Dobre poštne storitve so bistven del komuniciranja na notranjem trgu EU. Izvajalci poštnih storitev ponujajo široko paleto cenovno dostopnih storitev, ki zajemajo vse od sprejema in prenosa pisemskih in paketnih pošiljk do njihovega usmerjanja in dostave na dom ali v pisarno. Poštni sektor EU še naprej bistveno prispeva k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji ter razvoju enotnega digitalnega trga. Cenovno dostopne in zanesljive poštne storitve ter storitve dostave paketov so še vedno bistvene za enotni trg. Poštne storitve zajemajo vrsto storitev, od pisemskih in paketnih pošiljk do storitev z dodano vrednostjo. Drugi sektorji, kot so elektronsko poslovanje, založništvo, prodaja po pošti, zavarovalništvo, bančništvo in oglaševanje, so močno odvisni od poštne infrastrukture.

    V letu 2009 so poštne storitve v Evropi ustvarile letne prihodke v višini 72 milijard EUR, kar je 0,62 % BDP Evropske unije. V zvezi z univerzalnimi storitvami so izvajalci univerzalne storitve na ravni EU v letu 2013 odposlali več kot 85 milijard poštnih pošiljk in skoraj 2 milijardi paketov. V letu 2011 je evropski poštni sektor ustvaril letne prihodke v višini 91 milijard EUR, kar je 0,72 % BDP Evropske unije. Izvajalci poštnih storitev ponujajo široko paleto storitev in so pomemben del gospodarstva. Zaradi razvoja elektronskega poslovanja pa prevladuje trend storitev dostave paketov, medtem ko se zaradi porasta naprednih elektronskih komunikacij povpraševanje po dostavi pisemskih pošiljk, časopisov, revij, oglasov in drugih dokumentov zmanjšuje. Dostava paketov pa ostaja konkurenčna, inovativna in hitro rastoča dejavnost. V EU-27 storitve čezmejnega elektronskega poslovanja uporablja le 9 % potrošnikov EU in 18 % trgovcev na drobno, ki poslujejo elektronsko. Evropska unija naj še naprej izvaja načrt za dokončno vzpostavitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk.

    Izvajalci univerzalne poštne storitve zaposlujejo približno 1,2 milijona ljudi, pri čemer je treba upoštevati tudi tiste, ki delajo za druge izvajalce storitev pisemske in paketne dostave. Evropski sektor hitre dostave je v letu 2010 po ocenah zaposloval 272.000 ljudi, to število pa naj bi se do leta 2020 povišalo na 300.000.

    Ena glavnih nalog Komisije je spodbujati in varovati učinkovito konkurenco v sektorju poštnih storitev. Spodbujanje konkurence v tem sektorju je pomembno tudi za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostno rast v konkurenčnejšem gospodarstvu, gospodarnem z viri.

    MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (23.6.2016)

    za Odbor za promet in turizem

    o poročilu o izvajanju direktive o poštnih storitvah
    (2016/2010(INI))

    Pripravljavec mnenja: Georges Bach

    POBUDE

    Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  ugotavlja, da se je sektor poštnih storitev v preteklih letih zaradi tehnološkega napredka in digitalizacije zelo spremenil, da modernizacija in diverzifikacija poštnih storitev močno vplivata na delovne pogoje in zaposlovanje v tem sektorju, zlasti na oddaljenih, podeželskih in gorskih območjih, ter da se je skupno število zaposlenih v zadnjih 20 letih zmanjšalo – v EU-28 se je med letoma 2012 in 2013 število zaposlenih v poštnem sektorju v povprečju zmanjšalo za 4,4 %;

    2.  ugotavlja, da količina pisemskih pošiljk v EU upada zaradi nadomeščanja papirnate pošte z digitalnimi orodji, medtem ko je povpraševanje po hitri dostavi vse večje; ugotavlja, da se je zaposlovanje izvajalcev univerzalne storitve zmanjšalo zaradi upadanja količine pisemskih pošiljk, skupaj z modernizacijo in vse večjo avtomatizacijo; ugotavlja, da se je zaradi tehnološkega napredka, ki državljanom omogoča dostop do storitev in komunikacijo od doma, zmanjšalo število poštnih uradov in posledično tudi zaposlenih v tem sektorju;

    3.  opozarja, da je zagotavljanje poštnih storitev temeljnega pomena za regionalni razvoj, socialno vključenost ter ekonomsko in teritorialno kohezijo EU in ima zlasti pomembno vlogo na podeželskih in oddaljenih območjih, kot je navedeno v členu 3(2) ter uvodnih izjavah 19, 20 in 22 direktive o poštnih storitvah; zato poudarja, da je treba ohraniti poštne storitve na oddaljenih, podeželskih in gorskih območjih, da bi olajšali komunikacijo med ljudmi in zagotovili opravljanje nujnih poštnih storitev, vključno z lokalnimi dostopnimi točkami; zato poziva države članice, naj ocenijo učinek direktive o poštnih storitvah (97/67/ES, kot je bila spremenjena z 2008/6/ES) na evropske državljane, zlasti tiste, ki živijo na oddaljenih, podeželskih in gorskih območjih, ter naj poskrbijo, da bodo univerzalne storitve zagotovljene najmanj pet dni v tednu, kakor določa Direktiva 2008/6/ES; poziva države članice, naj v zvezi s tem pospešijo razvoj širokopasovnih povezav na podeželju, da bi lahko ta območja v celoti izkoristila potencial enotnega digitalnega trga, predvsem z vidika ustvarjanja delovnih mest, konkurenčnosti, inovativnosti in dostopa do novih spletnih storitev, zlasti poštnih, ter naj poskrbijo za ohranitev in prihodnjo rast storitev; opozarja, da popolno odprtje trga v poštnem sektorju ne bi smelo privesti do koncentriranja zasebnih storitev v bolj dobičkonosnih regijah, kot so gosto poseljena območja; zato poziva pristojne organe, naj preučijo in preprečijo negativne posledice izbiranja po meri; poziva Komisijo in države članice, naj si izmenjujejo dobro prakso o izvajalcih univerzalne storitve;

    4.  ugotavlja, da se je v tem sektorju povečalo število zaposlenih s krajšim delovnim časom, delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in samozaposlenih ter da se na splošno povečuje trend sklepanja prožnejših pogodb o zaposlitvi, ki lahko v nekaterih primerih vodijo v prekarno zaposlitev brez zadostne zaščite za zaposlene; pozdravlja razvoj novih delovnih ureditev, ki delavcem na primer omogočajo, da lažje usklajujejo družinsko in poklicno življenje, se izobražujejo in usposabljajo na delovnem mestu ali delajo skrajšani delovni čas; ugotavlja, da nove prožne pogodbe o zaposlitvi ne smejo vključevati morebitnih tveganj, kot je čezmerno obremenjevanje delavcev ali neustrezno plačilo glede na opravljeno delo; zato poudarja, da je na eni strani potrebna prožnost na trgu dela, po drugi strani pa je potrebna ekonomska in socialna varnost za delavce; poudarja, da se zniževanje stroškov dela s slabšanjem delovnih pogojev in zaposlitvenih standardov ne bi smelo dojemati kot prožnost; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo dejavnosti za spopadanje s problematiko navideznih samozaposlitev v poštnem sektorju; na splošno poziva države članice, naj zagotovijo, da prožnost pogodb o zaposlitvi ne bo negativno vplivala na delavce;

    5.  ugotavlja, da je liberalizacija poštnega sektorja v nekaterih državah članicah privedla do precejšnjih razlik med delovnimi pogoji in plačami pri izvajalcih univerzalne storitve in konkurenčnih ponudnikih posebnih poštnih storitev; poudarja potrebo po bolj trajnem in kakovostnem zaposlovanju v tem sektorju;

    6.  pozdravlja pomembno vlogo sindikatov, ki si v mnogih državah članicah skupaj z izvajalci univerzalne storitve prizadevajo, da bi spremembe v sektorju poštnih storitev potekale na družbeno odgovoren način; poudarja, kako pomembni so v poštnem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, institucionaliziran socialni dialog in sodelovanje zaposlenih v zadevah podjetja;

    7.  izpostavlja številne primere nelojalne konkurence v poštnem sektorju; opozarja, da lahko nelojalna konkurenca[1] prispeva k poslabšanju delovnih pogojev; poziva pristojne organe, naj ustrezno sankcionirajo vsako nepravilnost na tem področju;

    8.  poudarja, kako pomembno je spremljati upoštevanje predpisov glede časa vožnje in počitka ter delovnega časa v poštnem sektorju; meni, da bi to morali spremljati s pomočjo digitalnih naprav za spremljanje, nameščenih v vozilih; opozarja, da Uredba (EU) št. 165/2014 o tahografih v cestnem prometu ne velja za vozila, katerih masa ne presega 3,5 tone; zato poziva h krepitvi kontrol v zvezi z upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek; opozarja, da je treba vse naloge, povezane z dejavnostjo zaposlenega, upoštevati v okviru delovnega časa; prav tako poudarja, da je treba spremljati upoštevanje evropske in nacionalne zakonodaje glede varovanja zdravja in varnosti pri delu, vključno s pogoji v vozilih, za vse, ki sodelujejo v poštnih dostavah, ne glede na njihov zaposlitveni status samozaposlenega, podizvajalca, začasnega osebja ali pogodbenega delavca;

    9.   meni, da je treba zagotoviti ravnovesje med svobodno konkurenco, potrebami potrošnikov, trajnostjo univerzalne storitve in njenega financiranja ter ohranitvijo delovnih mest;

    10.   je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi zaobšli veljavne predpise glede minimalne plače, in sicer s tolikšnim povečevanjem obsega dela, da ga ni več mogoče opraviti med rednim delovnim časom;

    11.  opozarja, da bi se lahko s prestrukturiranji in novimi dejavnostmi v sektorju poštnih storitev, kot so logistika, finančne storitve ali telefonija, ustvarila nova delovna mesta; opozarja na pomen izobraževanja, nadaljnjega izobraževanja in preusposabljanja, ki delavcem pomaga usvojiti delovna znanja 21. stoletja, na primer digitalne spretnosti, ter poudarja, kako pomembno vlogo imajo pri tem socialni partnerji; ugotavlja, da so uspešni projekti diverzifikacije poštnih storitev v nekaterih državah članicah, vključno s povečanjem obsega finančnih storitev (npr. poštne hranilnice) in lokalnih upravnih storitev, ponudbo digitalne in hibridne pošte ter dostavo paketov podjetij zasebnim strankam preprečili množično zapiranje delovnih mest; meni, da je naloga delodajalca, da zaposlene ustrezno seznani z novimi tehnologijami, kot so aplikacije IT in aplikacije sledenja; poudarja, da bi morala v primeru začasnih pogodb agencija, ki priskrbi osebje, delavcem zagotoviti ustrezno pripravo in usposabljanje;

    12.  poudarja, da je program Erasmus+ (Leonardo da Vinci) za poklicno izobraževanje in usposabljanje dragocena podpora pri preobrazbi poštnih storitev; ugotavlja, da se morajo tudi starejši delavci prekvalificirati in izpopolnjevati in da je lahko to prav tako stresno;

    13.  želi izpostaviti priložnosti, ki jih vse večji trg dostave paketov v državah članicah in preko njihovih meja nudi potrošnikom, MSP in spletnim trgovcem na drobno ter samemu poštnemu sektorju; vseeno poudarja, da je mogoče rast v tem sektorju izkoristiti le, če so storitve, na primer čezmejna dostava paketov, cenovno ugodne in dostopne, cene pregledne, obenem pa so na voljo ustrezne posebne značilnosti storitev, na primer prepoznavanje in sledenje ter interoperabilnost med storitvami dostave;

    14.  pozdravlja zelo pomembno delo Odbora za socialni dialog v sektorju poštnih storitev in želi spomniti na projekt evropskih socialnih partnerjev o obvladovanju demografskih izzivov in iskanju trajnostnih rešitev s strani socialnih partnerjev v poštnem sektorju;

    15.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov o številu zaposlenih in delovnih pogojih v sektorju poštnih storitev, da bi omogočili boljšo oceno dejanskega stanja po popolnem odprtju trgov in učinkovit odziv na spremembe in morebitne težave; poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo nova sredstva za samodejno dostavo poštnih pošiljk in njihov učinek na delovne pogoje in zaposlitev ter naj ocenijo potrebo po posodobitvi socialne in zaposlitvene zakonodaje, kjer je to primerno, da bo odsevala spremembe v poštnem sektorju; hkrati spodbuja socialne partnerje, naj po potrebi posodobijo kolektivne pogodbe, da bodo zagotovljeni visoki delovni in zaposlitveni standardi;

    16.  pozdravlja dejstvo, da nekatere države članice uporabljajo peto alineo drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 97/67/ES, in poziva vse države članice, naj delovne pogoje upoštevajo kot merilo v postopkih izdaje dovoljenj;

    17.  poudarja koristi kakovostnih in trajnih delovnih mest v poštnem sektorju in sektorju dostave, vključno z zagotavljanjem storitve potrošnikom z visokimi in usklajenimi standardi;

    18.  pozdravlja dejstvo, da ima večina izvajalcev univerzalne storitve v državah članicah sklenjene kolektivne pogodbe, ter opozarja na njihovo nujnost; spodbuja socialne partnerje, naj izpogajajo kolektivne pogodbe za vse poštne storitve v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso, saj gre za učinkovit instrument v boju proti tekmovanju v zniževanju socialnih, delovnih in zaposlitvenih standardov ter za zagotavljanje dostojnega plačila za vse delavce in pošteno konkurenco med izvajalci poštnih storitev;

    19.  poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi novih predpisov v zvezi s trgom poštnih storitev, zlasti v zvezi z oblikovanjem enotnega digitalnega trga, upoštevajo strateški pomen javnih izvajalcev poštnih storitev, ki zagotavljajo univerzalno storitev, in dejstvo, da je treba zagotoviti visoke standarde na področju varstva pravic delavcev v sektorju poštnih storitev;

    20.  poziva države članice, naj vsem delavcem v sektorju poštnih storitev zagotovijo dostojne delovne pogoje, vključno z zahtevano ravnjo varovanja zdravja in varnosti pri delu, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali vrsto pogodbe o zaposlitvi; poudarja pomen zdravja in varnosti pri delu, zlasti če upoštevamo demografske spremembe in veliko mobilnost delavcev v sektorju poštnih storitev; pozdravlja sodelovanje Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA) in socialnih partnerjev v sektorju poštnih storitev v okviru kampanje za zdravo delovno okolje;

    IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

    Datum sprejetja

    21.6.2016

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    40

    6

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Daniela Aiuto, Georges Bach, Lynn Boylan, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer

    Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Paul Tang

    MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (24.5.2016)

    za Odbor za promet in turizem

    o uporabi direktive o poštnih storitvah
    (2016/2010(INI))

    Pripravljavka mnenja: Lucy Anderson

    POBUDE

    Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  ugotavlja, da izvajanje direktive o poštnih storitvah ni privedlo do popolnega razmaha konkurence in dokončne vzpostavitve notranjega trga za storitve dostave pisemskih pošiljk in paketov;

    2.  želi spomniti na pomembno vlogo obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve v poštnem sektorju za razvoj pravičnega enotnega trga za državljane, potrošnike ter mala in srednja podjetja; ugotavlja, da se ta obveznost v državah članicah zelo različno izvaja, kar kaže, da imajo države članice nekaj prožnosti, da univerzalne storitve opredelijo glede na domače razmere, tudi na lokalni ravni;

    3.  meni, da raven prenosa direktive ni zadovoljiva, tudi kar zadeva vprašanja, kot so strukturno ločevanje, dostop do omrežij in zahteve za pridobitev dovoljenja; ugotavlja, da je Komisija zoper dve državi članici zaradi vsebinskih vprašanj sprožila postopek za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj preverja, ali zakonodajni ukrepi, ki so jih sprejele države članice, ustrezajo popolnemu prenosu direktive, in naj v primeru, da temu ni tako, sprejme odločne ukrepe za rešitev tega vprašanja; je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-340/13, v kateri je navedeno, da načelo nediskriminacije iz člena 12 direktive o poštnih storitvah ne izključuje možnosti, da izvajalec univerzalne storitve iz legitimnega razloga spodbujanja povpraševanja uvede količinski rabat za posamezno poslovno stranko; je seznanjen tudi s tem, da je Sodišče v predhodni sodbi v združenih zadevah od C-287/06 do C-292/06 poudarilo, da lahko operativni popusti privedejo do nezakonite diskriminacije;

    4.  je seznanjen s potrditvijo Komisije, da v direktivi o poštnih storitvah ni zahtevana posebna lastniška struktura za izvajalce univerzalne storitve; meni, da bi bilo treba izvajalce univerzalne storitve in druge izvajalce spodbujati k naložbam in inovacijam na področju zagotavljanja učinkovitih in kakovostnih poštnih storitev v korist strankam, namesto da se jim to preprečuje; spodbuja javne organe in države članice, naj z naložbami podprejo posodobitev in prenovitev sektorja in naj za to uporabijo mehanizme financiranja, ki v skladu s politiko EU na področju konkurence veljajo za najprimernejše;

    5.  ugotavlja, da je v številnih državah članicah zaradi upada količine pisemskih pošiljk vse težje zagotavljati univerzalne poštne storitve; priznava, da veliko imenovanih izvajalcev univerzalne storitve za financiranje te storitve uporablja prihodke od komercialnih dejavnosti, ki ne sodijo v univerzalno storitev; opozarja na tesno povezavo med razvojem poštnih storitev in storitev dostave paketov ter e-trgovanjem in e-nadomeščanjem; poziva Komisijo, naj stalno spremlja razvoj poštnega sektorja in sektorja dostave paketov in uporabo prožnosti, ki jo zagotavlja uporaba direktive o poštnih storitvah, v državah članicah, da se zagotovi vzdržnost zagotavljanja univerzalne storitve in kakovost zagotovljenih storitev; priznava, da so se pričakovanja uporabnikov spremenila in da kampanja Keep Me Posted EU (Pošiljajte mi pošto) koristno prispeva k spodbujanju izbire za potrošnike; meni, da bi moralo biti potrošnikom vedno, ko bi želeli, na voljo e-nadomeščanje;

    6.  ponovno izraža podporo forumu uporabnikov poštnih storitev, ki ga je Komisija ustanovila leta 2011 in omogoča razpravo med uporabniki, izvajalci, sindikati in drugimi deležniki o vprašanjih, ki vključujejo vprašanja o zadovoljstvu končnih uporabnikov, zahtevah poslovnih uporabnikov in o tem, kako izboljšati dostavo v okviru e-trgovine; meni, da je ta forum zelo koristen in bi se moral redno sestajati, da bi poiskali možne rešitve za izboljšanje poštnih storitev in storitev dostave paketov; poziva Komisijo, naj podrobno preuči razvoj poštnih storitev glede na nove digitalne akterje v vzponu in oceni možne posledice in priložnosti za obstoječe poštne storitve in zaposlene v tem sektorju; pozdravlja povečanje zaposlitvenih možnosti v sektorju dostave paketov in spodbuja države članice k razvoju politik za nadaljnje izboljšanje spretnosti, izobrazbe in usposobljenosti delavcev v tem sektorju; ugotavlja, da se za dostavo paketov in poštnih pošiljk v vse večji meri najemajo delavci za polovični delovni čas in s pogodbami za določen čas prek agencij za zaposlovanje ter samozaposlene osebe; ugotavlja, da so visokokakovostna trajnostna delovna mesta pomembna za zagotavljanje storitev potrošnikom z visokimi in usklajenimi standardi, in meni, da bi morale države članice sprejeti potrebne ukrepe, da bi zagotovile poštene delovne pogoje v tem sektorju, ne glede na zaposlitveni status;

    7.  meni, da se lahko kakovost, dostopnost in zanesljivost dostave paketov v EU izboljšajo in se tudi morajo izboljšati, kljub temu da se pogoji v posameznih državah razlikujejo, poleg tega pa je treba okrepiti zaupanje potrošnikov, tudi na podeželju in oddaljenih območjih, krajih in občinah; poudarja, da je treba zagotoviti dostopnost poštnih storitev za invalide in da je pri tem pomemben akt o dostopnosti, zlasti kar zadeva čezmejno dostavo in e-trgovanje;

    8.  želi spomniti, da se tržni delež storitev čezmejne dostave vse bolj povečuje, kar je treba podpreti; je seznanjen z ugotovitvami v okviru javnega posvetovanja Komisije o čezmejni dostavi paketov; poudarja, da sodijo visoke cene dostave, nepreglednost, nezadovoljivi roki dostave, pomanjkanje informacij in nejasnost glede odgovornosti v primeru izgube ali poškodbe pošiljke med največje ovire, s katerimi se potrošniki in trgovci na drobno srečujejo pri spletnem trgovanju v EU; ugotavlja, da je za uresničitev vsega potenciala enotnega digitalnega trga pomembno, da so storitve dostave paketov cenovno sprejemljive in zanesljive; zato pozdravlja, da namerava Komisija leta 2016 uvesti ukrepe za izboljšanje preglednosti cen in krepitev regulativnega nadzora nad dostavo paketov, in poziva Komisijo, naj preuči ukrepe za dostop do poštnih omrežij, da bi ustrezno rešili vse težave, s katerimi se soočajo potrošniki in podjetja na trgu dostave;

    9.  meni, da je evropski postopek v sporih majhne vrednosti uporabna rešitev za potrošnike in podjetja pri čezmejnih transakcijah; poudarja, da lahko direktiva o alternativnem reševanju sporov in spletna platforma, uvedena z Uredbo (EU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov, koristita potrošnikom ter podjetjem pri čezmejnih transakcijah; je zaskrbljen, ker je doslej le 24 držav članic v svojo zakonodajo preneslo direktivo o alternativnem reševanju sporov, čeprav je bil rok za prenos julij 2015, kar pomeni, da je več milijonov evropskih državljanov prikrajšanih za ta pomemben mehanizem odškodnin; poziva, naj se po potrebi preuči uvedba dodatnih mehanizmov za zagotavljanje ustrezne odškodnine potrošnikom pri poštnih storitvah;

    10.  poziva Komisijo, naj s sprejetjem ukrepov zagotovi enake konkurenčne pogoje za prvotne in alternativne izvajalce ter olajša dostop za mala in srednja podjetja v poštnem sektorju; ponavlja, da je preglednost v zvezi z vsemi posebnimi cenami, popusti, pogoji ali rabati ključni element direktive o poštnih storitvah, da se zagotovi nediskriminatorno obravnavanje vseh uporabnikov poštnih storitev; poziva Komisijo, naj odpravi ovire za čezmejno in domačo konkurenco, da bodo lahko potrošniki in podjetja, zlasti mala in srednja, izkoristili prednosti pravega enotnega trga za poštne storitve;

    11.  je prepričan, da bi morali imeti potrošniki možnost, da enostavno primerjajo delovanje različnih izvajalcev poštnih storitev, vključno s cenami, pokritostjo in hitrostjo dostave; ugotavlja, da bi lahko vzpostavljanje platform za distribucijske storitve in spletnih mest za primerjavo cen, izboljšanje sistemov za iskanje in sledenje ter druge podobne pobude, ki spodbujajo ozaveščenost potrošnikov, koristili razvoju čezmejnih poštnih storitev v EU;

    12.  opozarja na vlogo, ki bi jo lahko imeli mehanizmi EU za financiranje pri spodbujanju inovacij na področju poštnih storitev in dostave, vključno z možnostmi e-trgovanja, v korist potrošnikov, okolja ter malih in srednjih podjetij in rešitev, usmerjenih v socialno vključenost in dostopnost; ugotavlja, da bi bilo treba za izboljšanje delovanja poštnega sektorja spodbujati sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi za poštne storitve, Komisijo, organi za konkurenco, organi za varstvo potrošnikov, e-trgovci in vsemi izvajalci čezmejne dostave; želi spomniti, da je Parlament Komisijo pozval, naj razišče možnosti oblikovanja znakov zaupanja za e-trgovanje in preuči, ali bi lahko ti znaki prispevali tudi k zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti storitev dostave.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

    Datum sprejetja

    24.5.2016

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    30

    3

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Dita Charanzová, Carlos Coelho, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Eva Paunova, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Mylène Troszczynski, Marco Zullo

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Lucy Anderson, Pascal Arimont, Edward Czesak, Morten Løkkegaard, Dariusz Rosati, Richard Sulík, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis)

    Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Raymond Finch, Christofer Fjellner, Sven Giegold

    IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

    Datum sprejetja

    12.7.2016

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    43

    2

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Markus Ferber, Maria Grapini, Timothy Kirkhope, Patricija Šulin