Postopek : 2016/2053(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0263/2016

Predložena besedila :

A8-0263/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/10/2016 - 7.9
CRE 04/10/2016 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0371

POROČILO     
PDF 669kWORD 68k
12.9.2016
PE 582.322v02-00 A8-0263/2016

o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020

(2016/2053(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalec: Norbert Neuser

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračun
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020

(2016/2053(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010(1),

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Georgetowna o ustanovitvi skupine AKP iz leta 1975 in njegove revizije iz leta 1992(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2003 z naslovom „Na poti do polne vključitve sodelovanja z državami AKP v proračun EU“ (COM(2003)0590)(3),

–  ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. oktobra 2015 z naslovom „Za novo partnerstvo med Evropsko unijo in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami po letu 2020“ (JOIN(2015)0033)(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih AKP-EU, zlasti z dne 11. februarja 2015 o delu parlamentarne skupščine AKP-EU(5), z dne 13. junija 2013 o drugi spremembi Sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000(6), z dne 5. februarja 2009 o vplivih sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj(7) ter z dne 1. aprila 2004 o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun(8),

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, zlasti resolucije z dne 9. decembra 2015 o štiridesetih letih partnerstva: ocena vpliva na trgovino in razvoj držav AKP in obeti za trajne odnose med državami AKP in Evropsko unijo(9),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o usklajenosti politik za razvoj,

–  ob upoštevanju skupne izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o prihodnosti odnosov AKP-EU(10),

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, ki je bila Evropskemu svetu predložena na zasedanju 28. in 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 21. marca 2012 z naslovom „Prenovljenemu razvojnemu partnerstvu med EU in Pacifikom naproti“,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 26. junija 2012 z naslovom „Skupna strategija za partnerstvo med EU in Karibi“ (JOIN(2012)0018),

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, ki so jo afriški in evropski predsedniki držav in vlad sprejeli 9. decembra 2007 na vrhunskem srečanju v Lizboni(11),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju(12),

–  ob upoštevanju skupne izjave AKP-EU z dne 12. junija 2014 o agendi za obdobje po letu 2015(13),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Sipopa, sprejete na 7. vrhunskem srečanju voditeljev držav in vlad AKP, ki je 13. in 14. decembra 2012 potekalo pod naslovom „Prihodnost skupine AKP v spreminjajočem se svetu: izzivi in priložnosti“(14),

–  ob upoštevanju tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj, ki je potekala od 13. do 16. julija 2015, ter akcijske agende iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 podprla generalna skupščina OZN(15),

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015, z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“(16),

–  ob upoštevanju 41. kroga zasedanj skupnega sveta ministrov AKP-EU, ki je potekal 28. in 29. aprila 2016 v Dakarju (Senegal),

–  ob upoštevanju 8. vrhunskega srečanja voditeljev držav in vlad AKP v Port Moresbyju, na Papui Novi Gvineji 31. maja in 1. junija 2016, kjer sta bila sprejeta sporočilo Waigani o prihodnjih perspektivah skupine držav AKP in izjava iz Port Moresbyja o sprejetju končnega poročila skupine uglednih osebnosti o prihodnosti skupine AKP,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A8-0263/2016),

A.  ker moč in pravni red Sporazuma iz Cotonouja temeljita na vrsti edinstvenih značilnosti; gre za pravno zavezujoči dokument, ki ga je podpisalo neprimerljivo število držav (79+28), trije stebri razvojnega, političnega ter gospodarskega in trgovinskega sodelovanja mu zagotavljajo celovitost, temelji na skupnem institucionalnem okviru ter razpolaga z obsežnim proračunom v obliki Evropskega razvojnega sklada;

B.  ker je krovni cilj Sporazuma iz Cotonouja, „da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo [...] zmanjša in sčasoma izkorenini revščina“ (člen 1); ker partnerstvo temelji na osnovnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija, osnovana na načelih pravne države, ter pregledno in odgovorno upravljanje;

C.  ker je več kot 80 % najmanj razvitih držav na svetu iz regij AKP, zaradi česar je partnerstvo EU-AKP še posebej umestno;

D.  ker so se politične in gospodarske razmere v skupini AKP in Evropski uniji od podpisa Sporazuma iz Cotonouja do danes spremenile;

E.  ker bi morali prihodnji odnosi med državami AKP in EU temeljiti na novem razmisleku o možnostih in ovirah za sodelovanje med državami AKP in EU;

F.  ker se številčnost držav članic AKP in EU v svetovnih forumih ni v zadostni meri pretvorila v skupne ukrepe;

G.  ker je do sedaj partnerstvo AKP-EU odigralo pomembno vlogo pri izpolnjevanju razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT);

H.  ker so po drugi strani rezultati pri ciljih izkoreninjenja revščine in vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo nezadostni, glede na to, da je polovica držav članic AKP še vedno med najmanj razvitimi državami in države AKP skupaj predstavljajo manj kot 5 % svetovne trgovine in približno 2 % svetovnega BDP;

I.  ker trgovinski odnosi tvorijo drugi steber Sporazuma iz Cotonouja in ker sporazumi o gospodarskem partnerstvu omogočajo krepitev teh odnosov;

J.  ker so sporazumi o gospodarskem partnerstvu v členu 36 Sporazuma iz Cotonouja opredeljeni kot razvojni instrumenti s ciljem pospešiti nemoteno in postopno integracijo držav AKP v svetovno gospodarstvo, zlasti s polnim izkoristkom regionalne integracije in trgovine jug-jug“; ker se s tem, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključeni v Sporazum iz Cotonouja, spodbuja skladnost politike za razvoj;

K.  ker Sporazum iz Cotonouja upošteva naraščajoči pomen regionalnega povezovanja držav AKP in sodelovanja med AKP in EU, pa tudi njegovo vlogo pri spodbujanju miru, varnosti in rasti ter pri reševanju čezmejnih izzivov;

L.  ker Sporazum iz Cotonouja obravnava nove globalne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, migracijami, mirom in varnostjo (na primer boj proti terorizmu, ekstremizmu in mednarodnemu kriminalu), vendar je doprinesel k le malo konkretnim rezultatom na teh področjih;

M.  ker so srečanja skupnih institucij AKP-EU, in zlasti skupnega sveta ministrov, zaenkrat prinesli le malo konkretnih rezultatov, pa tudi udeležba na njih je bila precej maloštevilna in na nizki stopnji;

N.  ker Evropska unija financira približno 50 % stroškov sekretariata AKP; ker določeno število države AKP ne plačuje polne članarine;

O.  ker je politični dialog o bistvenih elementih, kakor je opredeljeno v členih 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja, konkreten in zakonit način ohranjanja skupnih vrednot partnerstva AKP-EU ter spodbujanja demokracije in človekovih pravic, ki so izjemnega pomena za trajnostni razvoj;

P.  ker je očitna potreba po tem, da se ohrani pogojevanje s človekovimi pravicami, in se v novem sporazumu okrepi politični dialog;

Q.  ker je sodelovanje nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja v političnem dialogu dokaj omejeno, čeprav se njihov pomen priznava; ker je bila vloga skupine AKP kot take omejena na primere uporabe člena 96; ker se je do sedaj politični dialog, zlasti pa člen 96, uporabljal predvsem v poznejših fazah političnih kriz, ne pa za njihovo preprečevanje;

R.  ker Sporazumu iz Cotonouja po reviziji iz leta 2010 sicer jasno priznava vlogo nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja, a je njihova udeležba v posvetovanjih o politikah in dejavnostih EU omejena;

S.  ker se organizacije civilne družbe soočajo z vse bolj restriktivno zakonodajo in drugimi ovirami, ki omejujejo njihovo delovanje in prostor;

T.  ker regijo AKP sestavlja določeno število čezmorskih držav in ozemelj, ki jih z Evropsko unijo vežejo posebne vezi, zaradi katerih bi se veljalo odmakniti od tradicionalne razvojne pomoči in v večji meri upoštevati njihovo pripadnost evropski družini; ker sicer čezmorske države in ozemlja uživajo poseben status, pa kljub temu še vedno prejemajo finančna sredstva iz 11. evropskega razvojnega sklada na enak način kot države AKP;

U.  ker se Evropski razvojni sklad financira z neposrednimi prispevki držav članic EU in zanj ne veljajo običajna proračunska pravila EU; ker Parlament nima nobenega vpliva na proračun tega sklada, razen da podeli razrešnico za že opravljena izplačila, kot tudi nima formalne pravice do nadzora nad njegovimi programi;

V.  ker je v okviru 11. evropskega razvojnega sklada za mirovno pomoč Afriki rezerviranih približno 900 milijonov EUR, 1,4 milijarde EUR iz rezerve sklada pa bo uporabljene za skrbniški sklad EU za Afriko;

W.  ker bi lahko domači viri držav AKP, skupaj z nakazili diaspore, odigrali ključno vlogo pri financiranju razvoja;

X.  ker bi vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun EU omogočila izvajanje demokratičnega nadzora, prispevala bi k njegovi večji prepoznavnosti in bi zagotovila boljšo preglednost nad porabo sredstev EU za razvoj; ker se po drugi strani programi sklada načrtujejo v večletnem okviru, zaradi česar so viri vnaprej predvidljivi in bi torej vključitev sklada v proračun EU lahko pomenila manj sredstev za razvoj v državah AKP v korist drugih prednostnih nalog zunanje politike, kar bi lahko oslabilo privilegirano partnerstvo EU-AKP; ker bi bilo lahko zaradi vključitve sklada v proračun EU ogroženo financiranje mirovne pomoči za Afriko, pa tudi druge pomembne pobude, kot je skrbniški sklad za Afriko, razen če ne bi prišlo do vzpostavitve posebnega instrumenta za financiranje varnosti, povezane z razvojnim sodelovanjem;

1.  potrjuje, da je sodelovanje AKP-EU dragocen in edinstven dosežek, ki je v zadnjih 40 letih okrepil vezi med narodi, državami ter parlamenti AKP in EU; glede na to, da so države AKP jasno pokazale željo po sprejemanju skupnih ukrepov, poudarja, da je za učinkovitejše sodelovanje in prilagajanje na nove izzive nujno potrebna nova struktura, ki bo ohranila tiste dele pravnega reda AKP-EU, ki so po naravi univerzalni, kot so zavezanost človekovim pravicam in enakosti spolov, človeškemu razvoju, dobremu upravljanju in demokraciji, izpolnjevanju načel pravne države in izmenjavi primerov najboljše prakse v skupnem okviru, medtem ko je treba glavnino dela opraviti v skladu z načelom subsidiarnosti, kar pomeni, da mora potekati preko regionalnih sporazumov, prilagojenih specifičnim regionalnim potrebam ter vzajemnim interesom EU in posameznih regij;

2.  poudarja, da bi morali biti skupni okvir, pa tudi regionalni sporazumi pravno zavezujoči; poudarja, da bi bilo treba za njihovo večjo učinkovitost, omejitev podvajanja in preprečitev prekrivanja političnih okvirov, regionalne sporazume z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami zastaviti tako, da bodo upoštevali obstoječe regionalne in podregionalne organizacije, npr. Afriško unijo in regionalne gospodarske skupnosti, pa tudi regionalne strategije ali sporazume, kot so sporazumi o gospodarskem partnerstvu, prav tako pa bi morali omogočati vključevanje novih držav, na primer severnoafriških, ali povezovanje držav v skupine glede na njihove posebne interese ali potrebe (npr. razvojni status v primeru najmanj razvitih držav ali geografske posebnosti v primeru majhnih otoških držav v razvoju);

Cilji, načela in pogoji sodelovanja

3.  poziva, naj se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja postavijo v središče novega sporazuma, in meni, da je treba zagotoviti močne nadzorne mehanizme, s katerimi bi zagotovili, da bo izvajanje sporazuma prispevalo k ciljem trajnostnega razvoja in jih spodbujalo;

4.  poziva k vzpostavitvi mehanizma AKP-EU za medsebojne preglede, odgovornost in pregled, ki bi omogočal stalni nadzor nad uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja v državah članicah, pri čemer bi predstavniki držav AKP in EU iz vladnih institucij, pa tudi iz parlamentov, regionalnih in lokalnih organov, civilne družbe in znanstvenih krogov pripravljali letne zaključke in priporočila za nacionalne, regionalne in globalne postopke pregleda nadaljnjo obravnavo;

5.  poleg tega poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju, sprejemanju in izvajanju javnih sektorskih politik iz novega sporazuma v celoti upoštevati ukrepe, temelječe na znanju;

6.  poziva, naj boj proti revščini in neenakosti ter njuno dokončno izkoreninjenje, pa tudi spodbujanje trajnostnega razvoja ostane krovni cilj sodelovanja AKP-EU; vztraja pa, da bi moral biti novi sporazum v prvi vrsti politični projekt, osnovan na načelu odgovorne soudeležbe in bi bilo treba dokončno opustiti miselnost razmerja med donatorji in prejemniki; meni, da bi moralo sodelovanje potekati na področjih skupnega interesa, kjer bi bilo mogoče pričakovati vzajemno korist, ne le z ekonomskega vidika, temveč tudi v zvezi z mirom in varnostjo, človekovimi pravicami in načeli pravne države, dobrim upravljanjem in demokracijo, migracijami, okoljem, podnebnimi spremembami in drugimi področji, povezanimi z blaginjo prebivalcev držav AKP in EU;

7.  poudarja, da je usklajenost politik za razvoj ključni element za uresničevanje nove agende trajnostnega razvoja; meni, da celovita narava Sporazuma iz Cotonouja spodbuja usklajenost politik za razvoj, zato bi jo bilo treba ohraniti tudi v novem sporazumu; poudarja, da je treba v okviru novega sporazuma ohraniti posebne določbe o usklajenosti politik za razvoj in krepitev dialoga o sorodnih vprašanjih; želi spomniti na svoj predlog za vzpostavitev funkcije stalnega poročevalca za usklajenost politik za razvoj v okviru skupne parlamentarne skupščine;

8.  meni, da je za izpolnitev agende 2030 ključno spoštovanje mednarodno dogovorjenih načel o učinkovitosti pomoči, in meni, da bi bilo treba to zapisati v prihodnji sporazum;

9.  poziva, naj osrednji elementi Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in načeli pravne države ostanejo temeljne vrednote novega sporazuma; poziva, naj se med osrednje elemente doda še dobro upravljanje, kar bo v skladu z novim ciljem trajnostnega razvoja št. 16, ki obravnava mir, pravičnost in učinkovite institucije; poudarja pomen celovitega izvajanja člena 9 Sporazuma iz Cotonouja;

10.  poudarja, da je politični dialog bistven del Sporazuma iz Cotonouja in da sta člena 8 in 96 konkreten in zakonit način ohranjanja temeljnih elementov v odnosih AKP-EU, čeprav njuna uporaba v preteklosti ni bila zmeraj učinkovita; poziva, naj ostane politični dialog osrednji in pravni steber krovnega okvira in regionalne ravni novega sporazuma; poziva, naj se politični dialog uporablja bolj učinkovito, sistematično in proaktivno, da bi preprečili politične krize;

11.  poudarja, da člen 97 Sporazuma iz Cotonouja določa postopek posvetovanja in ustrezne ukrepe za obravnavo resnih primerov korupcije, in meni, da je obžalovanja vredno, da je bil ta člen do sedaj uporabljen le enkrat; poziva, naj se ta postopek v novem sporazumu o partnerstvu med EU in državami AKP okrepi, da bo v celoti operativen;

12.  v zvezi s tem poudarja, da je politični dialog dragocena podlaga za izboljševanje razmer, v katerih živijo prebivalci partnerskih držav; obžaluje, da se ta instrument doslej ni uporabljal v zadostni meri, prav tako pa je bil dokaj neučinkovit; zato poziva k natančnejšemu spremljanju stanja človekovih pravic in drugih osrednjih in temeljnih elementov sporazuma, poudarja, da morajo biti v spremljanje vključene vse strani, poziva pa tudi k rednim dvo- ali večletnim ocenjevalnim in skupnim poročilom o spoštovanju teh elementov v vseh državah članicah AKP-EU, da bi lahko na tej osnovi poimensko izpostavili dobre in slabe primere; poziva, naj bodo ugotovitve teh poročil predstavljene na plenarnih srečanjih AKP-EU in se uporabljajo kot podlaga za politični dialog, služijo pa naj tudi kot vir podatkov med nacionalnimi, regionalnimi in svetovnimi pregledi izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja;

13.  poziva, naj bodo nacionalni parlamenti ter regionalni in lokalni organi tako držav AKP kot držav članic EU tesneje vključeni v vse faze politik in dejavnosti AKP-EU, od načrtovanja in oblikovanja programov do izvajanja, ocenjevanja in spremljanja, zlasti z vidika načela subsidiarnosti;

14.  poziva vse strani, naj v okviru novega sporazuma omogočijo, da bo lokalno in regionalno upravljanje bolj avtonomno, temu ustrezno naj krepijo njegove zmogljivosti, da bo učinkovitejše pri svojih dolžnostih in bo odigralo pomembno vlogo pri razvoju držav AKP;

15.  poziva, naj se v politični dialog, načrtovanje in izvajanje ter podporo za izgradnjo zmogljivosti dosledneje vključuje civilna družba, predvsem ko gre za lokalne skupine, ki jih politike neposredno zadevajo; v zvezi s tem poudarja, da se v nekaterih državah nevarno zmanjšuje prostor za delovanje civilne družbe, ter opominja, da je treba vključiti skupine, npr. manjšine, mlade in ženske, ki ne zmorejo organizirati svojih interesov ali jih njihove vlade kljub upravičenim demokratičnim interesom ne priznavajo;

16.  meni, da lahko izjemno pomembno vlogo v razvojnem procesu odigra zasebni sektor, ki lahko prispeva k financiranju razvoja, seveda če se pri naložbah spoštujejo prebivalci, tradicionalno lastništvo ali uporaba in okolje, pač v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; zato poziva, naj se pod okriljem Evropske investicijske banke (EIB) podpirajo zasebne naložbe, če so v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter pravili za socialno zaščito in varstvo okolja; poudarja, da bi moralo novo partnerstvo prednost nameniti malim proizvajalcem in malim kmetom ter zagotoviti ugodno okolje za mikro-, mala in srednja podjetja; prav tako poziva, da je treba med pripravo politik ter pri njihovem načrtovanju in izvajanju prisluhniti lokalnemu in nacionalnemu zasebnemu sektorju;

Prihodnje institucije AKP-EU

17.  poziva, naj se na zasedanjih skupnega sveta AKP-EU obravnavajo tematske in nujne politične zadeve, tudi občutljiva vprašanja, da bi bilo mogoče zanje sprejeti skupne sklepe; poziva ustrezna ministrstva držav članic AKP in EU, naj okrepijo sodelovanje na ministrski ravni, da bi zasedanjem dali potrebno politično legitimnost in načelu partnerstva zagotovili potrebno prepoznavnost;

18.  poziva, naj se novemu sporazumu o sodelovanju doda močna parlamentarna razsežnost v obliki skupne parlamentarne skupščine, ki bo omogočila odprt demokratični in celoviti parlamentarni dialog, tudi o težavnih in občutljivih zadevah, pospešila izvajanje skupnih (regionalnih) političnih projektov in jim z udeležbo raznolikih deležnikov zagotovila demokratično podlago, nadzirala delo izvršilnih organov in razvojno sodelovanje, spodbujala demokracijo in človekove pravice ter tako pomembno prispevala k enakopravnemu partnerstvu AKP-EU; poudarja pomen tega, da se skupna parlamentarna skupščina že v zgodnji fazi vključi v vse razprave o partnerstvu AKP-EU po letu 2020;

19.  je prepričan, da bi morala skupna parlamentarna skupščina zagotoviti, da so v njenih razpravah ustrezno demokratično in sorazmerno zastopane in udeležene vse politične sile; zato poziva, naj se v nacionalne delegacije v skupni parlamentarni skupščini vključijo parlamentarni predstavniki celotnega nacionalnega političnega spektra, tudi opozicije;

20.  poziva, naj se skupna parlamentarna skupščina prilagodi novi regionalni strukturi in naj svoje delo na regionalnih forumih osredotoči na zadeve regionalnega pomena, vanj pa tesno vključi nacionalne in regionalne parlamente, medtem ko naj redna zasedanja skupnega sveta AKP-EU prireja redkeje; se zavzema za pripravo tematskih srečanj s civilno družbo, lokalnimi organi in zasebnim sektorjem, ki naj se vključijo na dnevni red zasedanj skupne parlamentarne skupščine z namenom nadgradnje in širjenja razprave o temah, povezanih z agendo skupne parlamentarne skupščine;

21.  poziva predsedstvo skupne parlamentarne skupščine, naj pripravi bolj strateško usmerjen delovni program; poziva, da je treba v prihodnjih poročilih odborov skupne parlamentarne skupščine vzpostaviti očitno navezavo na 17 ciljev trajnostnega razvoja, saj bo to omogočilo redno spremljanje vsakega med njimi; poziva, naj se v okviru splošnega foruma AKP-EU uskladijo skupne resolucije o nujnih mednarodnih temah, zamudah pri temah v zvezi s cilji trajnostnega razvoja in kršitvah človekovih pravic, prav tako pa se naj v okviru regionalnih ali drugih ustreznih srečanj uskladijo resolucije o aktualnih temah in nujnih vprašanjih, ki zadevajo posamezno regijo ali določeno skupino; ob tem podpredsednico/visoko predstavnico opozarja na politični pomen tega, da se zasedanj skupne parlamentarne skupščine Svet udeležuje na ministrski ravni; poziva, naj se na zasedanja skupnega sveta vsakič povabita tudi sopredsednika skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, saj bi to prispevalo k učinkovitemu in vzajemnemu pretoku informacij ter k boljšemu institucionalnemu sodelovanju;

22.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za večji nadzor skupne parlamentarne skupščine nad razvojnimi programi, ob upoštevanju načel razvojne učinkovitosti in nadaljnjega spremljanja tega nadzora; poziva Komisijo in vlade, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov, civilne družbe, zasebnega sektorja in izseljenskih skupnosti v različnih fazah nadzora nad razvojnim načrtovanjem, nacionalnim parlamentom v pomoč pri njihovem opravljanju demokratičnega nadzora pa naj pravočasno in pregledno zagotovijo vse razpoložljive informacije;

23.  meni, da bi se moralo partnerstvo med EU in AKP poglobiti tako, da bi se, kjer je to le mogoče, vzpostavilo tesnejše sodelovanje z drugimi partnerji na globalni ravni (kot sta Afriška unija in OZN) in drugimi mednarodnimi silami, da bi prišlo do večje usklajenosti in tesnejšega sodelovanja pri spoprijemanju z izzivi vojn, notranjih konfliktov, negotovosti, nestabilnosti in tranzicije, brez podvajanja dela ali misij;

Financiranje v prihodnje

24.  je prepričan, da je sočasni iztek veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja in večletnega finančnega okvira Unije priložnost, da se končno sprejme odločitev o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, s čimer bi se izboljšala učinkovitost, uspešnost, preglednost, demokratični nadzor, odgovornost ter prepoznavnost in skladnost razvojnega financiranja EU; vseeno poudarja, da bi morala biti vključitev razvojnega sklada v proračun EU pogojena s, prvič, zajamčeno omejitvijo razvojnih sredstev, da bi ohranili stopnjo financiranja držav v razvoju in, drugič, s trajno rešitvijo za financiranje varnostnih odhodkov EU, povezanih in usklajenih z razvojnim sodelovanjem; poudarja, da je bi moral razvojni sklad tudi v primeru, če bo vključen v proračun EU, vključevati merila, ki so usklajena z razvojnim sodelovanjem EU; poziva obe strani, naj kjer le to le mogoče posodobita instrumente financiranja in spodbujata splošno in sektorsko proračunsko podporo;

25.  poudarja, da proračun Unije že vsebuje instrumente, namenjene posameznim partnerjem, in da bi bilo mogoče vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun izpeljati tako, da bi se odražalo in spodbujalo privilegirano razmerje AKP-EU ter bi se spodbujal trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj pred pripravo potrebnih predlogov za naslednji večletni finančni okvir pripravi načrt, v katerem bo obravnavala zgoraj omenjena vprašanja;

26.  opozarja, da prihodnji odnosi AKP-EU ne bi smeli pomeniti zgolj razmerja med donatorji in prejemniki, temveč bi morali biti politične narave in bi si bilo treba torej na različnih mednarodnih forumih prizadevati za skupne politične projekte; zato poudarja, da je treba načela razvojne pomoči EU enakopravno uveljavljati za vse države v razvoju in da je treba za napredne države AKP postopoma ukiniti razvojno pomoč EU in zanje začeti uveljavljati enake pogoje kot za države, ki niso iz skupine AKP; meni, da bi bila višja stopnja samofinanciranja s strani držav AKP v skladu z njihovimi prizadevanji za tem, da bi bile avtonomni akter, in v zvezi s tem poudarja, da je treba v novi sporazum vključiti izboljšana orodja za krepitev zmogljivosti držav AKP za financiranje ključnih gospodarskih sektorjev; poziva strani, naj podvojijo prizadevanja za izgradnjo zmogljivosti v državah AKP ter za razvoj in učinkovito uporabo domačih virov, zlasti s krepitvijo davčnih sistemov, za boljše upravljanje naravnih virov ter za spodbujeno industrializacijo in predelavo surovin za lokalne, regionalne in svetovne trge;

27.  poudarja, da je 11. evropski razvojni sklad glavni vir financiranja mirovne pomoči za Afriko, čeprav je bil ob vzpostavitvi te pomoči leta 2003 predviden zgolj kot začasna rešitev; poziva, naj se vzpostavi namenski instrument za financiranje varnostnih odhodkov, povezanih z razvojnim sodelovanjem;

28.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega okvira za partnerstvo s tretjimi državami v sklopu Evropske agende o migracijah; ugotavlja, da je prispevek iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, namenjen svežnju v višini 8 milijard EUR, sestavljen izključno iz že načrtovane pomoči; poziva, naj se ne ogrozi razvojna pomoč za upravičence in naj se pobude, povezane z migracijami, financirajo s svežimi sredstvi;

29.  poziva k uvedbi posebnega instrumenta za vse čezmorske države in ozemlja, ki bo ustrezal njihovemu posebnemu položaju in bo v skladu z njihovo pripadnostjo evropski družini; poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami AKP in čezmorskimi državami in ozemlji, da se na ta način spodbudi vključujoč in trajnosten razvoj tamkajšnjih regij in se čezmorske države in ozemlja celoviteje vključijo v regionalno okolje;

Trgovinska razsežnost: sporazumi o gospodarskem partnerstvu

30.  poudarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu osnova regionalnega sodelovanja in da morajo biti instrumenti za razvoj in regionalno vključevanje; zato opozarja na pomen pravno zavezujočih trajnih določb (o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih) v vseh sporazumih o gospodarskem partnerstvu in poudarja, kako pomembno je oblikovati učinkovite nadzorne sisteme, v katere je vključena široka paleta deležnikov civilne družbe, saj to prispeva k ugotavljanju in preprečevanju negativnih učinkov liberalizacije trgovine;

31.  se zavzema za to, da bo naslednik Sporazuma iz Cotonouja politično krovni sporazum, ki bo opredeljeval minimalne zahteve za sporazume o gospodarskem partnerstvu in bo povzel s sedanjim sporazumom vzpostavljene trajnostne določbe o dobrem upravljanju, spoštovanju človekovih pravic, tudi med najbolj ranljivimi skupinami, ter o spoštovanju socialnih in okoljskih standardov, saj bi kot tak zagotovil ustrezen okvir za trajnostni razvoj in usklajenost politik; se zavzema za skupni parlamentarni nadzor in proces spremljanja učinka sporazuma o gospodarskem partnerstvu ter za strukturirane mehanizme spremljanja s strani civilne družbe;

°

°  °

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu EU, Komisiji, Svetu AKP, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedstvu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

(1)

http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/03_01/pdf/mn3012634_en.pdf

(2)

http://www.epg.acp.int/fileadmin/user_upload/Georgetown_1992.pdf

(3)

https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/communication-co-operation-acp-countries-in-the-eu-budget-com2003590_en.pdf

(4)

http://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/joint-consultation-paper-post-cotonou_en_0.pdf

(5)

UL C 310, 25.8.2016, str. 19.

(6)

UL C 65, 19.2.2016, str. 257.

(7)

UL C 67E, 18.3.2010, str. 120.

(8)

UL C 103E, 29.4.2004, str. 833.

(9)

http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2015_acp2/pdf/101905en.pdf

(10)

http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2015_acp2/pdf/1081264en.pdf

(11)

http://www.africa-eu-partnership.org/sites/default/files/documents/eas2007_joint_strategy_en.pdf

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0336.

(13)

http://www.acp.int/content/acp-eu-stand-together-post-2015-development-agenda

(14)

http://www.epg.acp.int/fileadmin/user_upload/Sipopo_Declaration.pdf

(15)

Resolucija generalne skupščine OZN A/RES/69/313.

(16)

Resolucija Generalne skupščine OZN A/RES/70/1.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (31.8.2016)

za Odbor za razvoj

o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020

(2016/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Javier Couso Permuy

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je treba odnose med AKP in EU obnoviti na novi osnovi, kot partnerstvo, ki spodbuja strateške interese in skupne vrednote različnih partnerjev ter prispeva h krepitvi globalnega upravljanja in večstranskega reda, ki temelji na pravilih; poudarja, da bi moral biti cilj partnerstva uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ZN, zadovoljevanje osnovnih potreb in spoštovanje človekovih pravic ter spodbujanje predvidljivosti in prevzemanja odgovornosti za strategije pri razvojnem sodelovanju;

2.  je prepričan, da bi bilo treba pri reviziji partnerstva med AKP in EU upoštevati vse večji pomen regionalizacije, da bi preprečili enostavno vsiljevanje političnega okvira Unije; poudarja, da je pomembno, da države iz skupine AKP kot skupina in kot regije v celoti sodelujejo pri tem postopku revizije; v zvezi s tem poudarja vlogo regionalnih organizacij, kot so Afriška unija in afriške regionalne gospodarske skupnosti; poziva, naj se partnerstvo AKP-EU močneje regionalizira in institucionalno diferencira, saj si tri partnerske regije – afriška, karibska in tihomorska – niso podobne;

3.  poudarja pomen odnosov z AKP, zlasti kar zadeva sosednjo afriško celino in obstoječe posebne odnose z Afriško unijo, ki bi jih bilo mogoče dodatno razviti; predlaga, da se pri prihodnjem sodelovanju proučijo najučinkovitejše strukture in mehanizmi, kar bi lahko pomenilo združevanje obstoječih struktur in politik iz Sporazuma iz Cotonouja s strukturami in politikami skupne strategije Afrika-EU, ter da se oblikuje ustrezen okvir za odnose s karibskimi in pacifiškimi državami; meni, da bi bilo treba pred sprejetjem kakršne koli odločitve o prihodnji institucionalni strukturi odnosov med AKP in EU podrobno analizirati pretekle dosežke in neuspehe obstoječega okvira;

4.  meni, da bi morala biti trdna politična zavezništva, ki temeljijo na skupnih interesih in skupnih vrednotah, še naprej temelj partnerstva z AKP, vendar bi bilo treba okrepiti nadaljnje sodelovanje v zvezi z globalnimi vprašanji in ustvariti ustrezne mehanizme za učinkovitejše spoprijemanje s današnjimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe ter oskrba z vodo, energetika, varnost hrane, migracijski tokovi, terorizmom, ekstremizem, mednarodni kriminal, biotska raznovrstnost, zdravje in finančna vprašanja;

5.  opozarja, da morajo biti zunanje politike Unije skladne, enako pa velja tudi za cilje notranjih in zunanjih politik, zlasti na področjih trgovine, kmetijstva, okolja, energetike, varnosti in migracij; dodaja, da je še vedno pomembno, da države iz skupine AKP prevzamejo popolno odgovornost za partnerstvo med AKP in EU, in da bi bilo treba pri reviziji tega partnerstva dati prednost novemu političnemu zagonu pred morebitnimi potrebnimi tehničnimi in institucionalnimi prilagoditvami;

6.  poudarja, da bi bilo treba sodelovanje med AKP in EU okrepiti na področjih skupnega interesa, kot so varnost, preprečevanje konfliktov, tudi v zvezi z zmanjšanjem lakote in posledic podnebnih sprememb, človekove pravice, pravna država in demokracija; v zvezi s tem ugotavlja, da niti EU niti države AKP niso v celoti izkoristile možnosti političnega dialoga iz členov 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja; glede tega poudarja pomembno vlogo skupne parlamentarne skupščine AKP-EU;

7.  opozarja, da so spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države, dobro upravljanje in drugi bistveni elementi iz člena 9 Sporazuma iz Cotonouja temelj partnerstva med EU in AKP; poudarja potrebo po spoštovanju človekovih pravic ter pomen drugega dela člena 9 sedanjega Sporazuma iz Cotonouja in klavzule o demokraciji, ki je tam določena in dodatno opredeljena v členu 96; opozarja, da je pomembno izvajati te določbe, kadar je to potrebno;

8.  poudarja, da bi bilo treba dodatno okrepiti različne mehanizme Sporazuma iz Cotonouja, kot so politični dialog, finančna podpora, ustrezni ukrepi in prekinitev razvojnega sodelovanja, da bi učinkovito prispevali k izboljšanju spoštovanja človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrega upravljanja, zlasti na področju boja proti korupciji;

9.  poudarja, da je pomembno, da bi bilo to novo partnerstvo po prenehanju veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja koristno za vse ter da bi temeljilo na načelih skupne rasti in skupnega razvoja v EU in Afriki; meni, da mora to partnerstvo podpirati industrializacijo afriške celine in razvoj kmetijstva ter spodbujati naložbe v inovacijske politike in v trajnostni razvoj;

10.  poudarja, da je uradna razvojna pomoč, kot je opredeljena v ciljih trajnostnega razvoja ZN in v programu ZN iz Adis Abebe o financiranju razvoja, še vedno bistvena za države AKP, zlasti za najmanj razvite države; vztraja, da je treba to vprašanje v celoti vključiti v prihodnje odnose med AKP in EU po letu 2020; je seznanjen z zavezo Evropske unije glede dodeljevanja razvojne pomoči državam AKP; obžaluje, da številne države članice EU leta 2015 niso dosegle cilja, po katerem bi za uradno razvojno pomoč namenile 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND); poziva vse partnerje, naj v celoti spoštujejo svoje obveznosti;

11.  poziva, naj se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 vključi v revizijo okvira sodelovanja med AKP in EU kot enoten in univerzalen sklop razvojnih ciljev, ki veljajo za vse; meni, da bi moral skupni svet AKP-EU podati konkretna priporočila za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru sodelovanja med AKP in EU;

12.  poudarja pomen člena 12 veljavnega Sporazuma iz Cotonouja za države AKP, saj državam AKP omogoča, da začnejo dialog o politikah EU, ki bi lahko vplivale na njihov razvoj;

13.  poudarja pomen partnerskih sporazumov za vlade držav AKP z vidika izboljšanja splošne uspešnosti njihovih gospodarstev; meni, da bo moralo novo partnerstvo temeljiti na razvoju proizvodnih zmogljivosti držav v okviru jasne logike trajnostnega razvoja in brez nezakonitega izkoriščanja naravnih virov s strani tujih podjetij v državni lasti, dokončanju najkoristnejših procesov regionalnega povezovanja ob izkoriščanju obstoječih podpornih struktur, kot je Afriška unija, dopolnjevanju tradicionalnega kmetijstva z učinkovitimi metodami izkoriščanja, distribucije in trženja v kmetijstvu v korist prebivalstva in na boju proti prilaščanju zemljišč s strani tujih in domačih sil; predlaga, da se prouči privatizacija nacionalnih naravnih virov in javnih storitev; v zvezi s tem poziva EU, naj spodbuja konsolidacijo zemljiških lastniških pravic v teh partnerskih državah, vključno z ustrezno registracijo in podeljevanjem pravic do premoženja, da bi preprečila ekonomsko izkoriščanje najranljivejših skupin;

14.  poudarja vlogo in dodano vrednost gospodarskih odnosov, zlasti ko vključujejo MSP in družinska podjetja na obeh straneh; poziva k sprejetju posebnih ukrepov za povečanje menjave;

15.  podpira odločitev ZN o uvedbi celovitega pravnega instrumenta, s katerim se zagotavlja, da gospodarske družbe spoštujejo človekove pravice in se tako odpravijo izkoriščanje delovne sile, sodobno suženjstvo, nezakoniti finančni tokovi ter financiranje terorizma in oboroženih spopadov; poziva EU in države partnerice AKP, naj okrepijo sodelovanje v boju proti pranju denarja in davčnim utajam;

16.  poudarja zlasti, da morajo prihodnji sporazumi o sodelovanju vključevati strategije trajnostnega razvoja za boj proti podnebnim spremembam, vključno z dobrim gospodarjenjem z vodo in trajnostnimi kmetijskimi praksami, da bi se povečali zanesljiva preskrba s hrano in oskrba z vodo in s tem zagotovila zdravo življenje ter konec lakote in revščine; meni, da vprašanja v zvezi s podnebno in energetsko politiko, ohranjanjem morske biotske raznolikosti, vključno z inovativnimi ukrepi v boju proti plastičnim odpadkom v morjih, ter skupno pomočjo pri nesrečah z izgradnjo učinkovitih točk za izredne razmere nudijo velike priložnosti za novo sodelovanje;

17.  poudarja, da je treba skupaj poiskati rešitve za odpravljanje temeljnih vzrokov migracije v nekaterih državah AKP; meni, da bi moralo zagotavljanje učinkovitega večstranskega okvira za upravljanje globalnih migracijskih tokov postati strateška prednostna naloga prihodnjega partnerstva med AKP in EU;

18.  poudarja, da bi moral prihodnji okvir partnerstva omogočati celovit pristop k miru in varnosti ter da bi bilo treba v zvezi s tem vzpostaviti zadostno načrtovanje in usklajevanje, da bi se preprečila obstoječa in morebitna podvajanja med regionalno in nacionalno podporo, ki jo zagotavljajo države članice EU in države AKP;

19.  meni, da bi bilo treba dodatno okrepiti določbe o miru in varnosti ter da bi moralo prihodnje partnerstvo zagotoviti učinkovitejše skupne ukrepe za preprečevanje konfliktov, vključno z zgodnjim opozarjanjem in mediacijo, izgradnjo miru in obravnavanjem mednarodnih varnostnih izzivov, da bi se soočili s trenutnimi medregionalnimi varnostnimi grožnjami, povezanimi s terorizmom in nasilnim ekstremizmom, vsemi oblikami nezakonite trgovine, vključno s trgovino z ljudmi, orožjem in drogami, ter piratstvom, ki vplivajo na EU in države AKP;

20.  poudarja, da je stabilno varnostno okolje osnovni pogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja; zato podpira vzpostavitev finančnega instrumenta za varnost in mir v okviru prihodnjega partnerstva med AKP in EU;

21.  poziva, naj se okrepi politična razsežnost partnerstva med AKP in EU, zlasti z namenom izvajanja skupnih ukrepov in večjega vpliva v mednarodnih forumih; meni, da bi si moralo partnerstvo med AKP in EU prizadevati za večje sodelovanje z drugimi partnerji na globalni ravni (kot sta Afriška unija in ZN) in drugimi mednarodnimi silami, kjer je to mogoče, ter za boljše usklajevanje in sodelovanje – brez podvajanja dela ali misij – pri spoprijemanju z izzivi vojn, notranjih konfliktov, negotovosti, nestabilnosti in tranzicije;

22.  spodbuja partnerje, naj razširijo okvir upravičenih držav in institucij onkraj skupine držav AKP, če te države izpolnjujejo postavljene zahteve; izpostavlja potrebo po pregledu in oživitvi struktur dialoga AKP-EU, da se zagotovi pluralnost partnerjev v institucionalnih dialogih na parlamentarni in višji politični ravni; poziva države AKP, naj proučijo možnosti za bolj strukturiran odnos z državami Azije, Latinske Amerike, Bližnjega vzhoda in Severne Amerike za izmenjavo izkušenj;

23.   poudarja pomen skupne parlamentarne skupščine AKP-EU pri spodbujanju političnega dialoga in pri razvoju enakopravnega partnerstva med državami AKP in EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

10

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, Marek Jurek, Soraya Post, Igor Šoltes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Edouard Ferrand, Liliana Rodrigues, Janusz Zemke


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (19.7.2016)

za Odbor za razvoj

o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020

(2016/2053(INI))

Pripravljavec mnenja: Pedro Silva Pereira

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da obstoječe sodelovanje med državami AKP in EU in prineslo optimalnih rezultatov za podpisnice sporazuma, zato meni, da ima lahko prihodnja uporaba istih instrumentov za odnose z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi (AKP) državami zgolj omejen vpliv na njihov razvoj;

2.  poziva k učinkovitemu okviru za obdobje po sporazumu iz Cotonouja, ki bo prilagojen novim in pojavljajočim se globalnim izzivom in temeljil na odgovornosti držav AKP, obenem pa poudarja izjemno pomembno vlogo ciljev trajnostnega razvoja in človekovih pravic; poudarja, da je treba okvir za obdobje po sporazumu iz Cotonouja opredeliti v tesnem sodelovanju z državami AKP, tudi s civilno družbo, in v usklajevanju z ustreznimi regionalnimi organizacijami, prav tako pa se je treba opirati na analize in pridobljene izkušnje iz Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja ter preprečevati podvajanje prizadevanj in struktur; poziva, naj novi okvir za obdobje po sporazumu iz Cotonouja postavi rast in razvoj v središče ciljev; poudarja, da mora revidirani splošni okvirni sporazum, ki je pravno zavezujoč, skupaj z regionalnimi sporazumi o gospodarskem partnerstvu in drugimi trgovinskimi instrumenti, tj. pobude "vse razen orožje" in splošnega sistema preferencialov (GSP/GSP+), podpirati pravično in trajnostno trgovino, regionalno vključevanje ter konec koncev ustvarjanje bogastva, trajnostni razvoj in zmanjševanje neenakosti in revščine, prav tako pa mora vsebovati mehanizme, s katerimi je mogoče zagotavljati človekove pravice;

3.  spominja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu osrednji razvojni instrument za dolgoročno odpravljanje revščine; poudarja pa, da morajo liberalizacijo trgovine pospremiti učinkoviti ukrepi in razvojna podpora v smislu vzpostavljanja zmogljivosti, proizvodnje, infrastrukture in izvoznih zmogljivosti, pa tudi razvoja zasebnega sektorja, zlasti za najmanj razvite države, da bi jim pomagali izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja trgovina;

4.  podpira vzpostavitev območja celinske proste trgovine, katerega cilj je tesno gospodarsko povezovanje 54 držav afriške celine; poziva k ponovni opredelitvi partnerstva med EU in državami AKP, da bi omogočili njegovo združljivost z vzpostavitvijo območja celinske proste trgovine;

5.  ugotavlja, da je trgovina eden od treh stebrov sporazuma iz Cotonouja, in poudarja, da bi moral proces v obdobju po sporazumu iz Cotonouja zagotoviti okvir za razprave o trgovinskih vprašanjih splošnega pomena z vsemi državami AKP in ustreznimi deležniki; poziva, naj se za obdobje po sporazumu iz Cotonouja sprejme politični krovni sporazum, v katerem bodo določene zavezujoče minimalne zahteve za sporazume o gospodarskem partnerstvu, vključno s skupnim parlamentarnim nadzorom in strukturiranimi nadzornimi mehanizmi za civilno družbo; poziva Komisijo, naj redno spremlja izvajanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter jih po možnosti nadgradi; poziva h krepitvi trgovinskega sodelovanja, ki mora biti pravično in uravnoteženo, spodbujati sistemske gospodarske reforme ter upoštevati posebnosti in prednostne naloge različnih držav in regij AKP; zagovarja takšne trgovinske odnose, vendar s pristopom, temelječim na vrednotah, in izboljšano skladnostjo politik za razvoj, kakor je predlagano v sporočilu „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“; poziva k okviru za obdobje po sporazumu iz Cotonouja, ki bo upošteval razsežnost spola pri trgovini; meni, da morajo imeti vključujoča rast, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ekonomsko upravljanje, regionalno povezovanje, spodbujanje naložbenega sodelovanja, razvoj zasebnega sektorja (zlasti mikro in malih podjetij), gospodarska diverzifikacija, spodbujanje industrij v povojih, trajnostni razvoj kmetijstva in trajnostno upravljanje naravnih virov osrednjo vlogo pri prihodnjem gospodarskem partnerstvu;

6.  poudarja, da za razvoj gospodarstev držav AKP ter zmanjšanje brezposelnosti in socialne izključenosti niso pomembni le trgovinski sporazumi, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, temveč tudi naložbe; zato meni, da bi morali prihodnji sporazumi po letu 2020 vsebovati ustrezne določbe, ki bi podpirale naložbene procese;

7.  poudarja, da mora okvir za obdobje po sporazumu iz Cotonouja spodbujati trajnostni razvoj, človekove pravice, temeljne standarde dela in dobro upravljanje, med drugim z bojem proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom na podlagi mednarodnih standardov; poziva k močnim in izvršljivim določbam v zvezi s trajnostnim razvojem ter k ustreznemu okviru za družbeno odgovornost gospodarskih družb; zlasti poziva, naj se klavzula o „bistvenih elementih“ človekovih pravic v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ohrani tudi v prihodnjem sporazumu, da bodo lahko povezovalne klavzule v sporazumih o gospodarskem partnerstvu, zlasti klavzule o neizvajanju, še naprej delovale po letu 2020;

8.  meni, da je zelo pomembno, da se v obdobju po sporazumu iz Cotonouja uvedejo ukrepi za olajševanje trgovine, da bi razširili izmenjavo industrijskih in kmetijskih proizvodov znotraj Afrike;

9.  ugotavlja, kako pomembna je prenovljena skupna parlamentarna skupščina AKP-EU ter njeno sodelovanje pri vseh fazah razprav o okviru za obdobje po sporazumu iz Cotonouja, in zagovarja strog parlamentarni nadzor nad prihodnjim okvirom; poziva k rednemu spremljanju sodelovanja AKP-EU, ki bo usmerjeno v rezultate, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, trgovino, trajnostnim razvojem in pravično trgovino;

10.  poudarja, da morajo biti civilna družba in zainteresirani deležniki, na primer sindikati, podjetja, tudi mala in srednja, in lokalni organi obvezno vključeni v vse faze izvajanja sporazumov o gospodarskem partnerstvu in proces v obdobju po sporazumu iz Cotonouja; poziva Komisijo, naj spodbuja udeležbo civilne družbe v uradnih odnosih EU-AKP;

11.  opozarja na obveznosti v zvezi s financiranjem razvoja iz akcijske agende iz Adis Abebe ter na njihov pomen za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poudarja potrebo po pripravi jasnih in preglednih pravil glede obdavčitve, da bi izboljšali domače prihodke; ugotavlja, kako pomembna je vzpostavitev trgovinskih zmogljivosti, saj ostaja industrializacija in diverzifikacija gospodarstev AKP omejena, zato poziva k celoviti analizi potreb držav AKP za razvoj trgovine in naložb; poziva EU, naj zagotovi ustrezno in učinkovito financiranje pomoči za trgovino, da bi spodbujala prenos tehnologije in podprla države AKP pri prizadevanjih za izvajanje Sporazuma STO o olajševanju trgovine, postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo ter napredovanje po svetovni in regionalni vrednostni verigi; ugotavlja, da mora biti finančna pomoč prepletena s konkretnimi sodelovalnimi projekti, namenjenimi izboljšanju infrastrukture ter izobraževalnih in socialnih sistemov v državah AKP;

12.  prav tako poziva EU, naj nadgradi podporo, da bo državam, ki so bogate z viri, pomagala izvajati načela pobude za preglednost v ekstraktivni industriji o večji preglednosti in odgovornosti v sektorjih nafte, plina in rudarstva;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

14.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Karoline Graswander-Hainz, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Alexander Graf Lambsdorff, Bernd Lange, Emmanuel Maurel, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Victor Boştinaru, Klaus Buchner, Seán Kelly, Gabriel Mato, Bolesław G. Piecha, Pedro Silva Pereira, Ramon Tremosa i Balcells, Wim van de Camp, Jarosław Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mara Bizzotto, Bernd Kölmel, Jozo Radoš, Dariusz Rosati, Paul Rübig, Mylène Troszczynski


MNENJE Odbora za proračun (14.7.2016)

za Odbor za razvoj

o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020

(2016/2053(INI))

Pripravljavka mnenja: Eider Gardiazabal Rubial

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je prepričan, da sočasen potek veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja in večletnega finančnega okvira Unije ponuja priložnost, da se Evropski razvojni sklad, največji geografski instrument na področju politik razvojnega sodelovanja, končno vključi v proračun, vendar le z jasnimi jamstvi za namensko dodelitev sredstev za sodelovanje AKP-EU in ohranitvijo stopnje financiranja; meni, da gre pri sedanji ureditvi Evropskega razvojnega sklada za anomalijo, do katere je prišlo zaradi več pomanjkljivosti; poudarja, da bo vključitev v proračun povečala legitimnost, učinkovitost in predvidljivost razvojne pomoči ter obenem izboljšala skladnost in prepoznavnost politik, vendar le, če bodo sredstva Evropskega razvojnega sklada dopolnjevala sedanji proračun EU; poudarja, da se bo vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun omogočila poenostavitev in harmonizacijo okvira razvojne pomoči; opozarja, da bi moral Evropski razvojni sklad, tudi če bo vključen v proračun, vključevati referenčna merila, usklajena s sodelovanjem EU, kot na primer sedanja merila, namenjena človekovemu razvoju in podnebnim spremembam;

2.  poudarja, da proračun Unije že vsebuje instrumente, namenjene posameznim partnerjem, in da bi bilo mogoče vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun izpeljati tako, da bi se odražalo in spodbujalo privilegirano razmerje AKP-EU ter spodbujal trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj pred pripravo potrebnih predlogov za naslednji večletni finančni okvir predstavi načrt, v katerem bo obravnavala zgoraj omenjena vprašanja;

3.  opozarja, da je boj proti revščini krovni cilj Unije v okviru razvojnega sodelovanja in prvenstveni način obravnave osnovnih vzrokov prisilne migracije in razselitve; v povezavi s Skrbniškim skladom EU za Afriko svari pred preusmerjanjem sredstev od prvotnih namenov in kršitvijo ciljev pravnih podlag; priporoča, naj se nadaljuje izvajanje ukrepov, namenjenih povečanju avtonomije in krepitvi vloge v skupnostih, s čimer bodo lahko bolje zastopale lastne interese na odgovoren in trajnosten način; spominja tudi na pozitivno vlogo mirovne pomoči za Afriko, ki je osrednji stabilizacijski instrument, in pričakuje, da se bo v sklopu vključitve Evropskega razvojnega sklada v proračun poiskala rešitev, ki bo zagotovila nadaljnje izvajanje tega instrumenta ob polnem spoštovanju Pogodbe;

4.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega okvira za partnerstvo s tretjimi državami v sklopu Evropske agende o migracijah; ugotavlja, da je prispevek iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, namenjen svežnju v višini 8 milijard EUR, sestavljen izključno iz že načrtovane pomoči; poziva, naj se ne ogrozi razvojna pomoč za upravičence in naj se pobude, povezane z migracijami, financirajo s svežimi sredstvi;

5.  podpira kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti, s čimer bi racionalizirali financiranje in zagotovili vzdržnost projektov, da bi kolikor mogoče povečali učinek razvojne pomoči ter obravnavali tržne pomanjkljivosti in naložbene vrzeli; poudarja, da inovativno financiranje ne sme nadomestiti nepovratnih sredstev, pa tudi ne odgovornosti razvitih držav za uradno razvojno pomoč ali držav v razvoju za zagotavljanje osnovnih javnih storitev; je seznanjen z namero o pripravi načrta za zunanje naložbe v Afriki in Sredozemlju, ki bi slonel na zgledu Evropskega sklada za strateške naložbe; poziva, naj se zagotovi jasna dodatnost k obstoječim finančnim instrumentom in platformam za kombiniranje, tudi s svežimi sredstvi, in naj bo Parlament polno udeležen pri pripravi načrta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Liadh Ní Riada, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Valli, Derek Vaughan


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Manuel dos Santos, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Joachim Zeller

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Liliana Rodrigues


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Charles Goerens, Paavo Väyrynen

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao

PPE

Brian Hayes, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Cristian Dan Preda, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Joachim Zeller, Anna Záborská

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Liliana Rodrigues, Manuel dos Santos

5

-

EFDD

Nathan Gill

GUE/NGL

Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Maria Heubuch

1

0

ENF

Louis Aliot

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov