POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Gruzija)

9.9.2016 - (COM(2016)0142 – C8-0113/2016 – 2016/0075(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Marija Gabriel (Mariya Gabriel)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Gruzija)

(COM(2016)0142 – C8-0113/2016 – 2016/0075(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0142),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0113/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Protokola (št. 1) k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0260/2016),

1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

S predlogom želi Evropska komisija spremeniti Uredbo št. 539/2001 in prenesti Gruzijo v Prilogo II, v kateri je določen seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti pri prečkanju zunanjih meja držav članic. Pravna podlaga tega predloga je člen 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). 

Sklenitev sporazuma z EU o odpravi vizumske obveznosti ni pogoj za izvzetje državljanov Gruzije iz vizumske obveznosti, saj je Gruzija vse državljane EU že izvzela iz vizumske obveznosti pri 90-dnevnem bivanju (v 180-dnevnem obdobju).

Od začetka dialoga o liberalizaciji vizumskega režima med EU in Gruzijo junija 2012 je Komisija pripravila štiri poročila o napredku Gruzije pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija je v zadnjem poročilu o napredku, ki ga je sprejela 18. decembra 2015, ugotovila, da je Gruzija dosegla potreben napredek in izpolnila vsa merila iz akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Poročevalka toplo pozdravlja, da so gruzijski organi v drugi polovici leta 2015 podali nove zakonodajne pobude in nadaljevali začete reforme na področjih, kjer je bil že dosežen zadosten napredek.

Gruzija je strateška partnerica EU v okviru evropske sosedske politike in zlasti vzhodnega partnerstva. S pridružitvenim sporazumom med EU in Gruzijo, podpisanim leta 2014, so odnosi dosegli novo raven s poglobitvijo sodelovanja na številnih področjih. Pridružitveni sporazum je sestavni del politike EU za postopno sodelovanje z Gruzijo in njene zaveze k tesnim odnosom, ki zajemajo politično in gospodarsko povezovanje. 

Uvedba brezvizumskega režima je zelo pomembna za državljane Gruzije, ki bodo imeli od nje velike koristi. Liberalizacija vizumskega režima bo prispevala k poglobitvi stikov med ljudmi. Odprava vizumov za gruzijske državljane, ki potujejo v EU, je v tem smislu pomemben instrument za krepitev gospodarskih in kulturnih odnosov ter političnega dialoga o različnih vprašanjih, tudi o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. 

S pridružitvenim sporazumom se je sodelovanje poglobilo, saj se je vzpostavilo tudi območje proste trgovine. S tem se je znatno povečalo je trgovanje z EU, EU pa je postala najpomembnejša trgovinska partnerica Gruzije, saj predstavlja 30 % njenega izvoza. Prostotrgovinski režim je namenjen postopnemu gospodarskemu povezovanju.

Kar zadeva politične in institucionalne razmere, je Gruzija razmeroma stabilna demokracija. Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima se je izkazal kot učinkovito orodje za spodbujanje vrste daljnosežnih in zahtevnih reform, na primer na področju pravosodja in notranjih zadev. Poenostavitev vizumskih postopkov bo spodbudila odprto, uravnoteženo in konstruktivno izmenjavo o razmerah na področju človekovih pravic v Gruziji v okviru letnega dialoga o človekovih pravicah med EU in Gruzijo. Poročevalka opozarja, da si je treba še bolj prizadevati za trajnosten napredek na področjih, kot so svoboda medijev, neodvisnost sodstva, poštenost volitev ter večje udejstvovanje žensk in predstavnikov narodnih manjšin.

Na področju mobilnosti je treba upoštevati morebitne migracijske in varnostne izzive, saj EU ostaja privlačen cilj za migrante iz Gruzije. Ob naraščanju števila vlog za izdajo vizumov in izdanih vizumov je stopnja zavrnitev vizumov v letu 2015 ostala skoraj enaka (12,9 %), v primerjavi z letom 2014 (12,7 %) pa se je povečala le za 0,2 %. Po najnovejših statističnih podatkih Eurostata se je število zavrnitev vstopa na zunanjih mejah EU-28 v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 61 %, v letu 2015 pa za 56,5 %. Poročevalka v zvezi s tem ugotavlja, da sta pomembni nemotena uvedba in učinkovita uporaba enotnega sistema za analiziranje migracij, ki je namenjen celovitemu upravljanju migracij z ugotavljanjem tveganj, predvidevanjem groženj in določanjem ustreznih ukrepov. Namen informacijske kampanje, ki jo izvajajo gruzijski organi, je pojasniti pravice in dolžnosti pri potovanjih brez vizumov, uporabiti pa jo je mogoče kot orodje za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim.

Gruzija lahko postane tudi nepogrešljiva partnerica v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, terorizmom in korupcijo. Poročevalka pozdravlja interes, ki ga je pokazala gruzijska vlada za poglobitev sodelovanja z Evropskim policijskim uradom (Europolom). Pogajanja z Europolom za sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu z Gruzijo so pozitiven znak in lahko pomembno prispevajo k učinkovitemu boju proti organiziranemu kriminalu.

Poročevalka meni, da Evropski parlament s sprejetjem predloga Evropske komisije potrjuje načelo, da se lahko za vsako državo po izpolnitvi vseh meril uvede liberalizacija vizumskega režima, in opozarja, da je treba merila, ki vodijo do take liberalizacije, neprekinjeno spoštovati tudi v prihodnje po začetku veljavnosti sklepa. Ob upoštevanju pomembnosti liberalizacije vizumskega režima za gruzijske državljane poročevalka zato priporoča, naj člani Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve podprejo to poročilo.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (7.7.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Gruzija)
(COM(2016)0142 – C8-0113/2016 – 2016/2075(COD))

Pripravljavec mnenja: Andrejs Mamikins

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj predloga Evropske komisije je sprememba Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Gruzija) (2016/0075(COD)). Bolj natančno zadeva uvedbo brezvizumskega režima za Gruzijo, in sicer tako, da bi državo umaknili iz Priloge I in jo uvrstili v Prilogo II. S tem bo državljanom Gruzije, ki so imetniki biometričnih potnih listov, omogočen brezvizumski dostop na potovanjih v EU (razen v Združeno kraljestvo in Irsko) ter na Islandijo, v Lihtenštajn, na Norveško in v Švico, za kratkoročno bivanje, ki traja 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Odbor za zunanje zadeve je ob številnih priložnostih podprl poenostavitev vizumskih postopkov in liberalizacijo vizumskih režimov za države vzhodnega partnerstva kot način za spodbujanje stikov med ljudmi in okrepitev odnosov z EU. To je eden od glavnih stebrov te politike, nanj so večkrat opozorili na vrhunskih srečanjih voditeljev držav članic EU, izraža pa odločno podporo državljanom držav vzhodnega partnerstva.

Sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu med EU in Gruzijo sta začela veljati 1. marca 2011. Eden od pogojev za nadaljevanje dialoga o liberalizaciji vizumskega režima je bilo tudi celovito in učinkovito izvajanje teh dveh sporazumov. Dialog se je začel junija 2012. V teku postopka je Komisija predložila štiri poročila, v katerih je ocenjevala izvajanja akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija je v zadnjem poročilu, sprejetem 18. decembra 2015, ocenila, da je Gruzija dosegla potreben napredek in izpolnila vsa merila iz akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Liberalizacija vizumskega režima bo gruzijskim državljanom zelo koristila, po našem mnenju pa je koristna predvsem zaradi potenciala za izboljšanje medčloveških kontaktov, med drugim tudi za študente, akademike, učitelje in poslovneže. Liberalizacija bo tudi povečala privlačnost Gruzije za prebivalce okupiranih regij Abhazija in Južna Osetija, kar bo prispevalo k miroljubni rešitvi teh konfliktov.

Odbor za zunanje zadeve je vedno poudarjal, kako pomembni so načelo pravne države, neodvisnost pravosodja in spoštovanje demokratičnih načel, in v tem smislu bo še naprej spremljal izvajanje pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, še zlasti na teh področjih in z ozirom na prihajajoče parlamentarne volitve, ki bodo preizkusni kamen za konsolidacijo demokratičnih inštitucij v Gruziji. Evropski parlament bi moral opazovati razmere pred volitvami in tja napotiti misijo za opazovanje volitev, da bi zagotovili upoštevanje in izvajanje najvišjih mednarodnih standardov. Vsakršno nasilje je treba zdaj in v prihodnosti strogo obsoditi.

Končno bi si odbor, glede na pomembnost liberalizacije vizumskega režima za državljane Gruzije, želel hiter zaključek postopka in čimprejšnji začetek veljavnosti spremenjene uredbe, da bi državljani lahko imeli korist od nje.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga, da Parlament v prvi obravnavi sprejme svoje stališče tako, da prevzame predlog Komisije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Gruzija)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0142 – C8-0113/2016 – 2016/0075(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 11.4.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	AFET 9.6.2016
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Andrejs Mamikins 24.5.2016
Obravnava v odboru	13.6.2016
Datum sprejetja	7.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 5 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, László Tőkés, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, András Gyürk, Paavo Väyrynen, Janusz Zemke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Heidi Hautala

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Gruzija)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0142 – C8-0113/2016 – 2016/0075(COD)
Datum predložitve EP	9.3.2016
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 11.4.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	AFET 9.6.2016
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Marija Gabriel (Mariya Gabriel) 25.4.2016
Obravnava v odboru	21.4.2016	25.4.2016	27.6.2016	4.7.2016
Datum sprejetja	5.9.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerard Batten, Michał Boni, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, József Nagy, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Udo Voigt, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Bocskor, Pál Csáky, Daniel Dalton, Angelika Mlinar, Luigi Morgano, Emilian Pavel, Jaromír Štětina, Josep-Maria Terricabras, Daniele Viotti
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Burkhard Balz, Evelyne Gebhardt, Sylvie Goddyn, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Arne Lietz, Clare Moody, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Rainer Wieland
Datum predložitve	9.9.2016

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

ALDE	Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Angelika Mlinar, Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld
ECR	Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Timothy Kirkhope, Branislav Škripek
GUE/NGL	Cornelia Ernst
PPE	Burkhard Balz, Andrea Bocskor, Michał Boni, Pál Csáky, Frank Engel, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Barbara Kudrycka, József Nagy, Traian Ungureanu, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Rainer Wieland, Jaromír Štětina
S&D	Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Evelyne Gebhardt, Ana Gomes, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Arne Lietz, Clare Moody, Luigi Morgano, Péter Niedermüller, Emilian Pavel, Birgit Sippel, Daniele Viotti, Josef Weidenholzer
VERTS/ALE	Eva Joly, Judith Sargentini, Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero

5	-
EFDD	Gerard Batten, Ignazio Corrao, Beatrix von Storch
ENF	Sylvie Goddyn
NI	Udo Voigt

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani