POROČILO o socialnem dampingu v Evropski uniji

18.8.2016 - (2015/2255(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Guillaume Balas

Popravki in dodatki

Predlogi sprememb

Postopek : 2015/2255(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0255/2016

Predložena besedila :

A8-0255/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/09/2016 - 9.8
CRE 14/09/2016 - 9.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0346

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za promet in turizem
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o socialnem dampingu v Evropski uniji

(2015/2255(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in členov 56, 153(5) in 154 PDEU,

– ob upoštevanju temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev (člen 45 PDEU) in prostega pretoka storitev (člen 56 PDEU),

– ob upoštevanju členov 151 in 153 PDEU ter člena 9 PDEU, ki zagotavljajo ustrezno socialno zaščito,

– ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev[1],

– ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)[2],

– ob upoštevanju izvajanja Direktive 2014/67/EU,

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[3],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[4],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)[5],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga[6],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51)[7],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85

[8] ter Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu[9],

– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti[10],

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža)[11],

– ob upoštevanju predloga direktive Sveta o zahtevanih pogojih za posadke plovil, ki redno izvajajo potniške ali tovorne trajektne storitve med državami članicami (COM(98)0251 − C4-0424/98 − 98/0159(SYN)),

– ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST)[12], kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006[13],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi[14],

– ob upoštevanju Sklepa (EU) 2016/344 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu[15],

– ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter njenih konvencij in priporočil o upravi za delo in inšpekciji dela, ki so mednarodno merilo za zagotavljanje uporabe zakonskih določb v zvezi z delovnimi razmerami in varstvom delavcev,

– ob upoštevanju poročila Eurofound z naslovom Posted workers in the European Union (2010)[16] (Napoteni delavci v Evropski uniji 2010) in nacionalnih poročil,

– ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci[17],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

– ob upoštevanju študije Parlamenta (2015) z naslovom EU Social and Labour Rights and EU Internal Market Law (Socialne pravice in pravice delavcev EU in pravo o notranjem trgu EU),

– ob upoštevanju študije Komisije (2015) z naslovom Wage setting systems and minimum rates of pay applicable to posted workers in accordance with Directive 96/71/EC in a selected number of Member States and sectors (Sistemi določanja plač in najmanjše stopnje plačila, ki se uporabljajo za napotene delavcev v skladu z Direktivo 96/71/ES v nekaterih državah članicah in sektorjih),

– ob upoštevanju študije, ki jo je izvedla Univerza v Gentu in financirala Komisija (2015) z naslovom Atypical Forms of Employment in the Aviation Sector (Netipične oblike zaposlitve v letalskem sektorju),

– ob upoštevanju govora predsednika Komisije v Evropskem parlamentu z dne 9. septembra 2015 o stanju v Uniji,

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0255/2016),

A. ker lahko neprijavljeno delo in navidezno samozaposlovanje izkrivljata konkurenco, dolgoročno škodujeta sistemom socialne varnosti, vodita v vse številnejša prekarna delovna mesta ter vplivata na vse slabše varstvo delavcev in na splošno na kakovost delovnih mest, zato se je treba proti njima boriti; ker se povečuje obseg oddajanja del zunanjim izvajalcem in podizvajalcem, kar bi lahko ustvarilo možnosti za zlorabo obstoječega delovnega in socialnega prava; ker je obravnava tovrstnih zlorab bistvena za ohranjanje prostega gibanja na notranjem trgu in solidarnosti znotraj Unije;

B. ker so prosto gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev temeljna načela notranjega trga;

C. ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo podpisale vse države članice, določeno, da je treba zagotoviti enakost med moškimi in ženskami na vseh področjih; ker je v zvezi s socialnim dampingom ključen izziv za EU povečati stopnjo zaposlenosti med ženskami, izboljšati položaj žensk na trgu dela ter odpraviti razlike med spoloma;

D. ker med glavna načela politik EU sodi socialna kohezija, kar pomeni stalno in trajno približevanje plač ter zagotovljeno socialno varnost za vse delavce, pa naj bodo lokalni ali mobilni; ker v Uniji še vedno obstajajo bistvene razlike v delovnih pogojih in plačah in ker je zbliževanje socialne konvergence ključno za blaginjo in večje notranje povpraševanje v celotni Uniji; ker so razlike v plačah glavni razlog za odhod delavcev iz domačih držav;

E. ker člen 9 PDEU kot temeljno načelo Unije določa spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraženosti, usposobljenosti in varovanja človekovega zdravja; ker se zaradi krize in visoke stopnje brezposelnosti v večini držav članic povečujejo neenakosti;

F. ker še vedno obstaja razlika v plačah med spoloma in je napredek na tem področju kljub veljavni zakonodaji EU in priporočilom mehkega prava izjemno omejen; ker razmere dodatno zaostrujeta socialni damping in razlika v plačah med spoloma, kar vodi do razlike v pokojninah med spoloma in pri starejših ženskah povzroča večje tveganje revščine kot pri starejših moških;

G. ker se trgovina z ljudmi – zlasti trgovina z ženskami, ne le iz tretjih držav v EU, temveč tudi med državami EU – pogosto povezuje z lažnimi pogodbami o zaposlitvi;

H. ker so vse številnejše priložnosti za socialni damping posledica delovnih razmerij z ekstrateritorialnimi značilnostmi;

I. ker so zaščita, varnost potnikov in ustrezne delovne razmere v prometnem sektorju medsebojno močno povezane;

J. ker je bila vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora potrjena kot temeljni cilj bele knjige o prometu iz leta 2011;

K. ker je Komisija napovedala, da v letu 2016 namerava pripraviti nove predloge v zvezi s cestnim prometom, ki vključujejo tudi socialne vidike;

L. ker je sektor cestnega prometa bistven element družbe in gospodarstva Evropske unije, saj predstavlja skoraj tri četrtine (72 %) vsega celinskega tovornega prometa; ker ta sektor prevaža več potnikov kot železnice, tramvaji in podzemne železnice skupaj ter zaposluje več kot 2,2 % (5 milijonov ljudi) celotne delovne sile EU;

M. ker so dobri delovni pogoji, ki varujejo telesno in duševno zdravje, temeljna individualna pravica delavcev[18] in imajo že sami po sebi pozitivno vrednost;

N. ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker 15. julija 2014 v svojem nagovoru o stanju v Uniji leta 2015[19] izpostavil, da potrebujemo bolj pošten in resnično vseevropski trg dela, ki ga lahko dosežemo s spodbujanjem in zagotavljanjem prostega gibanja državljanov kot temeljne pravice EU, pri čemer je treba preprečiti primere zlorab in nevarnosti socialnega dampinga;

O. ker je Sodišče Evropske unije v zadevi Laval, C-341/05, z dne 18. decembra 2007 poudarilo pravico do sprejetja kolektivnega ukrepanja proti morebitnemu socialnemu dampingu in izpostavilo, da mora biti tako ukrepanje sorazmerno, da ne bi omejili temeljnih svoboščin EU, kot je svoboda opravljanja storitev;

P. ker bi bilo treba priznati, da je Evropska socialna listina najbolj izpopolnjen in podroben izraz soglasja držav članic na področju temeljnih socialnih pravic, in bi jo bilo zato treba obravnavati kot enakovredno svobodi gibanja, da se zagotovi oprijemljiva dodana vrednost za vse evropske državljane;

Q. ker vse številnejše škodljive prakse in povečujoči se obseg socialnega dampinga negativno vplivajo na podporo načelu notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, zlasti malih in srednjih, ogrožajo pravice evropskih delavcev in rušijo zaupanje v evropsko povezovanje, zaradi česar je nujna resnična socialna konvergenca; ker so najbolj prizadeti sektorji kmetijstva, gradbeništva, prehrane in gostinstva, prometa, zdravstva, oskrbe in gospodinjskih storitev;

R. ker sta pomembna načelo enakega obravnavanja delavcev v Evropski uniji in bistvena socialna konvergenca na enotnem trgu; ker člen 45 PDEU določa, da prosto gibanje vključuje odpravo diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji;

S. ker je damping, ne glede na to, ali gre za socialni, davčni ali okoljski damping, v nasprotju z evropskimi vrednotami, saj ogroža varstvo pravic državljanov EU[20];

T. ker velika večina držav članic še ni prenesla Direktive 2014/67/EU, čeprav je bil rok za njen prenos 18. junij 2016; ker je pomembno, da se po njenem prenosu v zakonodajo vseh držav članic oceni učinek njenega izvajanja in se ugotovi, kakšen je njen dejanski učinek pri boju proti različnim vrstam goljufij, ki so bile ugotovljene pri napotitvi delavcev in njihovi zaščiti;

U. ker napoteni delavci predstavljajo približno 0,7 % celotne delovne sile EU[21];

V. ker se ocenjuje, da je napotenih delavcev v Uniji 1,92 milijona, od tega največ v gradbenem sektorju (47,7 % napotenih delavcev) ter v sektorjih storitev, prometa, komunikacij in kmetijstva;

W. ker je prosto gibanje oseb nujno za evropski projekt, poleg tega pa je tudi osnovni pogoj za uresničevanje ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, da bi dosegli trdno in trajnostno raven konkurenčnosti v vseh državah članicah;

X. ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-396/13 poudarilo, da Direktiva 96/71/ES na eni strani zagotavlja lojalno konkurenco med nacionalnimi podjetji in podjetji, ki ponujajo čezmejno opravljanje storitev, na drugi strani pa napotenim delavcem zagotavlja jedro prisilnih predpisov glede minimalne zaščite v državi članici gostiteljici;

Y. ker mora napotitev delavcev omogočati delitev znanja in poklicnih izkušenj, ne pa povzročati socialnega dampinga;

Z. ker imajo lahko evropska združenja delodajalcev in sindikatov pomembno vlogo pri boju proti socialnemu dampingu;

Aa. ker je bila sprejeta zaveza o tem, da se finančno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja, ne bo povečalo;

Ab. ker so za določanje plač pristojne države članice same;

Ac. ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-396/13 poudarilo, da je država članica gostiteljica odgovorna za določitev višine minimalne plače, za način njenega izračuna in za oceno uporabljenih;

Ad. ker je predsednik Komisije izjavil, da „bi moralo biti enako delo na enakem delovnem mestu enako plačano“[22]; ker je potrebna pravna pojasnitev te izjave in njene uporabe;

I. Večji nadzor in boljše usklajevanje v državah članicah in med njimi

1. meni, da kljub temu, da sicer ni pravno priznane in splošno sprejete opredelitve socialnega dampinga, koncept zajema številne primere namerno škodljive prakse in zlorabe veljavne evropske in nacionalne zakonodaje (vključno z zakoni in splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami), to pa povzroča nepravično konkurenco zaradi nezakonitega zniževanja stroškov dela in operativnih stroškov ter vodi v kršitve pravic delavcev in v njihovo izkoriščanje; meni, da te prakse in razmere vplivajo na tri glavne vidike:

– na gospodarski vidik: nezakonite prakse, kot je neprijavljeno delo, ali izkoriščevalske prakse, kot je navidezno samozaposlovanje, ki jih uporabljajo nekateri gospodarski subjekti, lahko povzročijo velika izkrivljanja na trgu, ki škodijo dobronamernim podjetjem, zlasti malim in srednjim;

– na socialni vidik: socialni damping bi lahko povzročil diskriminacijo in nepošteno obravnavo med delavci v EU in jim odvzel možnost učinkovitega izvrševanja njihovih socialnih in delavskih, vključno glede plače in socialnega varstva;

– na finančni in proračunski vidik: neplačevanje obveznih socialnih prispevkov in davkov zaradi socialnega dampinga ogroža finančno vzdržnost sistemov socialne varnosti in javnih financ držav članic;

2. je prepričan, da je bistveno, da se v vsej EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in lojalna konkurenca ter se odpravi socialni damping; poudarja, da imajo inšpektorati za delo in/ali sindikati ključno vlogo pri krepitvi pravic delavcev, opredeljevanju dostojne plače v skladu s predpisi in prakso držav članic ter pri zagotavljanju svetovanja in napotkov delodajalcem; opozarja, da je vseh 28 držav članic ratificiralo konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 81 o inšpekciji dela, in države članice poziva, naj zagotovijo, da se vse določbe konvencije tudi izvajajo; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri ustanavljanju učinkovitih inšpektoratov za delo in naj na osnovi konvencije ILO št. 81 o inšpekciji dela oblikuje priporočilo o zagotavljanju spoštovanja delovnih standardov in varstva delavcev, v katerega bo vključila tudi določbe o delovnem času, varnosti in zdravju; opozarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja veljavne zakonodaje;

3. poziva države članice, naj povečajo učinkovitost in zagotovijo ustrezne človeške in druge vire za svoje nadzorne organe (vključno s socialnimi in/ali delovnimi inšpektorati, agencijami in uradi za zvezo), vključno s sredstvi za tolmačenje in prevajanje, med drugim z izmenjavo primerov dobre prakse; poziva jih še, naj izpolnijo cilj enega inšpektorja za delo na 10.000 delavcev, kot to priporoča organizacija ILO, in zagotovijo, da so inšpektorji ustrezno opremljeni za izvrševanje evropske zakonodaje na področju prostega gibanja delavcev in prostega pretoka storitev;

4. poziva države članice k izboljšanju čezmejnega sodelovanja med inšpekcijskimi službami ter boljši elektronski izmenjavi informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam, navideznemu samozaposlovanju in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje, ob sočasnem priznavanju pomena varovanja podatkov, pa tudi z namenom vzpostavitve obveznega sodelovanja in vzajemne pomoči med državami članicami; spodbuja države članice, naj za inšpektorje na ravni Unije pripravijo programe rednega strokovnega usposabljanja, identificirajo najnovejše uporabljene tehnike, kako zaobiti pravila, ter vzpostavijo čezmejno sodelovanje; priznava delo Komisije pri financiranju programov vzajemnega učenja za inšpektorje za delo v državah članicah; poudarja, da je pomembno, da državni inšpektorati za delo in/ali socialni partnerji lahko dostopajo do vseh dejanskih delovnih prostorov, pa tudi do povezanih bivalnih prostorov, ki jih zagotavlja delodajalec, če je to v skladu z nacionalnim pravom in je ustrezna pozornost namenjena spoštovanju zasebnosti, saj je to osnovi pogoj, da lahko opravijo svoje delo in preverijo primere socialnega dampinga; priporoča Komisiji, naj razmisli o spremembi projektov Eurodetachement v stalno platformo za izmenjavo, skupno usposabljanje in sodelovanje inšpektorjev za delo (in javnih uslužbencev v uradih za zvezo na področju napotitve delavcev), ki so vključeni v nadzor in spremljanje – takšna platforma bi bila postala del, ali pa vsaj sodelovala z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

5. spodbuja države članice, naj, kjer je to mogoče, ustanavljajo bilateralne, po potrebi pa tudi multilateralne projektne skupine, ki bi jih sestavljali pristojni nacionalni organi in delovni inšpektorji in ki bi po pridobitvi soglasja vseh udeleženih držav članic in v skladu s predpisi držav članic, kjer bi kontrole potekale, izvajale čezmejne preglede na terenu za odkrivanje domnevnih primerov socialnega dampinga, dela v nezakonitih pogojih ali goljufij, ter bi skušale odkrivati navidezna podjetja, goljufive agencije za zaposlovanje in zlorabe pravil, ki vodijo v izkoriščanje delavcev; poudarja, da bi se lahko projektne skupine pri svojem delu usklajevale z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in z odborom višjih inšpektorjev za delo, da bi se na ta način znižalo finančno breme, za spodbujeno izmenjavo informacij pa bi lahko tudi ustanovile mrežo storitev za nacionalne socialne inšpekcije; meni, da je učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi in socialnimi partnerji pomembno za preprečevanje socialnega dampinga in zagotovitev lojalne konkurence na enotnem trgu;

6. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovitejše izvajanje veljavne zakonodaje in okrepijo sodelovanje med organi držav članic, pristojnimi za delovno inšpekcijo, zlasti pri čezmejnih delovnih inšpekcijah; pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in zastavljene cilje za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od neprijavljenega dela; upa, da bo platforma pomagala pri odkrivanju in reševanju primerov kršitev nacionalnega delovnega prava in delovnega prava EU ter predpisov EU o prostem gibanju delavcev, svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev;

7. poudarja, da je treba ukrepanje proti kršitvam socialnih pravic dopolniti z bojem proti davčnim goljufijam in utajam, da bi zagotovili lojalno konkurenco in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

8. ugotavlja, da sta najpogostejši obliki nespoštovanja pravil o napotitvi delavcev neprijava oziroma nepravilna prijava; priporoča, naj v vseh državah članicah postane obvezno, da se najkasneje ob začetku izvajanja storitev opravi prijava, prijave pa naj se vnesejo v evropski register, kar bi pomenilo, da je enostavno priti do njih, usklajevanje med državami članicami bi bilo lažje, zmanjšale pa bi se tudi sedanje pravne nejasnosti zaradi razlik med postopki in dokumentacijo po posameznih državah;

9. poudarja, da bi moralo biti pristojnim organom države članice gostiteljice v sodelovanju z organi države pošiljateljice omogočeno, da preverijo verodostojnost obrazca A1, kadar obstajajo resni dvomi o dejanski napotitvi; poziva ad hoc upravno delovno skupino za obrazec A1, naj pospeši svoja prizadevanja in izboljša verodostojnost obrazcev A1 ter preuči možnost lažjega nadzora z zbiranjem obrazcev A1 v enem digitalnem sistemu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bo evropski sistem za elektronsko izmenjavo podatkov o socialni varnosti (EESSI) v celoti operativen, da ga bodo uporabljale vse države članice in bo prilagojen potrebam malih in srednjih podjetij; poudarja, da je boljši dostop do informacij za delavce, delodajalce in inšpektorje za delo, na primer prek enotnega nacionalnega spletnega mesta, med ključnimi sredstvi v boju proti kršitvam pravil;

10. poziva države članice, naj ratificirajo in začnejo izvajati konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 o delavcih v gospodinjstvu; poziva države članice, naj vzpostavijo pravne okvire, ki bodo omogočali zakonito zaposlovanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, da bi se za delodajalce zagotovila pravna varnost, za delavce pa dostojni delovni pogoji; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo pogoje zaposlovanja delavcev v gospodinjstvu in po potrebi pripravijo priporočila za njihovo izboljšanje v skladu z veljavnima Pogodbama (zlasti členom 153(1) PDEU), vključno z ustreznim usposabljanjem in obveščanjem te kategorije delavcev o pravicah in obveznostih;

11. ugotavlja, da so socialnemu dampingu v nekaterih sektorjih še posebej izpostavljene ženske, kar zlasti velja za sektor gospodinjskih del in nege (zlasti na domu), pa tudi za sektorje, ki so tradicionalno povezani z napotitvijo na delo, npr. predelava mesa ali prometni sektor; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami oceni vse razmere, v katerih so ženske žrtev socialnega in plačnega dampinga oziroma opravljajo neprijavljeno delo, ocenijo pa naj tudi veljavno zakonodajo EU na tem področju;

12. poziva države članice, naj izboljšajo nadnacionalno in lokalno sodelovanje med javnimi institucijami, sindikati in nevladnimi organizacijami, da bi skupaj obravnavali pogosto zelo zapletene težave delavcev migrantov ter upoštevali delovne pogoje in druge elemente, povezane s kakovostjo življenja, vključno s splošnim zdravjem, socialno vključenostjo in nastanitvijo;

13. poudarja pomen določb Direktive 2014/67/EU, ki se nanašajo na čezmejno izvrševanje upravnih denarnih kazni in/ali glob, saj bodo prispevale k odpravi kršitev zakonodaje; meni, da bi moralo biti pristojnim organom omogočeno, da v primeru hudih kršitev zakonodaje o napotitvi delavcev ali veljavnih kolektivnih pogodb naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vključno z možnostjo prekinitve opravljanja storitve; meni, da bi morale biti kazni tako visoke, da bi bile dejansko odvračale od kršitev, izboljšati pa bi bilo treba še obveščanje malih in srednjih podjetij o veljavni zakonodaji na področju napotitve delavcev;

14. poziva države članice, naj znatno izboljšajo izmenjavo informacij o socialni varnosti v zvezi z napotenimi delavci in na ta način prispevajo k boljšemu izvrševanju veljavne zakonodaje; ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo koristno uvesti in po potrebi zagotoviti evropsko izkaznico socialnega zavarovanja oziroma drug elektronski dokument z veljavnostjo po vsej EU, ki ga ne bo mogoče ponarediti, na katerem bodo shranjeni vsi potrebni podatki o statusu socialnega varstva imetnika glede na njegovo delovno razmerje[23], pa tudi vse druge potrebne informacije o delavčevi napotitvi, ob strogem upoštevanju pravil o varovanju podatkov, zlasti kadar gre za občutljive osebne podatke; vseeno poudarja, da ta določba nikakor ne sme omejevati ali spodkopavati pravice organov in socialnih partnerjev držav gostiteljic, da v skladu z nacionalnim pravom in prakso pregledajo, nadzirajo in preverijo vsebino podatkov na taki izkaznici;

15. se zavzema za vseevropski popis družb, vključno z navideznimi, ki hudo kršijo evropsko delavsko zakonodajo in predpise s področja socialnega zavarovanja: popis bi se pripravil po predhodnem opozorilu podjetij, vpogled vanj pa bi imeli le pristojni inšpekcijski organi; poziva k temu, naj se tem družbam v zakonsko določenem obdobju onemogoči dostop do javnih naročil, javnih subvencij in evropskih sredstev;

16. poziva EU in države članice, naj čezmejno sodelujejo pri obveščanju o izvrševanju, naj organom za spremljanje omogočijo boljši dostop do podatkov, vpisanih v nacionalnih elektronskih registrih držav članic in v evropskem registru cestnih prevoznikov, ter naj na seznam kršitev, zaradi katerih cestni prevoznik izgubi dobro ime, dodajo nespoštovanje vse ustrezne zakonodaje EU; poudarja, da bi morali za kršitve pravil odgovarjati tisti, ki dajejo navodila zaposlenim;

II. Odpravljanje regulativnih vrzeli za dejansko izvrševanje nacionalnega in evropskega delavskega in socialnega prava ter upoštevanje načela enakega plačila in nediskriminacije

17. poziva Komisijo, naj zaradi učinkovitega boja proti socialnemu dampingu ter socialnim in davčnim goljufijam ukrepa in si prizadeva za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sedanjih pravilih;

18. poziva Komisijo, naj podrobno spremlja izvajanje Direktive 2014/67/EU in nadzira učinkovitost platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu v boju proti pojavu navideznih podjetij, v ta namen pa naj posploši načelo, po katerem naj bi vsako podjetje imelo en glavni sedež, v primeru svobodnega opravljanja storitev z začasno napotenimi delavci pa naj bi vsak vključen ponudnik storitev „dejansko“ opravljal dejavnost v državi članici, v kateri ima sedež, in bi bil torej dejansko podjetje; želi spomniti, kako pomembno je „dejansko opravljanje dejavnosti“ podjetij v njihovi državi izvora, saj je to pogoj za napotitev delavcev; želi spomniti, da je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve zavrnil predlog direktive o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj bi nekatere od predlaganih določb omogočale lažje ustanavljanje subjektov, katerih socialne in ekonomske dejavnosti so le navidezne, ki ne spoštujejo pogodbenih in zakonskih obveznosti ter so odgovorni za izgubo davčnih prihodkov v višini več milijard evrov; poziva Komisijo, naj pretehta možnost priprave predloga za pregleden in dostopen poslovni register vseh podjetij v EU ter k obvezni uporabi sistema elektronske izmenjave podatkov o socialni varnosti (EESSI);

19. poziva Komisijo, naj pripravi novo poročilo o doseženem napredku držav članic pri potrebnem izboljšanju njihovih nacionalnih davčnih uprav in sistemov za preprečevanje davčnih goljufij, kot je bilo predlagano v Sporočilu Komisije „Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ (COM(2012)0722),

20. je seznanjen, da se Direktiva 96/71/ES sklicuje zgolj na člena 64 in 74 PDEU, ki se nanašata na svobodo opravljanja storitev in svobodo gibanja, kljub temu, da je glavni cilj direktive zaščititi delavce; poleg tega opozarja na pomembnost členov 151 in 153 PDEU, ki kot cilje EU in držav članic določata spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, ustrezno socialno varnost, spodbujanje socialnega dialoga ter boj proti izključitvam;

21. priznava tveganja, povezana z dolgimi verigami podizvajalcev; opozarja, da lahko države članice po posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji na nacionalni ravni vzpostavijo mehanizme solidarne odgovornosti, ki veljajo za lokalna in tuja podjetja, da bi lokalnim in tujim delavcem omogočile uveljavljanje njihovih pravic; želi spomniti, da je bila ta možnost potrjena tudi z Direktivo 2014/67/EU; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje obveznosti, ki jih ta direktiva nalaga državam članicam, naj z ukrepi zagotovijo, da lahko napoteni delavci v podizvajalskih verigah v gradbenem sektorju dosežejo, da je pogodbenik, katerega delodajalec je neposredni podizvajalec, odgovoren za spoštovanje njihovih delavskih pravic;

22. je seznanjen s težavami, ki izhajajo iz Direktive 96/71/ES in njenega izvajanja; opozarja na pomen reševanja teh težav, da se zagotovijo pošteni delovni pogoji, spoštovanje pravic delavcev in enaki konkurenčni pogoji za domača podjetja in podjetja, ki v državo gostiteljico napotijo svoje delavce, kar je zlasti pomembno za mala in srednja podjetja; se zavzema za pravočasno izvajanje Direktive 2014/67/EU; je seznanjen s predlogom Komisije za revizijo Direktive 96/71/ES, ki naj bi omejila čas napotitve, vsebovala določbe o plačilu, opredelila pogoje zaposlitve z namenom zagotovljenega spoštovanja načela enake obravnave in prepovedala vse oblike diskriminacije na podlagi nacionalnosti, pač v skladu s pravom EU vse od ustanovnih pogodb; vztraja, da bi morala biti pravila o napotitvi delavcev jasna, sorazmerna in utemeljena; poudarja, da je treba spoštovati kolektivne pogodbe in sisteme, ki v državi gostiteljici urejajo odnose med delodajalci in delojemalci;

Mobilni delavci: boj proti socialnemu dampingu v prometnem sektorju

23. poziva, naj se poveča nadzor nad upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek v sektorju cestnega prometa; poziva k boljšim nadzornim napravam in pravočasni uvedbi pametnega tahografa za poklicno uporabo s ciljem zagotavljanja ustreznega, učinkovitega in nediskriminatornega izvajanja veljavne zakonodaje v državah članicah, brez nepotrebnega dodatnega upravnega obremenjevanja; poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve „elektronske in integrirane datoteke o prevozniku“ za vse prevoznike z licenco Skupnosti, saj bi to omogočalo, da se vsi relevantni podatki o prevozniku, vozilu in vozniku, ugotovljeni pri cestnem preverjanju, zberejo na enem mestu;

24. poziva k okrepitvi nadzora v zvezi z upoštevanjem delovnega časa, časa pripravljenosti ter časa vožnje in počitka v vseh ustreznih sektorjih, kot so gradbeništvo, gostinstvo, zdravstvo in prevoz, ter k doslednemu kaznovanju hudih kršitev;

25. poziva Komisijo, naj pretehta možnost ustanovitve evropske agencije za cestni promet, ki bi zagotavljala ustrezno izvajanje zakonodaje EU ter spodbujala standardizacijo in sodelovanje na področju cestnega prometa med vsemi državami članicami;

26. poziva Komisijo, naj usklajuje in krepi sodelovanje nacionalnih organov na področju cestnega prometa, tudi z izmenjavo informacij, in pri drugih prizadevanjih za podporo izvajanju zakonodaje in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti; ugotavlja, da so za izvrševanje zakonodaje na tem področju prvenstveno odgovorne države članice; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z organizacijo Euro Contrôle Route in evropsko mrežo prometnih policij (TISPOL), da bi s poenotenim in ustreznim izvajanjem zakonodaje o cestnem prometu EU izboljšale njeno izvrševanje;

27. poziva Komisijo, naj člen 8(2) Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I), kot je razložen v sodbi Evropskega sodišča v zadevi Koelzsch (C-29/10, sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. marca 2011, kolektivno uporablja za vse mobilne delavce v cestnem prometu;

28. poziva Komisijo in države članice, naj izmenjajo mnenja in si pojasnijo ustrezne določbe, da bo možno razlikovanje med zaposlenimi in samozaposlenimi osebami in se bo torej možno boriti proti navideznemu samozaposlovanju; poziva Komisijo, naj na osnovi kazalnikov obstoja delovnega razmerja oblikuje priporočila v skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 198 o delovnem razmerju, ki pa ne bodo diskriminatorni do resnično samozaposlenih delavcev z maloštevilnimi strankami; poudarja potrebo po spremljanju zaposlitvenega statusa delavcev, kot so prometni piloti in strojevodje, in njihovega delovnega razmerja z družbami, za katere delajo; poudarja, da ima problem navideznega samozaposlovanja pomembne posledice na področju socialnega varstva in zaščite delavcev, lahko pa bi vplival tudi na lojalno konkurenco;

29. priporoča Komisiji, naj skrbno spremlja prevzeme, ki jih izvajajo letalske družbe s sedežem zunaj EU, da bi se nujno pripravili predpisi s tega področja za boj proti razširjenemu pojavu „odprodaje“ socialnih varoval v zameno za zgolj navidezno bolj ugodne ekonomske pogoje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo socialna zaščita, predvidena v pogodbah delavcev iz EU, nujen pogoj za take prevzeme;

30. predlaga Komisiji, naj se v vseh državah članicah uvede in ustrezno uporablja kolektivna nacionalna pogodba, oblikovana v soglasju s socialnimi partnerji, da se zagotovijo jasna pravila v zvezi s časom za počitek in ustrezna socialna zaščita, zlasti pri prevzemih, ki jih izvajajo letalske družbe s sedežem zunaj EU;

31. zavrača vsakršno novo liberalizacijo kabotaže, dokler ne bo okrepljeno izvajanje sedanjega zakonodajnega okvira; spodbuja Komisijo, naj predlaga izboljšana pravila, da bi zagotovila boljše izvajanje in lažji nadzor; poziva Komisijo, naj pregleda direktivo 92/106/EGS o kombiniranem prevozu[24], da se odpravijo nepoštene prakse, poziva pa tudi k dodatnim ukrepom za spoštovanje socialne zakonodaje na področju kombiniranega prevoza;

32. poziva države članice z vzpostavljenim cestninskim sistemom, naj nadzornim organom omogočijo dostop do zbranih cestninskih podatkov, da bi jih lahko ocenili ter tako med drugim bolje preverili zahteve za kabotažo;

33. priporoča, naj bodo pri prevzemih in prenosih lastninskih pravic družb jasno opredeljene zahteve, ki bodo še naprej upoštevane in ohranjene v novih pogodbah, v smislu Direktive 2001/23/ES[25], kar zadeva ohranjanje pravic delavcev v primeru prenosa lastninskih pravic;

34. poziva k dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1008/2008, da bi se na ta način zagotovila zavezujoča uporaba nacionalne delovne zakonodaje za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež v EU, izboljšala opredelitev „glavne poslovne enote“, v kontekstu usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa tudi poenotila opredelitev „matične baze“ za člane posadke v skladu z Uredbo (EU) št. 83/2014[26] in Uredbo (EU) št. 465/2012[27];

35. poziva Komisijo in države članice, naj med drugim v uredbi o Evropski agenciji za varnost v letalstvu in drugi ustrezni zakonodaji podprejo neposredno zaposlitveno razmerje kot standardni vzorec, uporabo netipičnih zaposlitvenih razmerij pa omejijo;

36. poziva k zaščiti socialnih pravic kabinskega osebja;

37. opozarja, da v skladu s spremembo evropske uredbe Rim I za mobilne delavce iz leta 2012 obvezno velja socialna zakonodaja države, iz katere se izvaja poslovna dejavnost ali storitev;

38. poziva države članice, naj pregledajo zakone in poskrbijo, da je z vsemi pogodbami v letalskem sektorju zagotovljena kakovostna zaposlitev in dobri delovni pogoji; meni, da se zaradi prekarnih delovnih razmer povečujejo varnostna tveganja; poudarja, da konkurenčnost ne upravičuje znižanja socialne zaščite delavcev in kakovosti storitev;

39. poudarja, da bi bilo treba okrepiti socialno razsežnost letalske strategije za Evropo, ki jo je Komisija objavila 7. decembra 2015, saj so kakovostne zaposlitve in dobri delovni pogoji neposredno povezani z vzdrževanjem varnosti in zaščite potnikov in osebja; poudarja tudi, da morajo Komisija in države članice spremljati in zagotavljati pravilno izvrševanje nacionalne socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež na ozemlju EU; ob tem opozarja na povezavo med socialnimi in okoljskimi standardi ter kakovostjo storitev, pa tudi varnostjo; priznava, da je pomembno določiti minimalno usposabljanje za vzdrževalno osebje v sektorju civilnega letalstva; poziva Komisijo, naj predlaga pregled Uredbe (ES) št. 868/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav[28], in analizira vzroke za njeno neizvajanje; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo predpise o začetnem usposabljanju in izdaji dovoljenj za letalske posadke, da bi se na ta način odpravile pomanjkljivosti, ki vodijo v izkoriščanje pilotov;

40. poziva Komisijo, naj preuči možnost priprave dodatnega predloga o zahtevanih delovnih pogojih v sektorju ladijskega prevoza, vključno za ladijske posadke;

41. meni, da bi morala Komisija v pomorskem sektorju zagotoviti, da bi se v celoti izvajala socialna zakonodaja, vključno s Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ukrepe, s katerimi bi spodbujali zaposlovanje in zadrževanje usposobljenih evropskih pomorščakov;

Možni izzivi zaradi digitalizacije gospodarstva

42. opozarja, da je treba vzpostaviti soodvisnost med razvojem v digitalnem gospodarstvu in ekonomiji delitve in zaščito delavcev v tem novem sektorju, kjer imajo lahko prožnejše delovne prakse za posledico prekarne oblike zaposlovanja, za katere sedanji standardi v zvezi s socialno varnostjo, delovnim časom in krajem, usposabljanjem, udeležbo delavcev ter varstvom zaposlitve ne veljajo več; poudarja, da morata v okviru teh novih oblik zaposlitve v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in nacionalno prakso veljati svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj; poudarja, da morajo države članice svojo zakonodajo prilagoditi digitalnemu gospodarstvu in ekonomiji delitve, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj hitro ocenijo določbe evropske zakonodaje, ki se uporablja za ta sektor, in po potrebi pripravijo predloge za ureditev digitalnega gospodarstva, ekonomije delitve in sodelovalnega gospodarstva z namenom zagotavljanja lojalne konkurence in zaščite pravic delavcev;

43. ugotavlja, da digitalizacija bistveno vpliva na evropske trge dela; poudarja, da lahko digitalizacija na eni strani ustvarja nove poslovne modele in delovna mesta, ne le za visoko kvalificirane, ampak tudi za nizko kvalificirane delavce, vendar lahko na drugi strani pripelje tudi do negotovih oblik zaposlitve; poudarja, da je treba v strategiji EU za enotni digitalni trg upoštevati socialno razsežnost, da bi v celoti izkoristili s tem povezani potencial za zaposlovanje in rast, a hkrati zagotovili visoko stopnjo varovanja zaposlitve; poziva Komisijo, naj oblikuje enotni digitalni trg na socialno pravičen in trajnosten način; meni, da je treba obstoječe sisteme socialne zaščite prilagoditi potrebam zaposlenih v digitalnem gospodarstvu in ekonomiji delitve, da bi jim zagotovili ustrezno socialno zaščito;

44. opozarja, da se v nekaterih sektorjih gospodarstva, kot je kmetijstvo, delovni čas spreminja glede na sezonske potrebe;

III. Socialni konvergenci navzgor naproti

45. poudarja, da so temeljne pravice na prvem mestu; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in okrepijo socialni dialog, ki ima ključno vlogo pri doseganju kakovostnih delovnih razmer; poudarja, da imajo visoki standardi delovne zakonodaje in visoki socialni standardi ključno vlogo pri ponovnem uravnoteženju gospodarstva, podpiranju prihodkov in spodbujanju naložb v zmogljivosti; ob tem poudarja, da morajo vsi zakonodajni in politični dokumenti EU spoštovati pravice in svoboščine sindikatov, kolektivne pogodbe in enako obravnavo delavcev;

46. poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za pomoč ženskam, ki so žrtev socialnega dampinga, in sicer tako, da vse splošne politike in ukrepe usmeri v doseganje enakosti, pri tem pa upošteva sedanjo segregacijo na trgu dela in neenakosti v pogodbah o zaposlitvi, kar se odraža v sedanjih bistvenih razlikah v plači med ženskami in moškimi;

47. poudarja, da se neenakost v Evropi poglablja, zaradi česar se oddaljuje izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020 o revščini in brezposelnosti;

48. poudarja, da je treba na ozemlju Unije in/ali v euroobmočju vzpostaviti gospodarske, davčne in socialne mehanizme za izboljšanje življenjskega standarda državljanov EU, kar bo mogoče doseči z zmanjšanjem gospodarskih in socialnih neravnovesij; vztraja tudi, naj Komisija v svoja posebna priporočila za države članice v okviru evropskega semestra vključi mnenja o socialnih vprašanjih, da se bo na ta način s konvergenco zagotovila boljša zaščita delavcev;

49. ugotavlja, da se je zaradi gospodarske in finančne krize, napredka na področju robotike in umetne inteligence ter zato, ker se bo posledično število delovnih mest neizogibno še zmanjševalo, bistveno zmanjšala stopnja zaposlenosti, zato Komisiji predlaga, naj spremeni vzorec in na prvo mesto pred „delo“ postavi „prihodke“, s tem pa zasleduje cilj „minimalnega dohodka za državljane“ v vsej EU, ki bo omogočal svobodno in dostojno življenje;

50. opozarja, da se je Komisija obvezala, da bo vzpostavila steber socialnih pravic, in poudarja potrebo po dviganju stopnje socialne konvergence, da bi dosegli cilje iz člena 151 PDEU; poudarja, da za ta steber ni dovolj vzpostaviti meril za primerjavo različnih nacionalnih socialnih sistemov, ampak se lahko uporablja le kot predhoden analitični okvir; poudarja, da sprejetje stebra socialnih pravic ne bi smelo pripeljati do znižanja sedanjih standardov dela in socialnih standardov;

51. je seznanjen z različnimi stopnjami prispevkov, ki jih za socialno varnost v državah članicah vplačujejo zaposleni in delodajalci; poziva Komisijo, naj oceni gospodarski in družbeni vpliv teh razlik v okviru enotnega trga;

52. meni, da so plače, ki delavcem omogočajo dostojno življenje, pomembne za socialno kohezijo in ohranjanje produktivnega gospodarstva; poziva k spoštovanju in spodbujanju kolektivnih pogajanj; priporoča tudi uvedbo najnižje zagotovljene plače, ki bi lahko, kjer je to primerno ter ob upoštevanju prakse v vsaki državi članici in po posvetovanju s socialnimi partnerji, prevzela obliko nacionalne minimalne plače, ki bi postopoma dosegla najmanj 60 % povprečne nacionalne plače, da bi po možnosti odpravili prekomerne razlike v plači, podprli skupno povpraševanje in oživitev gospodarstva ter spodbudili dvig socialne konvergence;

53. je seznanjen s potencialno vrednostjo samodejnih stabilizatorjev za krepitev trajnosti gospodarske in monetarne unije kot celote; poudarja potrebo, da te stabilizatorje spremljajo učinkovite zaposlitvene politike, katerih glavni namen je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

54. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči potrebo po ukrepanju na ravni EU za to, kako obravnavati različne vidike oddaje naročil podizvajalcem, vključno s širitvijo solidarne odgovornosti v podizvajalski verigi

55. poudarja, da morajo biti vsi podizvajalci, vključno z agencijami za začasno delo, ki za opravljanje hišnega dela in oskrbe na domu v druge države članice večinoma pošiljajo ženske, odgovorni za neizplačane plače, prispevke za socialno varnost, nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe; poudarja, da morajo biti podizvajalci v primeru, ko stranke slabo ravnajo z delavci ali jih zlorabljajo, sposobni pomagati delavcem in jih vračati v domovino;

56. poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve instrument, ki bo podjetja bolj obvezoval, da bodo nadzirala svoje podružnice in podizvajalce, ki opravljajo dejavnost v tretji državi, s čimer bi preprečili kršitve človekovih pravic, korupcije, hudih telesnih poškodb ali velike okoljske škode in kršitve konvencij Mednarodne organizacije dela;

57. meni, da se morajo pri zaposlovanju napotenih delavcev iz tretjih držav na osnovi načina 4 trgovinskega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije in v okviru trgovinskih sporazumov uporabljati Direktiva 96/71/ES in pravila za usklajevanje sistemov socialne varnosti, da se na ta način onemogoči ugodnejše obravnavanje podjetij in delavcev iz tretjih držav v primerjavi s podjetji in delavci iz držav članic;

58. poziva Komisijo, naj v največji možni meri upošteva priporočila te resolucije;

59. poudarja potrebo po boljšem usklajevanju različnih evropskih politik;

60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
[2] UL L 159, 28.5.2014, str. 11.
[3] UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
[4] UL L 284, 30.10.2004, str. 1.
[5] UL L 177, 4.7.2008, str. 6.
[6] UL L 300, 14.11.2009, str. 72.
[7] UL L 300, 14.11.2009, str. 51.
[8] UL L 102, 11.4.2006, str. 1
[9] UL L 80, 23.11.2002, str. 35.
[10] UL L 293, 31.10.2008, str. 3.
[11] UL L 364, 12.12.1992, str. 7.
[12] UL L 167, 2.7.1999, str. 33.
[13] UL L 124, 20.5.2009, str. 30.
[14] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012.
[15] UL L 65, 11.3.2016, str. 12.
[16] http://www.eurofound.europa.eu/publications/report/2010/working-conditions-industrial-relations/posted-workers-in-the-european-union
[17] https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary
[18] Člen 31(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije: „Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo“.
[19] http://curia.europa.eu/juris/showPdf.jsf?text=&docid=71925&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=498309
[20] http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2015-0252+0+DOC+XML+V0//SL
[21] Glej Pacolet, Joseph, in De Wispelaere, Frederic, „Posting of workers: Report on A1 portable documents issued in 2012 and 2013 (Napotitev delavcev, Poročilo o prenosnih dokumentih A1, izdanih v letih 2012 in 2013), str. 15. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2013 v EU za delo sposobnih 243 milijonov ljudi (pregled raziskave delovne sile 2013, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Archive:Labour_force_survey_overview_2013).
[22] https://ec.europa.eu/priorities/sites/beta-political/files/juncker-political-guidelines_en.pdf
[23] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi (Sprejeta besedila P7_TA(2014)0012).
[24] Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o oblikovanju enotnih pravil za določene vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
[25] Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (OJ L 82, 22.3.2001, p. 16).
[26] Uredba Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, 31.1.2014, str. 17).
[27] Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L 149, 8.6.2012, str. 4).
[28] UL L 162, 30.4.2004, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Evropsko unijo, ki se je po koncu druge svetovne vojne rodila iz velike želje po miru in blaginji, so njeni snovalci opredelili kot demokratični prostor cvetočega gospodarstva in visoke ravni socialne zaščite.

Poudariti velja, da sta imela prednost predvsem oblikovanje in krepitev notranjega trga. Na tej strategiji je temeljila Evropska gospodarska skupnost, kot nakazuje že njeno ime, pa tudi Evropska unija se je sprva gradila z liberalizacijo gospodarskih menjav med državami članicami.

Poročevalec poudarja, da po drugi strani ni prišlo do harmonizacije socialnih pravic in da je obveljalo, da so razen sprejetja nekaterih načel, ki so bila vključena v Pogodbo in nekatere direktive, za socialno področje ostale pristojne države članice. Obstaja dejanski razkorak med realnostjo notranjega trga, ki bo kmalu dokončan, in socialnimi pravicami, ki so zelo heterogene.

Poročevalec ugotavlja, da to nasprotje vodi v konkurenco med podjetji, saj evropski delavci nimajo enakih socialnih obveznosti in socialnih pravic. Tako sta v Uniji močno načeta načelo lojalne konkurence med podjetji in uveljavljanje socialnega tržnega gospodarstva. Te razmere nelojalne ekonomske in socialne konkurence tudi otežujejo ohranjanje visoke socialne zaščite v Evropi, saj huda konkurenca gospodarske akterje sili k zmanjševanju izdatkov, povezanih s stroški dela. Te razmere vodijo v zniževanje socialnih standardov, veljavnih v posameznih državah članicah Unije, vse bolj krčijo pravice, ki jih lahko uveljavljajo evropski zaposleni, in končno prispevajo k zmanjševanju finančnih sredstev, potrebnih za različne sisteme socialne zaščite.

Poudariti je treba tudi, da je socialna zaščita nekaterih zaposlenih še posebej negotova. To so na primer „delavci na morju“, ki so žrtve izkoriščanja številnih lastnikov ladij, ki plujejo pod zastavo ugodnosti, da zaobidejo številne socialne obveznosti. Te prakse negativno vplivajo na standarde socialne varnosti in prispevajo k temu, da je kvalificiranih evropskih mornarjev vse manj, njihovo strokovno znanje pa se izgublja.

Poročevalec opozarja tudi na politične posledice razkoraka med ekonomskimi svoboščinami in socialnimi pravicami, saj prispeva k podobi Evrope, v kateri so posamezniki in skupnosti vse bolj izpostavljeni, namesto da bi bili njeni prebivalci zaščiteni. Vse pogostejše izkoriščevalske prakse in nelojalna socialna konkurenca slabita spoštovanje načela notranjega trga in spodkopavata zaupanje v evropski sistem. Ti pojavi spodbujajo protekcionistične odzive držav članic in njihovo sprejemanje enostranskih ukrepov na socialnem področju.

Poročevalec vseeno ugotavlja, da se evropske oblasti tega delno zavedajo, in želi spomniti, da se je Jean-Claude Juncker 15. julija 2014 pred Evropskim parlamentom svečano zavezal k boju proti socialnemu dampingu v svojem mandatu. Spomniti želi tudi, da je predsednik Komisije v svojem nagovoru o stanju v Uniji leta 2015 izrazil željo po preprečevanju primerov zlorab in nevarnosti socialnega dampinga.

Poročevalec po številnih predstavitvah strokovnjakov, direktorjev podjetij in predstavnikov zaposlenih predlaga več ukrepov, s katerimi bi zapolnili zakonodajne in regulativne vrzeli, ki spodbujajo sedanjo nelojalno konkurenco na notranjem trgu.

Predlaga predvsem krepitev nadzora in inšpekcij na nacionalni in evropski ravni, ki naj izhaja iz uporabe veljavne zakonodaje. V ta namen bi bilo treba znatno okrepiti človeške vire in finančna sredstva, ki so na voljo organom, pristojnim za uveljavljanje predpisov.

Poudarja, da so potrebne reforme za posodobitev registracije opravljanja dela, oblikovati pa je treba tudi enoten elektronski dokument z informacijami o socialnih pravicah za vse evropske delavce. Spodbuja k okrepljenemu boju proti navideznim družbam, zlasti z novimi zahtevami glede uradnega naslova. Predlaga tudi vzpostavitev evropskega seznama podjetij, odgovornih za hude kršitve, kot je neprijavljeno delo.

Pregledati bi bilo treba direktivo o napotitvi delavcev, tako da bi spremenili njeno sedanjo pravno podlago, pa tudi predpise o usklajevanju sistemov socialne varnosti. Med drugim bi bilo treba spremeniti nekatere določbe na področju napotitve delavcev, zlasti pravila o plačevanju prispevkov za socialno varnost, da bi zagotovili enako obravnavo delavcev in lojalno konkurenco med gospodarskimi akterji.

Poročevalec opozarja na nujnost ukrepov v prometnem sektorju, kjer se socialne pravice pogosto sploh ne priznavajo, pri čemer bi bilo treba zagotoviti ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje in okrepitev sistemov nadzora.

Poročevalec tudi predlaga, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za socialno konvergenco v Evropski uniji. Zavzema se za protokol o socialni politiki, ki bi zagotovil prednost socialnih pravic pred ekonomskimi svoboščinami, in predlaga uvedbo spodnjih mej plač, ki bi se v nekaterih sektorjih, kot je promet, lahko prenesle na raven Unije, pri čemer pa bi bilo treba spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev in različnost pravnih tradicij, na podlagi katerih so urejeni nacionalni socialni sistemi.

Poročevalec želi, da se Komisija pri napovedanem določanju osnovnega sklopa socialnih pravic ne bi omejila zgolj na vzpostavitev meril za primerjavo. Zavzema se za uvedbo obveznosti za velika evropska podjetja, da bi nadzirala dejavnosti svojih podružnic in podizvajalcev v tretjih državah.

Poročevalec je predstavil konkretne predloge, ki so jih najpogosteje predložili delodajalci, zaposleni ali strokovnjaki. Opozarja na pomembnost socialne tematike, zlasti vprašanja nelojalne socialne konkurence, za evropske državljane. Poudarja tudi, da mora Evropski parlament pri sodelovanju v oblikovanju bolj socialne Evrope – ki bo zato imela tudi večjo podporo državljanov – zavzeti odločno in glasno stališče.

MNENJE Odbora za promet in turizem (8.4.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o socialnem dampingu v Evropski uniji
(2015/2255(INI))

Pripravljavec mnenja: Jens Nilsson

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so zaščita, varnost potnikov in ustrezne delovne razmere v prometnem sektorju medsebojno močno povezane;

B. ker je bila vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora potrjena kot temeljni cilj bele knjige o prometu iz leta 2011;

C. ker je prometni sektor hrbtenica enotnega trga EU s prostim pretokom dobrin, storitev in oseb ter pravico do ustanavljanja; ker načelo nediskriminacije pomeni, da morajo biti enako delo, enake pravice, dostojni delovni pogoji in poštena konkurenca v samem središču dobro delujočega enotnega trga;

D. ker bi morali biti sprejeti ukrepi na ravni EU v sektorju cestnega prometa predvsem usmerjeni v še boljše izvajanje in izvrševanje veljavnega režima in bi morali biti sorazmerni z obsegom problemov;

E. ker se morajo pri vseh spremembah zakonodaje glede socialnih in delovnih razmer upoštevati temeljne svoboščine EU, z njimi pa se ne bi smela omejevati poštena konkurenca, ki temelji na objektivnih konkurenčnih prednostih, oziroma te spremembe ne bi smele pomeniti še večje upravno breme ali dodatne stroške za prometna podjetja, predvsem MSP;

F. ker promet, predvsem mednarodni promet in kabotaža, ne sodi na področje uporabe direktive o napotitvi delavcev (Direktiva 96/71/ES), in bi bilo treba v zvezi s tem pozornost nameniti skupni izjavi Komisije in držav članic (10048/96 ADD 1);

G. ker bi se bilo treba čim hitreje spopasti z nepravilnostmi, ki izkrivljajo pošteno konkurenco v prometnem sektorju, in v ta namen zagotoviti dosledno razlago, enotno uporabo in učinkovitejše izvrševanje veljavne zakonodaje, pa tudi okrepljeno čezmejno sodelovanje ob celovitem spoštovanju načela subsidiarnosti;

1. ponavlja, da ni jasne in splošno sprejete opredelitve „socialnega dampinga“ in za ta termin obstajajo različne razlage, kar lahko povzroči zmedo; meni, da je treba ponovno razložiti koncept socialnega dampinga; opozarja, da je koncept dampinga, kot ga poznamo iz trgovinske politike, v prometnem sektorju, in bolj splošno na področju dela, drugačen;

2. opozarja, da se izraz „socialni damping“ včasih zlorablja in vključuje protekcionistične ukrepe, ki lahko vodijo v razdrobljenost skupnega trga EU;

3. poziva države članice, naj začnejo v celoti, učinkovito in nediskriminatorno izvajati vso socialno zakonodajo, ki velja za prometni sektor, in naj povečajo število dejanskih nadzorov, zlasti kar zadeva čas vožnje in počitka; odločno poziva Komisijo in pristojne organe, naj po bliže spremljajo izvajanje predpisov, vključno kar zadeva čezmejno sodelovanje in tolmačenje ter ustrezno izvrševanje veljavne zakonodaje, da bi odpravili sedanje zakonodajne vrzeli in zlorabo nacionalnih predpisov za onemogočanje prostega pretoka delavcev, zlasti glede protekcionističnih ukrepov in neupravičenih ovir; poudarja, da ne bi smelo prihajati do protislovij med ustreznim izvajanjem prometne zakonodaje in zakonodaje o pošteni konkurenci, prostim pretokom in svobodo ustanavljanja; poziva Komisijo, naj zagotovi bolj harmonizirano preverjanje in naj kaznuje države članice za nezadostno ali neopravljeno preverjanje;

4. poudarja, da je treba natančno opredeliti probleme v prometnem sektorju EU, saj je to osnovni pogoj za pravno ukrepanje na ravni EU ali na nacionalni ravni; poudarja še, da je treba probleme na trgu prevoznih storitev EU obravnavati z usmerjenim pristopom, ki ne bo oviral pošteno poslujočih podjetij;

5. poudarja, da morajo biti vsi predlogi za prometno zakonodajo EU sorazmerni in se opirati na dokaze, podrobne analize in objektivne podatke, da bodo predlagane rešitve zagotovljeno krepile razvoj učinkovitega in konkurenčnega prometnega sektorja;

6. priznava, da imata promet in turizem v EU potencial za trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; verjame, da bi bilo treba zaposlovanje v prometnem sektorju EU napraviti privlačnejše za prihodnje generacije, saj gre za sektor, ki potrebuje novo, strokovno usposobljeno delovno silo; meni, da je treba zlasti spodbujati udeležbo žensk in mladih; poudarja, da bi moralo usposabljanje zaposlenih, kjer je to pač umestno, vključevati temeljne informacije o njihovih pravicah po zakonodaji EU;

7. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo predlogi o odpiranju storitev na vseh trgih prevoznih storitev skladni z ustreznim izvrševanjem socialne zakonodaje EU in podpornimi ukrepi s ciljem preprečiti razlike v socialnih pogojih v različnih državah članicah; poudarja, da odpiranje trgov prevoznih storitev ne bi smelo privesti do slabšanja pogojev in razmer za delavce, slabše kakovosti storitev, nepoštenih poslovnih praks, vzpostavitve monopolnih položajev ali izkrivljanja poštene konkurence v zvezi s socialno zaščito delavcev v prometu;

8. poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo okrepljen socialni dialog v prometnem sektorju in logistiki nasploh;

9. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo nezakonitega delovanja, navideznih družb in nepoštenih poslovnih praks, npr. netipičnih pogodb, da se z učinkovitejšim izvrševanjem zagotovi socialna zaščita za delavce in pravna varnost za podjetja; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne minimalne standarde za zaposlene v prometu;

10. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v evropskem prometnem in turističnem sektorju tudi delavci, ki niso rezidenti EU, izpolnjevali varnostne zahteve v skladu s pravom EU;

11. poziva Komisijo in države članice, naj med drugim v uredbi o Evropski agenciji za varnost v letalstvu in drugi ustrezni zakonodaji podprejo neposredno zaposlitveno razmerje kot standardni vzorec, uporabo netipičnih zaposlitvenih razmerij pa omejijo;

12. poziva, naj se poveča nadzor nad upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek v sektorju cestnega prometa; poziva k boljšim nadzornim napravam in pravočasni uvedbi pametnega tahografa za poklicno uporabo s ciljem zagotavljanja ustreznega, učinkovitega in nediskriminatornega izvajanja veljavne zakonodaje v državah članicah, brez nepotrebnega dodatnega upravnega obremenjevanja; poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve „elektronske in integrirane datoteke o prevozniku“ za vse prevoznike z licenco Skupnosti, saj bi to omogočalo, da se vsi relevantni podatki o prevozniku, vozilu in vozniku, ugotovljeni pri cestnem preverjanju, zberejo na enem mestu;

13. poudarja, da mora Komisija kot eno glavnih prednostnih nalog svežnja o cestnem prometu obravnavati socialne in varnostne vidike, vključno z ukrepi za večjo pravno jasnost, lažje uveljavljanje svobode zagotavljanja prevoznih storitev po EU in ustrezno izvajanje in izvrševanje pravil o delovnih pogojih in socialnih pravicah, pri čemer je treba upoštevati stopnjo razvoja prometnega sektorja v državi članici, kjer ima prevozno podjetje sedež, in stopnjo produktivnosti dela v tem sektorju; poudarja, da je treba s preverjanji ustrezno oceniti, v kateri državi članici se dejansko izvaja dejavnost cestnega prevoznika in njegovih zaposlenih ter katera nacionalna socialna zakonodaja bi se morala zato uporabljati;

14. poziva Komisijo, naj pripravi predloge za bližajoče se pobude o cestnem prometu, ki bodo omogočale učinkovitejše razlikovanje med svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja s ciljem, da se bodo poslovne dejavnosti v državi članici, kjer podjetje nima svojega sedeža, izvajale zgolj začasno, in da bo za zaposlene veljala zakonodaja države, kjer imajo običajno delovno mesto ali kjer izvajajo večino poklicne dejavnosti;

15. poziva Komisijo, naj člen 8(2) Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I), kot je razložen v sodbi Evropskega sodišča v zadevi Koelzsch (C-29/10, sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. marca 2011, uporablja za vse mobilne delavce v cestnem prometu;

16. poziva države članice z vzpostavljenim cestninskim sistemom, naj nadzornim organom omogočijo dostop do zbranih cestninskih podatkov, da bi jih lahko ocenili ter tako med drugim bolje preverili zahteve za kabotažo;

17. poziva, naj se zagotovijo varna parkirišča in se izboljšajo standardi njihove kakovosti in higiene;

18. poziva EU in države članice, naj čezmejno sodelujejo glede informacij o izvrševanju, naj organom za spremljanje omogočijo boljši dostop do podatkov, vpisanih v nacionalnih elektronskih registrih držav članic in v evropskem registru cestnih prevoznikov, ter naj na seznam kršitev, zaradi katerih cestni prevoznik izgubi dobro ime, dodajo nespoštovanje vse ustrezne zakonodaje EU; poudarja, da bi morali za kršitve pravil odgovarjati tisti, ki dajejo navodila zaposlenim;

19. zavrača vsakršno novo liberalizacijo kabotaže, dokler ne bo okrepljeno izvajanje sedanjega zakonodajnega okvira; spodbuja Komisijo, naj predlaga izboljšana pravila, da bi zagotovila boljše izvajanje in omogočila nadzor; poziva Komisijo, naj pregleda direktivo 92/106/EGS o kombiniranem prevozu, da se odpravijo nepoštene prakse, poziva pa tudi k dodatnim ukrepom za spoštovanje socialne zakonodaje na področju kombiniranega prevoza;

20. poziva Komisijo, naj usklajuje in krepi sodelovanje nacionalnih organov na področju cestnega prometa, tudi z izmenjavo informacij, in pri drugih prizadevanjih za podporo izvajanju zakonodaje in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti; ugotavlja, da so za izvrševanje zakonodaje v zvezi s tem odgovorne predvsem države članice; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z organizacijo Euro Contrôle Route in evropsko mrežo prometnih policij (TISPOL), da bi s poenotenim in ustreznim izvajanjem zakonodaje o cestnem prometu EU izboljšale njeno izvrševanje;

21. poziva Komisijo, naj pretehta možnost ustanovitve evropske agencije za cestni promet, ki bi zagotavljala ustrezno izvajanje zakonodaje EU ter spodbujala standardizacijo in sodelovanje na področju cestnega prometa med vsemi državami članicami;

22. poziva Komisijo, naj skupaj z Europolom razišče obseg goljufij s prometnimi in vozniškimi dovoljenji v EU ter naj na podlagi ugotovitev ukrepa;

23. meni, da bi bilo treba pred morebitno ustanovitvijo evropske agencije za cestni promet ali drugega organa, pristojnega za čezmejno inšpekcijo dela, natančno oceniti sedanja pravila in možnosti za njihovo izboljšanje, pri tem pa v celoti upoštevati načelo subsidiarnosti in razmejitve pristojnosti med EU in državami članicami na tem področju;

24. priznava, da bi bilo treba sodelovanje med državami članicami na tem področju izboljšati; v zvezi s tem meni, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru organizacije Euro Contrôle Route in pobud, kot je projekt CLOSER, ustrezen način za dosego cilja boljšega izvrševanja;

25. poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost letalske strategije za Evropo, ki jo je Komisija objavila 7. decembra 2015, saj so kakovostna zaposlitev in dobri delovni pogoji neposredno povezani z vzdrževanjem varnosti in zaščite potnikov in osebja; v zvezi s tem tudi poudarja, da morajo Komisija in države članice spremljati in zagotavljati pravilno izvrševanje nacionalne socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež na ozemlju EU; ob tem opozarja na povezavo med socialnimi in okoljskimi standardi ter kakovostjo storitev, pa tudi varnostjo; priznava, da je pomembno določiti minimalno usposabljanje za vzdrževalno osebje v sektorju civilnega letalstva; prosi Komisijo, naj predlaga pregled Uredbe (ES) št. 868/2004 in opravi analizo vzrokov, zakaj se ne izvaja;

26. poziva k dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1008/2008, da bi se na ta način zagotovila zavezujoča uporaba nacionalne delovne zakonodaje za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež v EU, izboljšala opredelitev „glavne poslovne enote“, v kontekstu usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa tudi poenotila opredelitev „matične baze“ za člane posadke v skladu z Uredbo (EU) št. 83/2014 in Uredbo (EU) št. 465/2012;

27. meni, da bi morala Komisija v pomorskem sektorju zagotoviti, da bi se v celoti izvajala socialna zakonodaja, vključno s Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006; je seznanjen z določili Komisije o državni pomoči za podporo evropskemu pomorskemu sektorju, ki spodbujajo vpis ali ponovni vpis v registre držav članic z ugodnimi davčnimi sistemi (davek na tonažo); poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ukrepe, s katerimi bi spodbujali zaposlovanje in zadrževanje usposobljenih evropskih pomorščakov;

28. poudarja, da bi moral pristojni organ brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, vključno s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, od imenovanega ponudnika prevoznih storitev zahtevati, da vzpostavi ustrezne delovne razmere za osebje na podlagi zavezujočih nacionalnih, regionalnih ali lokalnih socialnih standardov in da izvaja Direktivo 2001/23/ES o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa lastništva podjetja;

29. poziva Komisijo (GD za konkurenco), naj skupaj z nacionalnimi organi za varstvo konkurence preverja dejavnost prevoznih podjetij in ocenjuje njeno skladnost z veljavnim konkurenčnim pravom;

30. poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za minimalne zahteve glede usposabljanja za vse osebje, ki skrbi za operativno varnost v železniškem sektorju, in naj ohrani ekonomsko ravnovesje obveznosti javnih storitev;

31. poziva Komisijo naj glede na razvoj tehnologije na področju prometa in zlasti na pojav popolnoma avtomatiziranih sistemov vožnje v cestnem prometu preuči, prvič, vprašanje prihodnjih predpisov za to tehnologijo in, drugič, njen velikanski vpliv na zaposlovanje v prometnem sektorju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	7.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 6 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Karima Delli, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Jill Seymour, Claudia Tapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Kateřina Konečná, Werner Kuhn, Massimo Paolucci, Marek Plura, Herbert Reul
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Edward Czesak, Sven Schulze, Marc Tarabella, Isabelle Thomas

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (18.2.2016)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o socialnem dampingu v Evropski uniji
(2015/2255(INI))

Pripravljavka mnenja: Evelyn Regner

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je načelo enakega plačila za delo enake vrednosti priznano v členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker je treba zaradi obstoja socialnega dampinga zagotoviti upoštevanje načela enakega plačila za enako delo in enake delovne pogoje na istem delovnem mestu; ker je treba zagotoviti pravico do enakih možnosti, do dostopa do usposabljanja in do poklicnega napredovanja; ker se ženske soočajo z večplastno diskriminacijo, kar še povečuje njihovo tveganje za revščino in družbeno izključenost;

B. ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo podpisale vse države članice, določeno, da je treba zagotoviti enakost med moškimi in ženskami na vseh področjih; ker je v zvezi s socialnim dampingom ključen izziv za EU povečati zaposlovanje med ženskami, izboljšati položaj žensk na trgu dela ter odpraviti razlike med spoloma;

C. ker ima socialni damping večji učinek v socialnih in kulturnih okoljih, kjer je poznavanje pravic delavcev omejeno in kjer imajo ženske večje težave pri vstopanju na trg dela, ter ima več pojavnih oblik; ker je najhujša oblika socialnega dampinga neprijavljeno delo;

D. ker še vedno obstaja razlika v plačah med spoloma in je napredek na tem področju kljub veljavni zakonodaji EU in priporočilom mehkega prava izjemno počasen; ker razmere dodatno zaostrujeta socialni damping in razlika v plačah med spoloma, kar vodi do razlike v pokojninah med spoloma in pri ženskah povzroča večje tveganje revščine med starejšimi;

E. ker se trgovina z ljudmi, zlasti trgovina z ženskami, ne le iz tretjih držav v EU, temveč tudi med državami EU, pogosto povezuje z lažnimi pogodbami o zaposlitvi;

1. ugotavlja, da so ženske še posebej izpostavljene socialnemu dampingu v nekaterih sektorjih, predvsem v sektorju gospodinjskih del in sektorju oskrbe (zlasti na domu), pa tudi v sektorjih, ki so tradicionalno povezani z napotitvami na delo, kot je predelava mesa ali prometni sektor; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami oceni vse razmere, v katerih so ženske žrtev socialnega in plačnega dampinga ali neprijavljenega dela, ter veljavno zakonodajo EU na tem področju;

2. priporoča, naj Komisija in države članice povečajo preglede podjetij in kaznujejo primere socialnega dampinga;

3. poziva države članice, naj sprejmejo namenske ukrepe za harmonizirano profesionalizacijo in kategorizacijo dela, kot je delo v gospodinjstvu, ki se zdaj pogosto izvaja nezakonito;

4. poziva, naj se v prihodnjih razpravah med državami članicami v okviru evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu posebno pozornost nameni sektorjem, kjer so ženske najbolj prizadete, da bi izboljšali kontrole, ki se lahko izvajajo;

5. poudarja, da morajo biti plačilo, delovni pogoji in prispevki za socialno varnost v času trajanja nalog, napotitve na delo ali začasnega dela delavk v drugi državi članici vsaj taki, kot veljajo za delavke v tej državi;

6. priporoča vzpostavitev mreže informacijskih pisarn, ki bodo zagotavljale pomoč in informacije o pravicah delavk, napotenih ali začasno premeščenih na delo v drugo državo članico, in obveznostih delodajalcev, če je možno v lastnem jeziku delavcev migrantov, ter spletne strani, ki bo zagotavljala enako storitev; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno pravno pomoč delavcem glede zadev, povezanih z delovnim pravom;

7. poudarja, da morajo biti vsi podizvajalci, na primer agencije za začasno delo, ki večinoma pošiljajo ženske v druge države članice za opravljanje dela in oskrbe na domu, odgovorni za neizplačane plače, prispevke za socialno varnost, nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe; poudarja, da morajo biti podizvajalci v primeru, ko stranke slabo ravnajo z delavci ali jih zlorabljajo, sposobni pomagati delavcem, tudi pri vrnitvi v domovino;

8. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice povečale učinkovite nadzorne ukrepe in sankcije za delodajalce v sektorjih, kjer so ženske žrtve socialnega dampinga ali neprijavljenega dela, ter zagotovile ustrezne informacije o delodajalcih, ki ne upoštevajo zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje;

9. poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za pomoč ženskam, ki so žrtev socialnega dampinga, in sicer tako, da vse splošne politike in ukrepe usmeri v doseganje enakosti, pri tem pa upošteva sedanjo segregacijo na trgu dela in neenakosti v pogodbah o zaposlitvi, kar se odraža v sedanjih bistvenih razlikah v plači med ženskami in moškimi;

10. poziva k okrepljeni vlogi socialnih partnerjev, predvsem sindikatov, glede na njihov pomen pri zagotavljanju informacij o preprečevanju, poročanju in boju proti primerom škodljive delovne prakse, ki niso združljivi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb in konceptom dostojnega dela.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	18.2.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Biljana Borzan, Rosa Estaràs Ferragut, Arne Gericke, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Dubravka Šuica, Marc Tarabella
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mike Hookem

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	13.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 7 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Javi López, Thomas Mann, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Georges Bach, Amjad Bashir, Karima Delli, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Csaba Sógor, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jens Nilsson

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

EFDD

GUE/NGL

PPE

S&D

VERTS/ALE

Laura Agea, Daniela Aiuto, Tiziana Beghin

Tania González Peñas, Kostadinka Kuneva, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Georges Bach, David Casa, Danuta Jazłowiecka, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Csaba Sógor, Romana Tomc

Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkeviciute, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Jens Nilsson, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog

Karima Delli, Jean Lambert, Terry Reintke

ECR

ENF

Amjad Bashir, Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius

Mara Bizzotto

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

ALDE

PPE

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Yana Toom, Renate Weber

Dieter-Lebrecht Koch, Thomas Mann, Sven Schulze

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov