Postopek : 2016/0806(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0257/2016

Predložena besedila :

A8-0257/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/09/2016 - 4.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0330

POROČILO     
PDF 614kWORD 70k
8.9.2016
PE 583.924v02-00 A8-0257/2016

o imenovanju Lea Brincata za člana Računskega sodišča

(C8-0185/2016 – 2016/0806(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Igor Šoltes

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Lea Brincata
 PRILOGA 2: ODGOVORI Lea Brincata NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Lea Brincata za člana Računskega sodišča

(C80185/2016 – 2016/0806(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C80185/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0257/2016),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 5. septembra 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Leo Brincat imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Lea Brincata

IZOBRAZBA:

•  Sem pridruženi član Londonskega inštituta registriranih bančnikov (Chartered Institute of Bankers London). Sem tudi izvoljeni polnopravni član istega inštituta, ki se zdaj imenuje Inštitut za finančne storitve (Institute of Financial Services). Študijski predmeti so med drugim vključevali: bančno pravo, finance v zunanjetrgovinskem poslovanju, ekonomijo, bančno prakso.

•  Moj materni jezik je malteščina, poleg tega pa obvladam angleščino in italijanščino‎ ter imam zelo osnovno znanje francoščine.

POLITIČNA POKLICNA POT:

•  Minister za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe: od marca 2013 do aprila 2016

•  Član odbora za okolje in razvoj: poslanska zbornica: od decembra 2010 do januarja 2013

•  Član odbora za zunanje in evropske zadeve: poslanska zbornica: od junija 2008 do januarja 2013

•  Član odbora za zunanje in evropske zadeve: poslanska zbornica: od oktobra 2003 do februarja 2008

•  Član odbora za zunanje zadeve: poslanska zbornica: od junija 2003 do oktobra 2003

•  Predsednik odbora za finance nacionalnega revizijskega urada: od marca 1999 do februarja 2003

•  Predsednik odbora za javne finance: poslanska zbornica: od oktobra 1998 do februarja 2003

•  Minister za finance in trgovino: od marca 1997 do septembra 1998

•  Minister za trgovino: od oktobra 1996 do marca 1997

•  Član odbora za javne finance: poslanska zbornica: od aprila 1995 do julija 1996

•  Dejavni član predpristopnega skupnega parlamentarnega odbora Malta-EU od njegove ustanovitve julija 1992. Odbor je nehal delovati po pristopu Malte k EU.

•  Parlamentarni sekretar v uradu predsednika vlade: v letih 1986 in 1987

POSLOVNA POKLICNA POT:

•  Poslovni svetovalec za notranji nadzor financ in finančno skladnost v podjetniškem sektorju (večinoma na področjih prostega časa in gostinstva, povezanih s turizmom): od januarja 2007 do marca 2013

•  Vodja podjetniških raziskav, oddelek za podjetniško strategijo, HSBC Bank Malta plc: od septembra 1998 do decembra 2006

•  Leta 1966 sem se pridružil Barclays Bank DCO, ki je pozneje postala Barclays Bank International, Mid-Med Bank Ltd in HSBC Bank Malta plc: v tem obdobju sem bil zaposlen na več področjih bančnih dejavnosti, ki so vključevala maloprodajo, devizno poslovanje, posojila in izvršno upravljanje.

POVEZANE IZKUŠNJE:

•  Član prvega nacionalnega medstrankarskega odbora, ki je bil ustanovljen leta 1995, da bi zagotovil preglednost in uredil financiranje političnih strank, znan kot Galdesov odbor. V tem odboru so sodelovali različni deležniki, ki so prispevali k temu, da je bila 20 let pozneje oblikovana zakonodaja na področju financiranja političnih strank.

•  Ko sem opravljal funkcijo ministra za finance in trgovino, je nacionalni revizijski urad postal popolnoma neodvisen, tako da je bil vključen v urad malteškega parlamenta (funkcije in pooblastila generalnega revizorja ter vloga nacionalnega revizijskega urada so opredeljeni v 108. razdelku malteške ustave ter zakonu o generalnem revizorju in nacionalnem revizijskem uradu iz leta 1997.

•  Ustanovni član in predsednik odbora za javne finance v poslanski zbornici, tj. organa, ki utrjuje odnose med nacionalnim revizijskim uradom in parlamentom.

•  V času ustanavljanja odbora za javne finance sem obiskal uradnike nacionalnega revizijskega urada Združenega kraljestva in odbora za javne finance znotraj parlamenta Združenega kraljestva ter se sestal z njimi.

•  Oblikoval sem prvo malteško strategijo in akcijski načrt za zeleno rast z naslovom „Ozelenitev našega gospodarstva: ustvarjanje trajnostne prihodnosti“ (Greening our economy: Achieving a sustainable future). Ta dokument je zdaj po obsežnih posvetih vključen v ekonomsko oceno.

•  Na Malti sem uvedel zakonodajo na področju podnebnih ukrepov, ki je prispevala k ustanovitvi prvega sklada za podnebne ukrepe.

•  Neposredno sem bil vključen v proces COP 21, od neformalnih ministrskih srečanj pred konferenco COP do podpisa Pariškega sporazuma v New Yorku, s poudarkom na podnebnem financiranju. Sodeloval sem tudi pri pogajanjih in posvetovanjih z evropskim komisarjem za podnebne ukrepe na konferenci COP 21 v Parizu o izgubah in škodi, povezanih s podnebnimi spremembami.

•  Dejavno sem prispeval k pripravljalnemu delu za malteško predsedovanje Svetu EU, ki je vključevalo dobro upravljanje v okoljskem sektorju, poleg tega pa sem skupaj z nizozemskimi in slovaškimi kolegi sodeloval pri različnih tehničnih srečanjih, povezanih s trojko predsedstev.

•  Prispeval sem k ustanovitvi novega organa za okolje in vire na Malti, ki opravlja nalogo regulativnega nadzora. Ta novi organ, ki je bil prej le direktorat za okolje, prvič vključuje predstavnike, ki so jih izbrale okoljske nevladne organizacije in opozicijska stranka.

•  V času mojega mandata se je Malta uvrstila na 9. mesto na lestvici indeksa okoljske učinkovitosti v zvezi s prednostnimi okoljskimi vprašanji v skladu s poročilom o svetovnih okoljskih meritvah (Global metrics for the environment), ki ga je pripravil center za okoljsko zakonodajo in politiko pri Univerzi Yale.


PRILOGA 2: ODGOVORI Lea Brincata NA VPRAŠALNIK

Delovne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna ali proračunskega nadzora ali revizije.

Kot minister v dveh različnih vladah sem se z vprašanji javnih financ ukvarjal med opravljanjem mandata ministra za finance in trgovino, nedavno pa kot minister za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe.

V teh letih sem bil med drugim odgovoren za mobilizacijo sredstev, prednostno razvrščanje programov in proračunski proces, pri čemer sem vedno vztrajal pri učinkovitem upravljanju sredstev in nadzoru. Glavni poudarek je bil na proračunskem načrtovanju, izvrševanju in nadzoru ter skladnosti s proračunom.

Ko sem bil odgovoren za finance, sem dejavno sodeloval z glavnimi uradniki ministrstva pri določitvi proračunskih ciljev, vodil razprave, namenjene prenosu splošnih ciljev v konkretne, količinsko opredeljive cilje, spremljal nadaljnje ukrepe, da bi zagotovil upoštevanje proračunskih omejitev, sprejemal popravne ukrepe za obravnavanje morebitne presežne porabe ter poročal parlamentu o doseganju zastavljenih proračunskih ciljev. Te večstranske naloge so bile odlična priložnost, da sem lahko nadzoroval proces upravljanja proračuna.

Leta 1997 sem kot minister za finance parlamentu predložil predlog zakona o dodelitvi avtonomije nacionalnemu revizijskemu uradu. Ustava in zakon pooblaščata generalnega revizorja za revidiranje financ vseh oddelkov in uradov malteške vlade ter javnih organov ali drugih teles, ki upravljajo, imajo ali uporabljajo sredstva, ki neposredno ali posredno pripadajo malteški vladi.

Nacionalni revizijski urad se od takrat še naprej razvija, zato si je zaslužil spoštovanje malteškega parlamenta. Kot dolgoletni poslanec sem bil tudi član odbora za javne finance, uglednega organa, ki sem mu imel tudi čast predsedovati štiri leta in pol, tj. skozi celotno zakonodajno obdobje.

Ta odbor v skladu z letnim poročilom nacionalnega revizijskega urada nadzoruje stroškovno učinkovitost javne porabe, tj. gospodarnost, učinkovitost in uspešnost, ter načeloma odgovornost za zagotavljanje javnih storitev nalaga vladi in njenim javnim uslužbencem. Tako kot so se z leti spremenili modeli opravljanja javnih storitev, se je spremenil tudi obseg nalog odbora, ki je presegel vladne oddelke in zdaj zajema tudi nadzor državnih subjektov, ki zagotavljajo javne storitve.

Med opravljanjem mandata v tem odboru sem lahko večkrat temeljito zaslišal različne ministre, visoke uradnike za javne storitve in javni sektor ter svetovalce in strokovnjake glavnih ministrstev v zvezi z opredeljenimi glavnimi problematičnimi področji.

Kot ustanovni član odbora za javne finance v poslanski zbornici (ki je organ, ki krepi povezavo med nacionalnim revizijskim uradom in parlamentom) sem v času njegovega ustanavljanja obiskal uradnike nacionalnega revizijskega urada Združenega kraljestva in odbora za javne finance znotraj parlamenta Združenega kraljestva ter se sestal z njimi. Vedno sem sprejemal in strogo upošteval načela preudarnega upravljanja in nadzora javnih financ ter dobrega javnega upravljanja in upravljanja podjetij.

Čeprav so za dobro upravljanje podjetij pomembne strukture in procesi, je poglaviten ministrski nadzor. Po mojih izkušnjah sodeč ima lahko ministrski nadzor več oblik: neformalno in formalno ter strateško. Nadzorovati je treba izvajanje zakonov, uporabo proračuna, strogo upoštevanje zakonodaje in ustave ter upravljanje javnih financ, da bi izboljšali zagotavljanje storitev za boljšo kakovost življenja vseh državljanov. Res je, da naraščajoča pričakovanja državljanov zahtevajo večja finančna sredstva, vendar sem sam vedno trdil, da so državljani osredotočeni predvsem na stroškovno učinkovitost. Zato je nadzor javnih financ vse pomembnejši.

Številne moje ministrske naloge so presegale sam zakonodajni proces, saj so pogosto vključevale proračunsko načrtovanje in odločanje v zvezi z obsežnimi projekti, ki se financirajo s precejšnjimi javnimi sredstvi in/ali sredstvi EU, ter ohranjanje nadzora nad upravljanjem projektov in sredstev. V okviru ministrskih dolžnosti, zlasti na področju financ, pa tudi v okoljskem sektorju in sektorju ravnanja z odpadki, sem bil nenehno v stiku z najvišjimi uslužbenci ministrstva za finance, v slednjem primeru pa tudi z oddelkom za načrtovanje in usklajevanje prednostnih nalog, ki je bil marca 2001 ustanovljen kot del upravne infrastrukture, potrebne za upravljanje pred- in popristopnih sredstev, ki jih je EU dodelila Malti. Naloga tega oddelka je zagotoviti učinkovito črpanje in upravljanje evropske pomoči, zlasti v zvezi s kohezijsko politiko, z učinkovitim usklajevanjem med vladnimi oddelki, organi, agencijami in drugimi deležniki.

Med opravljanjem ministrskega mandata sem bil vedno osredotočen predvsem na skrb, da se dodeljena proračunska sredstva uporabljajo zakonito in pravilno v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

Kot glavni govorec opozicije na področju gospodarstva in financ od septembra 1998 do maja 2004 sem na praktičen način, in sicer v sklopu izvajanja svojih dolžnosti in odgovornosti, povezanih z dobrim finančnim upravljanjem in nadzorom, ves čas ostal na tekočem z dogajanjem na tem področju. V obdobju pred pristopom k EU sem se kot član poslanske zbornice udeleževal različnih seminarjev in konferenc v Bruslju, vključno s posebnimi orientacijskimi in informativnimi srečanji o uradu OLAF in drugih tematskih področjih, da bi bolje razumel delovanje EU ter pridobil jasno sliko dejanskih razmer znotraj glavnih struktur in mehanizmov EU.

To znanje mi bo nedvomno zelo koristilo, če mi bo izkazana čast, da bom izbran za člana Računskega sodišča. Politične fundacije, kot je nemški FES, so zame in za omejeno število članov moje parlamentarne skupine organizirale podobne orientacijske obiske, v okviru katerih sem lahko razširil svoje znanje ter poleg teoretičnega pridobil tudi bogato praktično znanje.

Med opravljanjem svoje funkcije v Mid Med Bank, eni od vodilnih bank na Malti, sem dolgo časa delal na glavnem kreditnem oddelku, kjer sem imel naslednje odgovornosti: ocenjevanje računovodskih izkazov in napovedi poslovnih strank, vključno s študijami izvedljivosti in poslovnimi načrti, in ustrezen nadzor nad uporabo bančnih instrumentov ob hkratnem zagotavljanju, da so bili uporabljeni izrecno pred fazo odobritve.

Pri poslovnem svetovanju v podjetniškem sektorju, zlasti na področjih prostega časa in gostinstva, povezanih s turizmom, ki ni bilo v navzkrižju z mojimi parlamentarnimi dolžnostmi, ki sem jih opravljal s krajšim delovnim časom, sem skrbel tudi za to, da so podjetja, za katera sem opravljal zunanje storitve svetovanja, izvajala notranji finančni nadzor in zagotavljala skladnost.

Deset let sem opravljal funkcijo visokega predstavnika/izvršnega direktorja uprave vodilnega izvozno usmerjenega proizvodnega podjetja na Malti, katerega delovna sila znotraj skupine šteje približno šeststo zaposlenih. Izkušnje, ki sem jih pridobil kot višji bančni uslužbenec, so mi pomagale razumeti izzive, s katerimi se morajo industrijska podjetja srečevati vsak dan, zlasti v težkih obdobjih prestrukturiranja.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

V svoji državi sem prispeval k različnim projektom in jih nadzoroval. Največje osebno zadovoljstvo med opravljanjem funkcije ministra za finance sta mi nedvomno prinesla usmerjanje in pridobivanje potrebne podpore poslanske zbornice za izključitev nacionalnega revizijskega urada iz odgovornosti ministrstva. Z ustrezno zakonodajo je bila nacionalnemu revizijskemu uradu dodeljena popolna neodvisnost, tako da je postal del urada malteškega parlamenta, funkcije urada in generalnega revizorja pa so bile jasno opredeljene v novem aktu.

Čeprav so danes odbori za javne finance vzpostavljeni v večini držav članic, je bila vsekakor nagrajujoča izkušnja, da sem bil ustanovni član odbora za javne finance v okviru malteškega parlamenta, zlasti ker smo (ustanovni člani) skupaj z velikim številom vladnih uslužbencev in subjektov pridobili pomembno in bistveno znanje, ki je odboru z leti pomagalo razviti svojo nišo in način delovanja znotraj parlamentarnih struktur.

Še en osebni mejnik, ki sem ga dosegel med mandatom ministra za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe, je bil moj prispevek k delu za ustanovitev organa za okolje in vire. Glede na to, da direktorat za okolje, ki je bil del malteškega organa za okolje in načrtovanje, ni imel svoje organizacije in finančne strukture ter popolnoma razvitih ločenih in posebnih regulativnih pooblastil, sem ponosen na svoj prispevek k ustanovitvi prvega malteškega organa za okolje in vire, ki je poleg tega, da opravlja funkcijo polnopravnega regulativnega nadzornika z usposobljenimi osebami z visoko stopnjo integritete, vključno s predstavniki, ki so jih imenovale okoljske nevladne organizacije in opozicijska stranka, zdaj usmerjen v obravnavanje obveznosti Malte na ravni EU ter njenih večstranskih in nacionalnih obveznosti.

Pod mojim ministrskim nadzorom je Wasteserv Malta Ltd (podjetje v 100-odstotni lasti vlade, odgovorno za infrastrukturo za ravnanje z odpadki na malteških otokih) v programskem obdobju 2007–2013 dokončalo številne nacionalne projekte, financirane s sredstvi EU. Projekti, ki jih je bilo treba uspešno dokončati do konca leta 2015, vključujejo obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov na severu Malte, postajo za pretovarjanje odpadkov na Gozu in gradnjo avtoklava, ki naj bi dopolnil obstoječo sežigalnico, ki se uporablja za klavniške in medicinske odpadke. Poleg uspešnega dokončanja teh projektov je podjetje uvedlo strožje postopke gospodarjenja in izvedlo obsežen postopek predrugačenja blagovne znamke, da bi spremenilo svojo temeljno filozofijo tako, da bi spodbujala koncept „pridobivanja virov iz odpadkov“. Ta premik je bil poglavitnega pomena za podjetje, saj mu je pomagal uveljaviti pomembno vlogo v družbi. Da bi Wasteserv postal uspešna organizacija, ki se ukvarja z odstranjevanjem in recikliranjem odpadkov, so bile potrebne spremembe v upravljanju podjetja in določitev konkretnih strateških ciljev podjetja, da bi zagotovo izpolnilo svojo nalogo.

Ko sem opravljal funkcijo parlamentarnega sekretarja v uradu predsednika vlade v letih 1986 in 1987, kjer so bile del mojih nalog stanovanjske zadeve, sem bil zadolžen, da uvedem pomembne reforme na področju socialnih stanovanj, pri čemer so bili kot upravičenci prvič zajeti tudi starši samohranilci in skupine z nizkimi dohodki, da bi povečali pravičnost in enakost. Prav tako sem nadzoroval pomembne projekte, pri katerih so bili prostori, v katerih so prej bivale britanske vojaške sile, razporejene na Malti, spremenjeni v socialna stanovanja za družine, ki potrebujejo primerno, ustrezno ali alternativno namestitev.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Moje poklicne izkušnje segajo skoraj tri desetletja nazaj in zajemajo izvajanje dejavnosti, pri katerih so bile v proces vključene različne regije po vsem svetu. Kot minister za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe, katerega funkcijo sem opravljal nedavno, sem se redno udeleževal formalnih in neformalnih zasedanj Sveta za okolje, ki so potekala v državah predsedstva ter v Luxembourgu in Bruslju, in dejavno sodeloval na njih.

Med pristopnimi pogajanji med Malto in EU sem z rednim sodelovanjem in znatnim prispevkom k delu skupnega parlamentarnega odbora Malta-EU skupaj z drugimi uglednimi člani poslanske zbornice pomagal vzpostaviti prve formalne povezave med malteškim in Evropskim parlamentom.

V zadnjih letih sem se udeležil številnih čezmorskih konferenc, seminarjev in kongresov na ravni ministrstev, vlad in celo možganskih trustov ter različnih misij za ugotavljanje dejstev. V okviru svojih funkcij sem:

–  se udeleževal srečanj v zvezi s sredozemskim akcijskim načrtom v okviru UNEP v različnih sredozemskih državah ter srečanj Mednarodnega denarnega sklada in finančnih ministrov Commonwealtha (ZDA, Mauritius, Hongkong) in jim celo predsedoval;

–  zastopal svojo državo na prvem ministrskem srečanju Svetovne trgovinske organizacije v Singapurju (1996), srečanju STO na vrhu leta 1998 v Ženevi, ki se ga je med drugim udeležil predsednik ZDA, in na seminarjih o zeleni rasti in zelenem gospodarstvu v zalivskih državah (Abu Dabi, Dubaj);

–  sodeloval na konferencah o trajnosti v Indiji (2015), ki so se jih udeležili voditelji držav in vlad ter ugledni strokovnjaki na tem področju;

–  se udeležil srečanj o podnebju na visoki ravni v okviru COP na Poljskem in v Franciji ter različnih ministrskih srečanj pred konferenco COP, na katerih so ta temeljila;

–  predsedoval na delnem zasedanju ministrske delovne skupine pred konferenco COP ter delno predsedoval na posebni zaprti seji o podnebnih ukrepih na srečanju predsednikov vlad držav Commonwealtha na vrhu (CHOGM) leta 2015;

–  zaključil pogajanja o memorandumih o soglasju z avstrijsko in izraelsko vlado v ustreznih državah gostiteljicah (2015);

–  sodeloval pri misijah za ugotavljanje dejstev na Bližnjem vzhodu, kjer sem se med obiski v Tel Avivu, Amanu in Gazi sestal s ključnimi regionalnimi globalnimi akterji; kot poročevalec parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Bejrutu sem si prizadeval za močnejše povezave med CoEPA in libanonskim parlamentom;

–  se udeležil vrhovnih srečanj OZN o podnebju, vključno z nedavnim slovesnim podpisom Pariškega sporazuma v New Yorku na konferenci COP 21, ter različnih seminarjev, ki jih je konferenčni center Wilton Park organiziral v Združenem kraljestvu in na Danskem.

Poleg tega sem bil leta 1980 kot gost vlade ZDA vključen v prestižni mednarodni program obiskovalcev ZDA, v okviru katerega sem skupaj z drugimi udeleženci iz vsega sveta, ki so si želeli ustvariti dobro ime v matičnih državah, obiskal Washington, New York, Portland, San Francisco in Dallas. Med obiski različnih ustanov ZDA ter razpravami z udeleženci in organizatorji sem pridobil znanje in dobro prakso, ki sem ju uporabljal v svoji celotni poklicni karieri, zlasti na srečanjih, ki sem se jih pozneje med opravljanjem mandata ministra za finance udeležil z višjimi uradniki vlade ZDA na ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve in finančnem ministrstvu.

Na sponzoriranem obisku v Združenem kraljestvu, ki sem se ga v 80. letih prejšnjega stoletja udeležil na povabilo britanske vlade, sem spoznal ključne predstavnike vlade v sektorjih zunanjih zadev, izobraževanja, financ in informacijske tehnologije, ki so strateška področja, ki sem jih pozneje med opravljanjem parlamentarnih dejavnosti v veliki meri pokrival.

Kot vodja ministrskih delegacij ali član parlamentarnih delegacij sem v okviru obiskov v ZDA, Franciji, Italiji, Avstriji, Izraelu, Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji, Kuvajtu, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji ter sosednjih severnoafriških državah imel priložnost spoznati glavne predstavnike različnih vodilnih vladnih subjektov ter ključne akterje in deležnike iz zasebnega sektorja, vključno s tistimi, ki so povezani s financami in spodbujanjem naložb na različnih celinah.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Postopek razrešnice se v mojem primeru ne uporablja.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Kot je natančno pojasnjeno v mojem življenjepisu, sem opravljal funkcijo ministra za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe, ministra za finance in trgovino ter parlamentarnega sekretarja v uradu predsednika vlade, pri čemer sta bili moji glavni nalogi komunikacijska strategija in socialna stanovanja.

Ker sem funkcije predsednika odbora za finance nacionalnega revizijskega urada, predsednika odbora za javne finance in člana odbora za okolje in razvoj ter odbora za zunanje in evropske zadeve v malteškem parlamentu opravljal s krajšim delovnim časom, sem bil še vedno upravičen, da – kot velja za vse ostale poslance – glavni prihodek pridobim z zaposlitvijo v bančnem sektorju ter s poznejšim svetovanjem v podjetniškem sektorju in prejšnjo zaposlitvijo s polnim delovnim časom v proizvodnem sektorju.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

V svoji karieri v politiki in javni upravi sem sodeloval pri več pomembnih odločitvah:

•  Kot minister za finance in trgovino sem naredil prve korake k izvajanju rešitev, predlaganih v poročilih, ki sem jih naročil in objavil, tako da sem opredelil finančne in organizacijske težave v številnih največjih podjetjih na otoku, reformo teh podjetij pa kot glavni element vključil v srednjeročni vladni program fiskalnih prilagoditev, kot je opisano v poročilu osebja IMF za posamezne države št. 99/72 o Malti v zvezi z izbranimi vprašanji. To poročilo dokazuje, da so prejšnje subvencije za te subjekte znašale 6,4 % skupnih javnofinančnih izdatkov; do leta 1998 sem prispeval k njihovem znižanju na 4,8 %.

•  Zgodovinski mejnik sem dosegel, ko sem se pridružil več kot 120 ministrom STO za trgovino, zunanje zadeve, finance in kmetijstvo, pri čemer so bili nekateri v procesu pristopa k STO, in se decembra 1996 udeležil prve ministrske konference STO v Singapurju, ki je bila prva konferenca, odkar je 1. januarja 1995 STO začela delovati. Med srečanji v Singapurju sem dejavno sodeloval na plenarnih zasedanjih ter različnih mnogostranskih, večstranskih in dvostranskih zasedanjih, kjer so bila obravnavana vprašanja, povezana z delom STO v prvih dveh letih dejavnosti in izvajanjem sporazumov, doseženih v urugvajskem krogu večstranskih pogajanj.

•  Tretji pomembni dogodek je bila nedvomno predstavitev sklopa finančne zakonodaje v malteškem parlamentu, ki je med drugim predvidevala ustanovitev neodvisnega nacionalnega revizijskega urada.

Poleg teh treh pomembnih dosežkov sem ponosen, da sem do poteka mandata ministra prispeval k pripravljalnemu delu za malteško predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2017 na področjih, za katera sem bil odgovoren, tj. trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe, glede na zapletenost teh področij politike. To je bila zahtevna naloga in velik izziv za mojo državo in zame osebno.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Kot član Računskega sodišča bom svoje dolžnosti izpolnjeval neodvisno, kar pomeni, da ne bom niti zahteval niti sprejemal nobenih navodil vlade ali drugega organa, pri čemer ne bom sprejemal ukrepov, ki niso združljivi z ukrepi Računskega sodišča.

Neodvisnost je nedvoumno predvidena s pogodbo, v skladu s katero mora biti neodvisnost članov brez vsakega dvoma, ta bistvena načela pa so natančneje določena tudi v etičnih smernicah, etičnem kodeksu za člane ter v poslovniku Računskega sodišča in pravilih za njegovo izvajanje. Enako pomembno je, da bi vsi sklepi, ki bi jih sprejel na tej funkciji, temeljili na poglobljeni reviziji na podlagi dejstev in podatkov. Poleg tega bi moral kot član Računskega sodišča ostati strogo omejen na svoje pristojnosti. To velja tudi za stike z drugimi institucionalnimi subjekti, agencijami ali organi. Ti odnosi bi morali biti povsem strokovni, po potrebi pa bi priporočil navzočnost drugega uradnika Računskega sodišča. Etični kodeks za člane Računskega sodišča je treba spoštovati, saj vsebuje zelo posebne določbe v zvezi z neodvisnostjo. Temelji na kodeksu ravnanja Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI).

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da, brez oklevanja. Več let sem vedno pravočasno izpolnjeval zahteve v skladu z izjavo o prijavi premoženjskega stanja in etičnim kodeksom za malteške ministre in poslance ter javno razkrival vse interese, deleže in obveznosti.

10.  Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Nisem udeležen v nobenem sodnem postopku, ki bi lahko bil kakor koli v nasprotju z mojimi dolžnostmi člana Računskega sodišča.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Trenutno nimam izvršilne vloge v politiki, vendar sem bil minister za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe od zasedbe položaja aprila 2013 do prejšnjega meseca; tej funkciji sem se odrekel zaradi imenovanja za člana Računskega sodišča.

Čeprav sem še vedno član poslanske zbornice, sem po imenovanju za člana Računskega sodišča prostovoljno sprejel enostransko odločitev, da se odrečem politični dejavnosti, izjavam ali pripombam v poslanski zbornici in drugih tiskanih in/ali družbenih medijih, v katerih sem redno objavljal prispevke kot oblikovalec mnenja.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

S položaja vladnega ministra sem že odstopil. Če bom potrjen za člana Računskega sodišča, sem se pripravljen takoj odreči sedežu v poslanski zbornici – malteškem parlamentu. V strukturi stranke, ki je trenutno na Malti na oblasti, nimam nobene vloge ali odgovornosti.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Vsak primer večje nepravilnosti/goljufije/korupcije bi obravnaval enako, ne glede na to, ali je povezan z mojo državo ali katero koli drugo državo članico EU. Glede na to, da bi moral kot član Računskega sodišča najprej izpolniti svojo dolžnost do Računskega sodišča in njegovih ustreznih funkcij, bi tudi zagotovil, da bi Računsko sodišče opravilo popolno preiskavo za pridobitev vseh ustreznih informacij v zvezi z obsegom nepravilnosti/nezakonitosti, hkrati pa si prizadevalo za opredelitev akterjev, ki bi utegnili biti udeleženi. Po posvetovanju s člani Računskega sodišča in pregledu ugotovitev bi bil primer nato takoj posredovan uradu OLAF. Kadar bi bilo to upravičeno, bi se posvetoval tudi s predsednikom Računskega sodišča. Kot velja za vse člane Računskega sodišča, bi funkcijo opravljal z ustrezno neodvisnostjo, nepristranskostjo, celovitostjo, skrbnostjo in strogim nadzorom, in sicer enako kot v primerih, ko bi šlo za druge države članice. Če ne bi izpolnil tega osnovnega pogoja, bi škodoval Računskemu sodišču in ogrozil svoj položaj, poleg tega pa bi spodbudil neustrezno dodeljevanje sredstev in moralno tveganje, namesto da bi ju odpravil. Glede na to, da sem vedno verjel v proaktiven pristop na vseh področjih dejavnosti, kjer sem deloval v zadnjih letih, je treba po mojem mnenju oblikovati dodaten sklop dobro premišljenih splošnih sistemskih preventivnih ukrepov, ki bi izboljšali učinkovitost Računskega sodišča in zmanjšali možnost pojava teh velikih nepravilnosti.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja bi morale temeljiti na treh vidikih: uspešnost, gospodarnost in učinkovitost.

Zato bi moral biti namen revizije smotrnosti poslovanja analizirati delovanje agencije v skladu s predpisi, opredeliti rezultate, ki so bili doseženi v posameznih programih, in priporočiti izboljšave, zlasti na področjih, kjer je notranji nadzor šibek ali kjer bi bilo treba v primeru goljufij ukrepati. Evropsko računsko sodišče ima zaradi znanja in izkušenj, ki jih je z leti pridobilo, edinstveno sposobnost za izvajanje revizij smotrnosti poslovanja, kot sem jih ravnokar opisal, te revizije pa lahko pomagajo izboljšati poslovanje in učinkovitost agencij, odgovornih za izvajanje programov EU. Revizije smotrnosti poslovanja morajo biti v osnovi revizije stroškovne učinkovitosti in operativne revizije ter morajo vodstvu v okviru strukturiranega procesa poročanja zagotavljati informacije o ustreznih in neustreznih ukrepih upravljanja. Že samo to bi moralo omogočiti izboljšave, po potrebi po opredelitvi vplivov ali učinka neustreznih ukrepov upravljanja na opravljanje storitev. Revizija smotrnosti poslovanja v javnem sektorju in na institucionalni ravni organom omogoča, da javnosti pokažejo, ali so izpolnili svoje odgovornosti v zvezi s sredstvi. V nasprotju s konvencionalnim revidiranjem revizija smotrnosti poslovanja pomaga najti nadomestne rešitve s priporočili za izboljšanje politik, postopkov in strukture, s katerim bi lahko zmanjšali izgube in neučinkovitost. Poleg tega pomaga pridobiti kritično stališče o skladnosti s pravnimi zahtevami, politikami, cilji in postopki. Revizije smotrnosti poslovanja so lahko podlaga za odločitve o prihodnjem financiranju in prednostnih nalogah. Bistvenega pomena so jasne smernice o revizijah smotrnosti poslovanja.

Evropsko računsko sodišče je doseglo pomemben napredek z objavo splošnih pregledov. Ti prispevajo k oceni tveganja, poleg tega pa ponujajo celovit pregled agencij, tako da skladnost povezujejo z rezultati programov. Poudaril sem že pomen močne povezave med upravljanjem sredstev in opravljanjem kakovostnih storitev za državljane. Učinkovitost te povezave pa je mogoče ugotoviti le, če agencije posredujejo popolne in ustrezne informacije. Naš cilj je izboljšati javne službe. To dosegamo tako, da priporočamo posebne ukrepe, ki bodo odpravili izpostavljeno problematiko, in ponujamo dragocene informacije javnosti, vodjem programov in izvoljenim uradnikom.

Poleg izkušenj, ki sem jih z leti pridobil kot minister in govorec opozicije, sem seznanjen tudi z dokumentom „Good Governance in the Public Sector“ (Dobro upravljanje v javnem sektorju), ki sta ga izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC) ter Britanski inštitut za javne finance in računovodstvo (CIPFA). Učinkovitost in uspešnost morata biti dobro umerjeni. Medtem ko je treba pri prvi zagotoviti stroškovno učinkovitost tekočih dejavnosti in odločitev glede upravljanja, je treba pri uspešnosti oceniti stopnjo uspešnosti celotnega sistema stroškov in upravljanja, zlasti pri doseganju želenih rezultatov. Uspeha ne bomo dosegli le z ustreznimi upravljavskimi strukturami, ampak bomo morali poleg tega razviti zmogljivosti najvišje kakovosti ter jasno opredeliti cilje in naloge, ki izhajajo iz ustreznega in strokovnega strateškega načrtovanja. Brez ustreznega notranjega nadzora, strokovnih ocen tveganja ter učinkovitih sistemov notranje revizije lahko dosežemo ali upamo le na delni uspeh.

Zlasti v današnjem času finančne nestabilnosti in ranljivosti mora biti računovodsko poročanje ne le natančno, ampak tudi pravočasno, da bo brez nepotrebnega odlašanja doseglo zunanje deležnike.

Čeprav je večji poudarek na poročanju o dobrem finančnem upravljanju prek revizij smotrnosti poslovanja poziven in nadvse spodbuden, predvsem zaradi intenzivnih prizadevanj Evropskega parlamenta in Računskega sodišča ter celo Komisije, je treba ta proces pospešiti in dodatno okrepiti, da bi odpravili arbitrarnost v postopku odločanja in morebitna navzkrižja interesov, hkrati pa izboljšati preglednost in dodatno poostriti nadzor.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

Po mojem mnenju v ta namen ne bi smeli uporabljati statične, enodimenzionalne predloge, temveč bi moralo biti to del stalno razvijajočega se procesa, ki upošteva nove izzive, grožnje in priložnosti, ki se lahko pojavijo. V optimalnem scenariju bi moralo biti Računsko sodišče vedno en korak pred odzivanjem na razvijajoče se razmere, da bi izkoristilo ustvarjalne in inovativne načine za izboljšanje tega procesa, hkrati pa okrepilo svojo dinamiko. Če ta dialog ne bo stalen in reden, bo vedno obstajalo tveganje za pojav naraščajočega samozadovoljstva, ki bi oslabilo nujno potrebno natančno in stalno razumevanje potreb Parlamenta, ki se nenehno spreminjajo. Zaradi notranje reforme Računskega sodišča, ki je bila dokončana 1. januarja 2016 in katere namen je bil preoblikovanje v organizacijo, ki temelji na nalogah, bi moralo Računsko sodišče slediti naslednjim načelom:

a)  hiter odziv na hitro spreminjajoče se okolje,

b)  prožno usmerjanje sredstev v prednostne revizijske naloge,

c)  pravočasno zagotavljanje izdelkov ter boljše seznanjanje z njegovo vlogo in delom.

Kot član Računskega sodišča bi moral skrbeti, da se njegove ugotovitve Parlamentu predložijo v duhu odprtega dialoga in sodelovanja. S predložitvijo revizijskih metodologij, rezultatov, mnenj in ocen bi Parlamentu olajšali proces, da bi lahko učinkoviteje in pravočasno izvajal svoje naloge v zvezi s proračunom, hkrati pa stalno izboljševali in izpopolnjevali regulativni okvir EU. Vse večji pomen, ki ga Parlament pripisuje ugotovitvam Računskega sodišča, lahko podpre in okrepi prihodnjo izmenjavo mnenj in boljše vzajemno priznavanje funkcij, ki jih opravljata kot posamezni ključni instituciji Unije. Stopnjo uspešnosti teh prizadevanj je mogoče oceniti samo pod pogojem, da bo Parlament pri zakonodajnemu delu uspešno upošteval glavne sklepe in priporočila Računskega sodišča, tudi na ravni posebnih poročil, ki jih to predloži sektorskim odborom Evropskega parlamenta. Čeprav bi morala biti subjekta v enakovrednem medsebojnem odnosu, bi morala biti glavna pozornost namenjena boljši podpori za Parlament. Ta prizadevanja bi morala biti občutna, pa tudi vidna v smislu, da jih lahko pravično presodijo tudi zunanji deležniki.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Revizija smotrnosti poslovanja se šteje za ustrezno in verodostojno, če je celovita, objektivna in neodvisna. Kot sem pojasnil, je treba pri reviziji oceniti, ali agencije delujejo v skladu s tremi načeli, ki sem jih omenil zgoraj. Pri reviziji smotrnosti poslovanja bo treba prav tako oceniti rezultate ter opredeliti pomanjkljivosti in tveganja glede na konkreten primer. Glavni poudarek bo vsekakor na tem, ali se politike in programi izvajajo po načrtu. To bi bilo treba upoštevati ves čas in pri vseh sodbah, ki jih izreče član Računskega sodišča. Po vsej verjetnosti noben primer ne bo enak, zato imajo sodbe ključno vlogo pri izvajanju ustreznih in objektivnih revizij smotrnosti poslovanja.

Na podlagi preudarne presoje Računskega sodišča bi bilo treba oblikovati tudi priporočila za pregled sistemov upravljanja in notranjih procesov. To je pomemben element poslovanja, ki bi ga morale agencije upoštevati. Kot član Računskega sodišča bi vsekakor upošteval njegov priročnik za revizijo smotrnosti poslovanja. Izkušnje, ki sem jih pridobil med delovanjem v odboru za javne finance, so mi dale dober vpogled, kako je nacionalni revizijski urad na Malti izvajal številne zelo učinkovite revizije smotrnosti poslovanja. Prav tako sem seznanjen s smernicami ISSAI 3100, v katerih so opredeljena načela za revizije smotrnosti poslovanja in koristi, ki izhajajo iz njihovega upoštevanja.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Bistveno je stalno in tesno medsebojno delovanje. Povečati bi bilo treba možnosti za okrepljeno dvostransko in večstransko sodelovanje, da bi dejansko ravnali v skladu z duhom in vsebino določb ustanovne pogodbe, ki navaja, da „[se] [v] državah članicah [...] revizija opravi v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi [...]“. Ta proces ne bi smel biti enosmeren, saj so po mojem mnenju konstruktivne povratne informacije Parlamenta bistvene za oceno uspešnosti in usmerjenosti takega okrepljenega sodelovanja v rezultate. Na drugi strani je treba še poglobiti sodelovanje med Računskim sodiščem in nacionalnimi revizijskimi institucijami. Vrhovne revizijske institucije kot popolnoma neodvisni subjekti bi morale sodelovati z Računskim sodiščem in Evropsko komisijo, vendar v smislu člena 287(3) ustanovne pogodbe, ki navaja, da bi morali sodelovati v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. To je pomembno, saj morajo biti vrhovne revizijske institucije (v svojih državah in v odnosu do mednarodnih partneric) popolnoma neodvisne od drugih organov in se kot take tudi obravnavati, da bi dokazale, da lahko svoje revizijske naloge opravljajo brez nepotrebnega posredovanja. Hkrati je sodelovanje zelo koristno in udeleženim subjektom zagotavlja dodano vrednost, saj se lahko učijo drug od drugega in spoznajo razvoj dejavnosti drugega subjekta.

Seznanjen sem s tem, da je odbor za stike EU, ki je mreža vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU, oblikoval mehanizem zgodnjega opozarjanja, da bi podprl svoje uspešno in učinkovito delovanje v korist vseh vrhovnih revizijskih institucij članic z zgodnjim odkrivanjem razvoja dogodkov in omogočanjem pravočasnega odzivanja nanje. Po mojem mnenju je ta mehanizem dober in učinkovit način, na katerega lahko Računsko sodišče in vrhovne revizijske institucije držav članic EU spremljajo razvoj dogodkov in spremembe v finančnem upravljanju EU, ki jih zanimajo, pa tudi vse pomembne odločitve, ki jih sprejme Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor.

Po mojem mnenju bi lahko sodelovanje med Računskim sodiščem, vrhovnimi revizijskimi institucijami držav članic EU in Odborom Evropskega parlamenta za proračunski nadzor dodatno okrepili tudi tako, da bi se predstavniki teh treh strani redno sestajali, na primer dvakrat ali trikrat na leto, da bi razpravljali o razvoju dogodkov v skupnem interesu ter tako prispevali k stalnemu izboljševanju revidiranja proračuna EU. Prožnost v tej strukturi bi morala omogočati obravnavanje novih aktualnih vprašanj, zlasti ker se finančne razmere v EU in po svetu zaradi novih megatrendov še naprej razvijajo. To sodelovanje bi morala dodatno okrepiti in olajšati nova funkcija člana Računskega sodišča, odgovornega za institucionalne odnose, ki je že uveljavljena institucionalna struktura.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Kot član Evropskega računskega sodišča bi moral podpirati tisto, kar je po mojem mnenju njegov glavni cilj: zagotavljanje, da nacionalni sistemi poročanja ustrezno delujejo, pri čemer je treba izpostaviti tveganja in neuspehe pri odkrivanju njihovih pomanjkljivosti. To je treba nujno dopolniti s stalnim pretokom informacij in priporočili Evropskemu parlamentu v zvezi s tem, kako bi bilo treba obravnavati in odpraviti te razmere. Še en pomemben osnovni pogoj so po mojem mnenju pogostejši sestanki med Računskim sodiščem in Odborom Evropskega parlamenta za proračunski nadzor. Vse to je treba strogo upoštevati v letnem poročilu Računskega sodišča, ki bi moralo biti trdna podlaga za razprave v Parlamentu. Potrebna so večja prizadevanja za izboljšanje natančnosti podatkov, ki jih zagotovijo države članice, in preverjanja Komisije, in sicer tako, da bi Računsko sodišče bolj opozarjalo na te notranje pomanjkljivosti. Komisija je še vedno sama odgovorna za tesnejše vključevanje držav članic in sodelovanje z njimi, da bodo lahko v celoti in čim hitreje posredovale informacije o upravljanju, notranjem nadzoru, sistemih notranje revizije in finančnem upravljanju.

Le s tako dodatno zaostritvijo sistema lahko zagotovimo, da bo Komisija bolje kot kdaj prej ocenila sposobnost sistemov držav članic za pravilno izvrševanje proračuna EU. Velika količina podatkov morda ne bo zadostovala. Ključno in pomembno je, da se uporabijo tako, da nam bodo čim bolj koristili. Zaradi zmanjšanja ocenjene stopnje napak, o kateri je poročalo Računsko sodišče, ne bi smeli spati na lovorikah. Nasprotno, vsako leto je treba odločno in dosledno odpravljati temeljne vzroke za te napake. Evropsko računsko sodišče tega ne more obravnavati kot samostojno vprašanje, zlasti ker je povezano z vlogo, ki jo bosta morala prevzeti Komisija in Računsko sodišče v zvezi z odnosi z državami članicami in nacionalnimi vrhovnimi revizijskimi institucijami.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

O svoji kandidaturi bi znova razmislil, pri tem pa v celoti upošteval mnenja, ki bi bila izražena, in razloge, ki bi jih odbor predložil v zvezi s svojim priporočilom.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča - kandidat Malte

Referenčni dokumenti

08699/2016 – C8-0185/2016 – 2016/0806(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

17.5.2016

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CONT

25.5.2016

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Igor Šoltes

25.5.2016

 

 

 

Datum sprejetja

5.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

11

9

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Dan Nica, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Karin Kadenbach, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anne Sander, Alfred Sant

Datum predložitve

8.9.2016

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov