POROČILO o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina

29.9.2016 - (2016/2059(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: András Gyürk

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina

(2016/2059(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina (COM(2016)0049),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080), in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju energetske strategije do leta 2030, kot je predstavljena v sporočilu Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM(2014)0015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2014 z naslovom Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (COM(2014)0520),

-  ob upoštevanju 5. ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) – poročilo delovne skupine I z naslovom Climate Change 2013:

The Physical Science Basis (Podnebne spremembe 2013: fizikalno-znanstveni temelji)

–  ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva[1],

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklenjenega decembra 2015 na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 2015/2016 z naslovom Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo s pomočjo razvoja notranjega energetskega trga: potrebnih je več prizadevanj,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti[2],

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za promet in turizem (A8-0278/2016),

A.  ker utegne imeti plin v naslednjih desetletjih še naprej pomembno vlogo v energetskem sistemu EU, in sicer pri industrijski proizvodnji, kot vir toplote v stavbah in kot podpora obnovljivim virom, medtem ko naj bi EU uresničila svoje cilje glede emisij toplogrednih plinov, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter prešla na nizkoogljično gospodarstvo, v katerem bodo plin postopoma nadomestili čisti energetski viri;

B.  ker se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala raven emisij toplogrednih plinov iz leta 1990 za 80 do 95 %;

C.  ker naj bi se evropska odvisnost od uvoza plina v naslednjih letih povečala, v nekaterih državah članicah pa je že dosegla 100 % v primerih, ko ni alternativnih dobaviteljev ali dobavnih poti ali pa jih je malo;

D.  ker utekočinjeni zemeljski plin pomeni priložnost za Evropo, saj se z izvajanjem pritiska za nižanje cen zemeljskega plina povečuje konkurenčnost, pa tudi v smislu večje zanesljivost oskrbe; ker je zemeljski plin tudi prilagodljiv rezervni vir za obnovljive vire energije pri proizvodnji električne energije;

E.  ker bi uporaba zemeljskega plina v prometu (stisnjeni zemeljski plin in utekočinjeni zemeljski plin), kakor je določeno v Direktivi 2014/97/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, prinesla velike koristi za okolje;

F.  ker bi si EU morala aktivno prizadevati za razvoj domačih konvencionalnih virov plina, kot so viri, ki so jih odkrili na Cipru;

G.  ker je EU druga največja uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina na svetu in bi morala zato na energetskem področju imeti bolj proaktivno vlogo v diplomaciji v mednarodnem prostoru;

H.  ker je pomembno spodbujati celovit predlog za uporabo domačih virov energije, kot so nahajališča zemeljskega plina v ciprski izključni ekonomski coni, in podpreti izgradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Cipru tudi za izkoriščanje nahajališč na sosednjih območjih;

I.  ker EU še vedno ni zmožna v celoti izkoristiti prednosti integriranega notranjega energetskega trga, in sicer tako zaradi nezadostnih povezav in usklajenosti kot zaradi nepopolnega izvajanja tretjega energetskega svežnja;

J.  ker je v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, določenih pet tesno povezanih vidikov, ki se medsebojno krepijo: energetska varnost; povsem integriran evropski energetski trg; energijska učinkovitost; razogljičenje gospodarstva; raziskave, inovacije in konkurenčnost; ker bi morala strategija poleg tega spodbujati dostopne cene energije za vse;

Uvod

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina; meni, da bo notranji energetski trg, ki bo v celoti vključeval utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina, imel pomembno vlogo pri doseganju končnega cilja trdne energetske unije;

2.  želi spomniti, da je strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina eden od elementov energetske unije, katere namen je hiter prehod EU na trajnosten, zanesljiv in konkurenčen energetski sistem, odpravila pa naj bi tudi odvisnost od zunanjih dobaviteljev plina; poudarja, da je eden od ciljev energetske unije, da bi EU postala vodilna v svetu na področju energije iz obnovljivih virov;

3.  meni, da lahko energetsko varnost najučinkoviteje zagotovimo z boljšim usklajevanjem nacionalnih energetskih politik, vzpostavitvijo prave energetske unije z enotnim energetskim trgom, s skupno energetsko politiko in sodelovanjem med državami članicami na tem področju v skladu z načeli solidarnosti in zaupanja; v zvezi s tem meni, da bi moralo biti nadaljnje povezovanje energetske politike v korist državam članicam, v skladu s cilji EU, mednarodnimi obveznostmi in zastavljenimi cilji ter ne bi smela škoditi interesom držav članic in njihovih državljanov; podpira prizadevanja za oblikovanje skupnega stališča EU v večstranskih energetskih ustanovah in okvirih;

4.  meni, da morajo imeti vsi državljani EU dostop do varne in cenovno dostopne oskrbe z energijo; glede tega opozarja na sedanji razvoj dogodkov na svetovnih trgih utekočinjenega zemeljskega plina, kjer so se zaradi presežkov znižale cene, to pa je priložnost, da bi potrošnikom EU zagotovili razmeroma cenejšo oskrbo s plinom in s tem nižje stroške energije; poudarja, da je varna, dostopna in trajnostna energija osrednja gonilna sila evropskega gospodarstva in bistvenega pomena za industrijsko konkurenčnost; poziva EU in njene države članice, naj v okviru energetske strategije EU dajo prednost odpravljanju energetske revščine, oskrbo z energijo pa naj izboljšajo z izmenjavo primerov dobre prakse na ravni EU;

5.  poudarja, da mora biti strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin skladna z okvirno strategijo za trdno energetsko unijo in da mora torej podpirati večjo zanesljivost oskrbe z energijo, razogljičenje, dolgoročno trajnost gospodarstva ter zagotavljanje dostopnih in konkurenčnih cen energije;

6.  se strinja z oceno Komisije, da so države članice v regiji Baltskega morja ter v srednji in jugovzhodni Evropi in Irska – kljub velikim prizadevanjem za razvoj infrastrukture v nekaterih med njimi – še vedno močno odvisne od enega samega dobavitelja in so izpostavljene pretresom pri oskrbi in motnjam;

7.  priznava, da bi se z razpoložljivostjo utekočinjenega zemeljskega plina v teh državah članicah, med drugim tudi s podporo za plinovodno infrastrukturo, sedanje razmere glede zanesljivosti oskrbe znatno izboljšale, in sicer ne le v fizičnem, ampak tudi v gospodarskem smislu, saj bi to prispevalo k bolj konkurenčnim cenam energije;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo učinkovitejšo in boljšo uporabo obstoječe infrastrukture, vključno s skladiščenjem plina;

9.  opozarja na potencial tehnologije za pretvorbo energije v plin za skladiščenje energije iz obnovljivih virov in njeno izkoriščanje za ogljično nevtralen plin za prevoz, ogrevanje ter proizvodnjo energije;

10.  poudarja, da mora plinski sistem EU postati bolj raznolik in prožen, kar bi prispevalo h ključnemu cilju energetske unije, torej zanesljivi, odporni in konkurenčni oskrbi s plinom; poziva Komisijo, naj razvije strategijo za dolgoročno zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza plina, ki bo odražala njeno zavezo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 glede na ravni leta 1990, ter v zvezi s tem poudarja, da bi odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv znatno zmanjšali, če bi energetsko učinkovitost obravnavali kot osnovno načelo in postopno ukinili subvencije za fosilna goriva;

11.  želi spomniti, da je Parlament večkrat pozval k zavezujočim podnebnim in energetskim ciljem za leto 2030, in sicer najmanj 40-odstotnemu zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov, najmanj 30-odstotnemu deležu obnovljivih virov energije in 40-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti, ki bi jih uresničili prek ciljev posameznih držav;

12.  poudarja, da je treba pred podpiranjem novih terminalov za ponovno uplinjanje spodbujati uporabo obstoječih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki je najučinkovitejša iz čezmejnega vidika, da bi preprečili vezanost na določeno tehnologijo ali nasedle naložbe v infrastrukturo za fosilna goriva in zagotovili, da potrošnikom ne bo treba nositi stroškov morebitnih novih projektov; meni, da bi morala Komisija natančno pregledati svojo analizo povpraševanja ter ocene tveganj in potreb;

Dograditev manjkajoče infrastrukture

Infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin

13.  opozarja, da je v EU kot celoti dovolj terminalov za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, in priznava, da je bila zaradi nizkega notranjega povpraševanja po plinu v zadnjih letih ter relativno visoke svetovne cene utekočinjenega zemeljskega plina izkoriščenost teh terminalov v EU nizka; poudarja, da bi morale imeti dostop do utekočinjenega zemeljskega plina vse države članice, zlasti tiste, ki so odvisne od enega samega dobavitelja, bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih držav članic;

14.  poudarja, da je treba v večini primerov dati prednost tržnim rešitvam in uporabi obstoječe infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin na regionalni ravni; vendar ugotavlja, da se rešitve lahko razlikujejo glede na nacionalne posebnosti in posebnosti trga, na primer glede na raven povezanosti, razpoložljivih možnosti za skladiščenje in strukturo trga;

15.  poudarja, da bi morali zato, da bi se izognili nasedlim naložbam, pred odločitvijo o uvajanju nove infrastrukture skrbno proučiti alternativne možnosti in rešitve za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom z regionalnega vidika in z vidika okoljske trajnosti, pri tem pa bi morali upoštevati podnebne in energetske cilje Unije ter načelo geografske uravnoteženosti, da bi povečali energetsko varnost in zagotovili čim učinkovitejšo rabo obstoječe infrastrukture;

16.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja pri gradnji novih terminalov in povezav za utekočinjeni zemeljski plin ter opozarja, da bi morale države članice z dostopom do morja tesno sodelovati z neobalnimi državami, da bi se izognile čezmernim naložbam v nepotrebne in negospodarne projekte; poudarja, da bi bilo možnih več rešitev za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom z bolj optimalno uporabo koridorjev sever-jug in zahod-vzhod ter izboljšano zmogljivostjo povratnega toka; meni, da bi lahko skupaj razvijali znanje in pridobivali informacije o vprašanjih, kot so zmogljivosti skladiščenja energije ter postopki javnega naročanja za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode; je trdno prepričan, da mora EU s svojo strategijo zagotoviti, da bo utekočinjeni zemeljski plin dostopen na regionalni ravni v vsej Evropi;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo strategije za podporo obratom, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje uporabiti za upravljanje prenosa in skladiščenja obnovljivega zemeljskega plina.

18.  poudarja, da bi morala strategija vključevati tudi uporabo utekočinjenega zemeljskega plina kot alternative razvoju infrastrukture za distribucijo in prenos plina na območjih, kjer trenutno ni stroškovno učinkovita; opozarja, da lahko mali obrati za utekočinjeni zemeljski plin zagotovijo optimalno infrastrukturo za večjo uporabo zemeljskega plina na območjih, kjer naložbe v plinsko infrastrukturo niso donosne, med drugim tudi za večjo uporabo plina pri proizvodnji toplote, s čimer se zmanjšajo emisije iz virov, ki so bližje tlom;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo ključne projekte skupnega interesa ter prednostno obravnavajo predvsem ekonomsko in okoljsko uspešne projekte, določene v treh regionalnih skupinah na visoki ravni; poudarja, da gradnja terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, ki so potrebni za izpolnitev povpraševanja po plinu in usklajeni z njim, ni dovolj in da je nujna podporna plinovodna infrastruktura z ustreznimi tarifami, da bi imele koristi tudi države, ki niso prejemnice;

20.  pozdravlja, da se pomembni projekti v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom (na primer koridor sever-jug) opredeljujejo kot projekti skupnega interesa; poziva Komisijo, naj v načrtovanje nadaljnje obnove plinovoda in vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E) v celoti vključi balkanske države, da bi zagotovili ključno vlogo energetskega sektorja EU v regiji;

21.  podpira predlog Komisije v okviru potekajoče revizije uredbe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, da bi pregledali veljavna izvzetja glede povratnega toka za povezovalne daljnovode, in podpira okrepljeno vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v tem procesu; opozarja, da ima ta agencija na voljo premalo osebja in virov; poudarja, da je treba agenciji zagotoviti potrebne vire, zlasti dovolj osebja, da bi lahko izpolnjevala naloge, ki so ji določene z zakonodajo.

Infrastruktura za skladiščenje

22.  želi spomniti, da je geologija med pomembnimi odločilnimi dejavniki pri gradnji novih skladišč za plin, in opozarja na sedanje presežne zmogljivosti v evropskih skladiščih za plin; poudarja, da bi lahko z regionalnim sodelovanjem in ustrezno ravnjo plinskih poveza, pa tudi z odpravo notranjih ozkih grl, lahko pomembno izboljšali izkoriščenost obstoječih skladišč plina; poudarja, da je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi utekočinjenega zemeljskega plina zagotoviti spoštovanje najvišjih okoljskih standardov;

23.  poudarja, da je čezmejni dostop do skladišč plina eno glavnih orodij za izvajanje načela energetske solidarnosti v primeru pomanjkanja plina ali v izrednih razmerah;

24.  poudarja, da bo širša uporaba zmogljivosti za skladiščenje v Ukrajini možna le, če bo v tej državi zagotovljen ustrezen in stabilen gospodarski in pravni okvir ter celovitost infrastrukture za oskrbo ter če bo vzpostavljena zadostna raven plinskih povezav, da bo lahko čezmejni pretok energije prost in brez fizičnih ovir; poleg tega poudarja, da bo ukrajinski industrijski sektor, ki je odvisen od plina, kmalu spet začel rasti in da bo zato potreben uvoz dodatnih količin plina; meni, da bi morala EU Ukrajino podpreti pri prehodu od odvisnosti od ruskega zemeljskega plina na utekočinjeni zemeljski plin;

Povezovanje utekočinjenega zemeljskega plina in skladišč s trgi

25.  poudarja, kako pomembno je delo regionalnih skupin na visoki ravni, kot so skupina na visoki ravni za plinske povezave v srednji in jugovzhodni Evropi (CESEC), načrt povezovanja baltskega energetskega trga (BEMIP) in skupina za jugozahodno Evropo; meni, da je tovrstno prostovoljno regionalno sodelovanje zelo uspešno in pozdravlja podporno vlogo Komisije v njem; poudarja, da je treba odobrene akcijske načrte pragmatično in pravočasno izvajati in poziva k skrbnemu spremljanju izvajanja;

26.  poudarja, da je treba poiskati stroškovno učinkovite in okoljsko trajnostne rešitve za oskrbo z energijo, da bi povečali dolgoročno zanesljivost oskrbe za Iberski polotok, srednjo in jugovzhodno Evropo, baltske države in Irsko, saj te regije niso dovolj povezane in/ali integrirane z notranjim energetskim trgom in si zaslužijo popolno podporo EU v imenu načela solidarnosti; poudarja tudi, da je treba podpreti najbolj ranljive države, ki so še vedno energetsko izolirane, kot sta Ciper in Malta, pri diverzifikaciji njihovih virov in poti za oskrbo z energijo; v zvezi s tem poudarja, da morata utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina prispevati k odpravi vsakršne energetske izolacije držav članic in regij v EU;

27.  poziva, naj se proizvodnja plina v Sredozemlju ter v Črnem in Kaspijskem morju obravnava prednostno, neobalne države v srednji in jugovzhodni Evropi pa naj se povežejo s temi novimi zmogljivostmi, da bi v teh regijah dosegli diverzifikacijo virov oskrbe; opozarja, da bo to omogočilo konkurenco med različnimi viri plina in nadomestilo uvoz zemeljskega plina na podlagi pogodb z indeksacijo nafte, s čimer se bo povečala pogajalska moč držav članic; poudarja, da z enim samimi virom energije nikoli ne bo mogoče izpolnjevati potreb EU po energiji ter da je raznolikost tako na domačih kot na tujih trgih bistvenega pomena; zato meni, da bi si bilo treba dejavno prizadevati za razvoj domačih konvencionalnih virov plina, ki so jih odkrili na Cipru;

28.  podpira namero Komisije, da bo nosilcem projektov zagotovila več informacij in pomoči v zvezi z različnimi možnostmi financiranja projektov, na primer v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, instrumenta za povezovanje Evrope in evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter v zvezi z različnimi tehničnimi rešitvami;

29.  opozarja, da bi morali kot ključno načelo pri doseganju optimalne rešitve na regionalni ravni in ravni EU najti stroškovno učinkovite in trajnostne okoljske rešitve, in poziva Komisijo, države članice in nacionalne regulativne organe, naj omejena razpoložljiva sredstva dodelijo razvoju kritične infrastrukture, da bi pritegnili zasebne naložbe v infrastrukturo in povezovalne daljnovode za utekočinjeni zemeljski plin;

30.  izraža zaskrbljenost, ker je bil uvoz plina iz Rusije v letu 2015 za 7 % višji kot leta 2014 in ker je v istem letu 41 % plina, uvoženega iz držav zunaj EU, izviralo iz Rusije; opozarja, da imata pri zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina poleg povečane učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije pomembno vlogo tudi utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina;

31.  izraža zaskrbljenost zaradi predlagane podvojitve zmogljivosti plinovoda Severni tok ter neželenega učinka, ki bi ga imela na energetsko varnost in diverzifikacijo virov ter na načelo solidarnosti med državami članicami; opozarja na geopolitične posledice projekta in temeljna načela v celoti povezane, varne, konkurenčne in trajnostne energetske unije in poudarja, da projekt ne bi smel biti upravičen do finančne podpore EU ali do odstopanj od prava EU; poudarja, da bi s podvojitvijo zmogljivosti plinovoda Severni tok eno podjetje zavzelo prevladujoč položaj na evropskem trgu plina, čemur bi se morali izogniti;

32.  meni, da če bi bil v nasprotju z evropskimi interesi plinovod Severni tok 2 zgrajen, bi bilo nujno treba oceniti dostopnost do terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in podrobno preučiti stanje v zvezi s plinskim koridorjem sever-jug;

Dokončanje notranjega trga plina: gospodarski, pravni in regulativni vidiki

EU kot privlačen trg za utekočinjeni zemeljski plin

33.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo tretji energetski sveženj in kodekse plinskih omrežij;

34.  poudarja, da imajo na trgih plina pomembno vlogo dobro povezana vozlišča za utekočinjeni plin in da bi ta zagotovila integriran enotni trg, ki bi omogočil prost čezmejni pretok plina v skladu s cenovnimi signali trga;

35.  poudarja, da velike rezerve plina v severnoafriških državah in nedavna odkritja nahajališč v vzhodnem Sredozemlju ponujajo tej regiji možnost, da postane dinamično središče omrežja plinovodov, ki bi dobavljalo plin v Evropo; meni, da bi nova zmogljivost utekočinjenega zemeljskega plina, ki se razvija v Sredozemlju, lahko bila podlaga za infrastrukturno vozlišče;

36.  vztraja, da bi dokončanje notranjega trga plina ter odprava regulativnih ovir bistveno izboljšala likvidnost trgov plina; poziva deležnike, naj čim prej dokončajo kodeks omrežij o pravilih za harmonizirane tarifne strukture za prenos plina;

37.  opozarja, da je pri čezmejnih naložbah potrebno aktivno sodelovanje med vladami, nacionalnimi regulativnimi organi in glavnimi deležniki, pri tem pa je treba poleg nacionalnih interesov vedno upoštevati evropsko perspektivo;

Skladiščenje plina na notranjem trgu

38.  poudarja, da je treba vzpostaviti harmonizirane tarifne strukture po vsej EU in povečati preglednost glede določitve tarif, da bi dosegli višjo izkoriščenost obstoječih skladišč za plin; meni, da bi bilo treba v kodeksu omrežij o pravilih za harmonizirane tarifne strukture za prenos plina upoštevati potrebo po harmonizaciji;

39.  podpira predlog Komisije, naj se omogoči uporaba biometana in drugih obnovljivih plinov, ki so v skladu z ustreznimi standardi EU za kakovost prenosa, distribucije in skladiščenja plina; poudarja, da to ne bi smelo dodatno obremeniti industrije; priporoča, naj se pri tem upoštevajo tehnični parametri, kakovost plina, stroškovna učinkovitost, ekonomija obsega in možne rešitve v zvezi z lokalnimi ali regionalnimi omrežji;

40.  poziva države članice, naj začnejo v celoti izvajati tretji energetski sveženj, zlasti v zvezi z določbami o omogočanju dostopu biometana do omrežja in zmogljivosti za skladiščenje; v zvezi s tem opozarja na Direktivo 2009/73/ES, v skladu s katero bi morale države članice ob upoštevanju zahtev glede potrebne kakovosti zagotoviti, da bi imeli bioplin in plin, pridobljen iz biomase, in druge vrste plina nediskriminatoren dostop do plinskega sistema, če je takšen dostop trajno združljiv s tehničnimi pravili in varnostnimi standardi;

41.  spodbuja upravljavce skladišč in nacionalne regulativne organe za utekočinjeni zemeljski plin, naj ob upoštevanju veljavne zakonodaje EU razvijajo nove prilagodljive proizvode in storitve, da bi bilo ponovno uplinjanje in skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina privlačnejše in da bi se čim bolj povečala izkoriščenost obstoječih obratov in skladišč;

Optimizacija skladiščenja za zanesljivost oskrbe s plinom

42.  poudarja, da v nekaterih državah članicah skladiščenje plina omogoča takojšnje in zelo prilagodljive storitve, in opozarja, da je vloga skladiščenja pri motnjah v oskrbi drugačna kot pri utekočinjenem zemeljskem plinu, kjer se zaradi logistike v oskrbovalni verigi težko zagotovi enaka odzivnost;

43.  poudarja, da je pomembno odpraviti regulativne ovire za razvoj konceptov regionalnega skladiščenja; meni, da bi lahko nekatera skladišča ponujala mednarodne storitve po meri, tj. storitve skladiščenja skupaj s čezmejnim prevozom; predlaga, naj regionalne skupine na visoki ravni tesneje sodelujejo pri iskanju inovativnih rešitev za učinkovito uporabo strateško pomembnih sredstev na regionalni in evropski ravni;

EU kot akter na mednarodnih trgih utekočinjenega zemeljskega plina

44.  je seznanjen z globalnim trendom povečevanja zmogljivosti za utekočinjanje in njegovim potencialnim učinkom na evropske trge plina;

45.  meni, da lahko EU, ki se razvija v pomemben trg, prispeva k oblikovanju pravil za trgovanje s plinom, da bi dosegli večjo prožnost in konvergenco svetovnih trgov plina;

46.  podpira Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje pri njunem aktivnem prizadevanju v energetski diplomaciji, s čimer spodbujata oblikovaje preglednega in dobro delujočega svetovnega trga plina, ki bo deloval po pravilih;

47.  poudarja, da je zaradi skladnosti z ustanovnimi vrednotami EU in zaradi učinkovitosti zunanjega delovanja EU pomembno zmanjšati ali odpraviti odvisnost EU od uvoza plina in nafte iz avtoritarnih režimov, ki kršijo človekove pravice;

48.  poziva k večjemu zbliževanju in sinergiji institucij, zlasti k temu, da bi se prednostne naloge glede zunanje energetske varnosti bolj upoštevale v politikah, ki jih vodi podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko , in da bi podpredsednica/visoka predstavnica in pristojni komisarji delovali bolj usklajeno; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj skupaj z državami članicami okrepi obstoječe energetsko sodelovanje s sedanjimi dobavitelji in vzpostavi novo sodelovanje s potencialnimi dobavitelji ter tranzitnimi državami in drugimi ključnimi akterji; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament redno obvešča o izvajanju akcijskega načrta EU za diplomacijo na energetskem področju;

49.  poudarja, da je treba odpraviti vse ovire za prosto svetovno trgovino z utekočinjenim zemeljskim plinom, pri čemer mora biti njegova proizvodnja trajnostna; v zvezi s tem poziva oblikovalce politike v ZDA, naj okrepijo gotovost pri naložbah z uvedbo jasnih meril in rokov v postopku odobritve za izvoz plina v države zunaj območja proste trgovine;

50.  poudarja, da bi se z uporabo utekočinjenega zemeljskega plina lahko tudi zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz pomorskega in cestnega prometa, pod pogojem, da bi sprejeli vse učinkovite ukrepe za zmanjšanje emisij metana v vsem življenjskem ciklu goriva, vključno v fazah proizvodnje, distribucije in zgorevanja; zato poziva, naj se sprejmejo ustrezni ukrepi, da bi emisije metana z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij v vsej verigi za oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom zmanjšali na najnižjo možno raven, v ta namen pa naj se tudi zagotovi ustrezno financiranje raziskav in razvoja;

51.  poudarja, da ima trgovina osrednjo vlogo pri energetski varnosti in da so ključno orodje za to močna energetska partnerstva, okrepljena z vključitvijo poglavij o energiji v trgovinske sporazume EU; meni, da je izjemno pomembno, da se s trgovinsko politiko EU diverzificira oskrba energije v Uniji in državah članicah in tako zmanjša njihova odvisnost od uvožene energije, ki prihaja od premajhnega števila dobaviteljev; poudarja, da bi morala EU raziskati možnosti za nova partnerstva, pregledati obstoječa in voditi posebne energetske pogovore z drugimi partnerji na območjih, kot so osrednja Azija, severna Afrika in obe Ameriki, pa tudi drugje; meni, da bi morala EU zavzeti bolj proaktivno vlogo v mednarodni diplomaciji na energetskem področju; poziva k večji usklajenosti trgovinske in energetske politike EU; poudarja, da je treba povečati preglednost v mednarodnih pogajanjih o utekočinjenem zemeljskem plinu; meni, da bi morala sedanja in prihodnja pogajanja s partnerji, kot so ZDA in Avstralija, vsebovati močan energetski del; meni, da bi morala EU tesno sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi oblikovali konkurenčen in pregleden svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina;

52.  opozarja, da morajo EU in njene države članice za uspešno spoprijemanje s sedanjimi izzivi in za uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev glede na globalne omejitve na teh področjih skupaj ukrepati tudi na mednarodnem prizorišču (na podlagi veljavnih pravnih okvirov in večstranskih konvencij), in sicer z odpiranjem vprašanj energetske varnosti in trajnosti v okviru mednarodnih trgovinskih forumov, med drugim tudi s partnerskimi državami, ki so odvisne od uvoza plina; poudarja, da bi morala EU hkrati tudi podpirati in spodbujati energetsko učinkovitost;

53.  meni, da je še posebej pomembno, da trgovinska politika zagotovi dovolj možnosti za zasebna in javna podjetja držav članic EU na področju čiste, varne in energetsko učinkovite tehnologije, zlasti glede na vse večje svetovno povpraševanje po energiji; poziva, naj se v pobudi za okolju prijazno blago močno znižajo tarife za čisto tehnologijo, enako tudi v sporazumih EU o prosti trgovini, kjer je treba odpraviti netarifne ovire za trgovino z viri energije;

54.  poudarja, da je v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) v poglavju „Energija in surovine“ pomemben del o energetski varnosti EU; pozdravlja prizadevanja Komisije za odpravo omejitev pri izvozu plina iz ZDA v EU;

55.  meni, da 12,2 milijarde kubičnih metrov na leto, ki jih leta 2016 dal na trg obrat Sabine Pass LNG na vzhodni obali ZDA, skupaj z morebitnimi dodatnimi zmogljivostmi različnih ameriških projektov v obsegu 74 milijard kubičnih metrov pred letom 2020 pomenijo veliko priložnost za Evropo, da okrepi svoje energetske trgovinskih vezi z ZDA; meni, da bo zaključek dela na poglavju o energiji in surovinah v sporazumu TTIP znatno povečal možnosti za oskrbo EU s plinom;

56.  poudarja, da bi morali evropskim podjetjem na energetskih trgih tretjih držav zagotoviti delovanje pod enakimi pogoji, kot jih imajo domača podjetja; poudarja, da morajo podjetja tretjih držav, ki delujejo na evropskih energetskih trgih, delovati v skladu z evropskim pravom; poudarja, da morajo imeti ti subjekti pregledno strukturo, da je mogoče ugotoviti, kdo so njihovi delničarji.

57.  poudarja, da je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi utekočinjenega zemeljskega plina ter pri izkoriščanju domačih zalog in virov zagotoviti najvišje okoljske standarde, obenem pa spoštovati mednarodne delovne standarde o zdravju in varnosti pri delu; poudarja, da je treba ozaveščati o okoljskih in podnebnih vplivih in socialnih učinkih uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina; ponovno poudarja, da je treba vključiti lokalne skupnosti in se opreti na realne ocene o porabi in – v primeru gradnje – načrtovanju nove infrastrukture; poudarja, da bi lahko s prehodom na utekočinjeni zemeljski plin odpravili odvisnost pomorskega prometa od premoga; poziva EU, naj za tovrstne evropske projekte zagotovi finančno podporo;

58.  opozarja, da bi lahko glede na napovedi o rasti ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina v naslednjih letih to strategijo dopolnili z oceno potreb po plovilih za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina in ukrepi, s pomočjo katerih bi ladjedelništvo EU lahko izkoristilo to priložnost in tako prispevalo k cilju, da bi delež industrije do leta 2020 znašal 20 % BDP; poziva k določitvi varnostnih standardov, na podlagi katerih bi lahko nadzirali prevoz utekočinjenega zemeljskega plina in po potrebi zanj uvedli strožje pogoje v okviru ukrepov za preprečevanje terorizma;

Trajnost in uporaba utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva na področju prometa, ogrevanja in električne energije

59.  priznava potencial utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v cestnem in pomorskem prometu; poudarja, da bi širša uporaba utekočinjenega zemeljskega plina pri prevozu blaga, zlasti širša uporaba motorjev na utekočinjen zemeljski plin v pomorskem prometu, lahko prispevala k zmanjšanju svetovnih emisij CO2, SOx in NOx;

60.  poudarja, da je omrežje oskrbovalne infrastrukture osnovni pogoj za izdatno uvajanje utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometnem sektorju; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje Direktive 2014/94/EU o alternativnih gorivih, vključno z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za utekočinjeni zemeljski plin v koridorjih vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ter v pomorskih in celinskih pristaniščih, da bi ta plin zamenjal konvencionalna goriva, ki bolj onesnažujejo; poudarja pa, da utekočinjeni zemeljski plin ne bi smel nadomestiti obnovljivih virov energije, da bi zagotovili usklajenost s cilji glede trajnosti;

61  poziva k vzpostavitvi pomorskih poti, zlasti v Azorskem otočju, ki bi lahko glede na svojo zemljepisno lego postalo ključna gorivna postaja za čezatlantske poti utekočinjenega zemeljskega plina; poziva Komisijo, naj v ta namen zagotovi sredstva za podporo evropskih projektov;

62.  Komisijo tudi poziva, naj skupaj z državami članicami in njihovimi regijami pripravi skupni projekt „modrih koridorjev utekočinjenega zemeljskega plina za otoke“ za pomorski sektor, vključno s pristanišči v vsem vseevropskem prometnem omrežju, da bi vzpostavili potrebno infrastrukturo za ta plin in to omrežje povezali z osrednjim delom vseevropskega prometnega omrežja;

63.  poziva države članice, naj poleg tega zagotovijo izvajanje Direktive 2014/94/EU v zvezi z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za stisnjeni zemeljski plin, da bodo motorna vozila, ki uporabljajo to gorivo, lahko vozila v mestnih/primestnih naseljih in drugih gosto poseljenih območjih ter vsaj znotraj obstoječega osrednjega dela vseevropskega prometnega omrežja in da bodo tako lahko krožila po vsej Uniji;

64.  poudarja, da je treba določiti skupne tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za utekočinjeni zemeljski plin za morske ladje, plovila za celinsko plovbo in motorna vozila, kot določa Direktiva 2014/94/EU; zahteva uvedbo strogih in usklajenih varnostnih predpisov in usposabljanja na področju skladiščenja utekočinjenega zemeljskega plina, oskrbovanja z njim in njegove uporabe na krovu v vsej Uniji ter da se omogoči tudi sočasno oskrbovanje z gorivom in pretovarjanje; ugotavlja, da bi bilo treba to delo izvajati v tesnem sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) in Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA);

65.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje raziskav in razvoja, da bi razvili boljše tehnologije za plovila za celinsko plovbo, morske ladje in motorna vozila s ciljem hitrega prehoda na floto z nižjimi emisijami ogljika, pa tudi za razvoj sistemov brez osebja za postavitev oskrbovalnih mest za utekočinjeni zemeljski plin; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude za razvoj plovil in motornih vozil na utekočinjeni zemeljski plin ali za njihovo naknadno opremljanje, da bi namesto konvencionalnega goriva uporabljala ta plin;

66.  poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina po železnici, ker bi s tem razbremenili cesti promet in hkrati prispevali k okolju prijaznem in varnem prevozu trajnostnega goriva z nizkimi emisijami onesnaževal;

67.  poziva Komisijo, naj po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi oceni možnost, da bi poleg Uredbe (ES) št. 443/2009, ki določa standarde emisijskih vrednosti CO₂ za nove osebne avtomobile, uvedla ekvivalent CO₂ za emisije ogljikovodikov, tudi za namene obveščanje potrošnikov;

68.  ugotavlja, da bi uporaba tehnologije manjšega obsega za utekočinjenje zemeljskega plina na nekaterih področjih, na primer pri prevozu na velike razdalje ali pri industrijskih procesih visoke zmogljivosti, lahko ne le prispevala k ciljem podnebne politike, ampak bi lahko pomenila tudi pomembno poslovno prednost;

69.  ugotavlja, da je utekočinjeni zemeljski plin, zlasti stisnjeni zemeljski plin, izvedljiva rešitev tudi za javni promet, ki je že na voljo in ki lahko pomaga zmanjšati onesnaževanje zraka in onesnaževanje s hrupom, kar lahko izboljša življenjske pogoje, zlasti v mestnih naseljih;

70.  ugotavlja, da sta lahko utekočinjeni zemeljski plin in stisnjeni zemeljski plin sicer izvedljivi prehodni rešitvi za zmanjšanje vpliva prevoza na okolje, vendar bodo njune dolgoročne koristi uresničene samo, če bomo hkrati spodbujali nemoten prehod na uporabo utekočinjenega bioplina in drugih oblik obnovljivih virov energije, in sicer tako, da se zagotovi tudi interoperabilnost sistemov na utekočinjeni zemeljski plin in na utekočinjeni bioplin;

71.  poudarja, da je učinkovito omrežje oskrbovalne infrastrukture osnovni pogoj za izdatno uvajanje utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za razvoj tovrstne infrastrukture, da bi odpravili obstoječe vrzeli pri oskrbi in vzpostavili oskrbovalno omrežje na celotnem ozemlju;

72.  poudarja pomen infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin v morskih in rečnih pristaniščih za spodbujanje večmodalnosti, saj jo lahko uporabljajo tako morske ladje, plovila za celinsko plovbo in tovornjaki za nadaljnji prevoz po kopnem; poziva nacionalne in regionalne akterje, naj tesno sodelujejo, da bi okrepili večfunkcionalnost in možnosti izkoriščanja infrastrukture;

73.  meni, da je spodbujanje uporabe zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometu pomemben globalni izziv in poziva k sprejetju zaveze o doseganju zmanjšanja emisij v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, sekretariatu Energetske skupnosti in pogodbenicam Energetske skupnosti.

• [1]  UL L 307, 28.10.2014, str. 1.
• [2]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (14.7.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina
(2016/2059(INI))

Pripravljavec mnenja: Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou)

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da lahko energetsko varnost najučinkoviteje zagotovimo z boljšim usklajevanjem nacionalnih energetskih politik, vzpostavitvijo resnične energetske unije z enotnim energetskim trgom, s skupno energetsko politiko in s sodelovanjem med državami članicami na tem področju v skladu z načelom solidarnosti in zaupanja; v zvezi s tem meni, da bi morala biti nadaljnja integracija energetske politike v korist državam članicam, v skladu s cilji EU, mednarodnimi obveznostmi in zastavljenimi cilji ter ne bi smela škoditi interesom držav članic in njihovih državljanov; podpira prizadevanja za oblikovanje skupnega stališča EU v večstranskih energetskih ustanovah in okvirih;

2.  poudarja, da je energija osnovna človekova dobrina in da je pomemben cilj energetske unije zagotoviti enak in cenovno ugoden dostop za vse ter boj proti energetski revščini in monopolom; meni, da lahko EU s sodelovanjem na področju energetskih vprašanj, ki zadevajo promet ter zanesljivo preskrbo in proizvodnjo, pozitivno prispeva k prizadevanjem za spodbujanje in krepitev demokracije, načel pravne države in človekovih pravic v partnerskih državah; opozarja, da je diplomacija za podnebne spremembe sestavni del zunanje politike EU in s tem v zvezi poziva, naj se podnebne politike EU v polni meri vključijo v njeno energetsko politiko, oblikuje pa naj se tudi celovita strategija za učinkovito poglobitev vezi med energetsko in podnebno politiko; opozarja na dejstvo, da morajo dobavitelji plina spoštovati mednarodne človekove pravice in okoljske standarde EU;

3.  trdi, da je za delovanje energetske unije bistveno zadostno število povezav med državami članicami EU in da to velja tako za plinovode kot za električna omrežja; meni, da je le na ta način mogoče zmanjšati negativne učinke, ki bi jih lahko povzročili dobavitelji;

4.  poziva k izboljšanju povezav med energetskimi in podnebnimi politikami; opozarja, da se moramo izogniti novi odvisnosti od fosilnih goriv in da je treba do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšati na 80–95 % ravni iz leta 1990;

5.  poudarja, da sta utekočinjeni zemeljski plin in shranjevanje plina zlasti pomembna za preprečevanje odvisnosti od enega samega dobavitelja energije; je seznanjen z odločitvijo ZDA o izvozu v EU; v zvezi s tem poziva k spodbujanju in razvoju novih vozlišč zemeljskega plina, prenosnih koridorjev in skladišč utekočinjenega zemeljskega plina v osrednjih in jugovzhodnih regijah, na obalnih predelih ob Baltskem morju in Sredozemlju, poziva pa tudi h kar najučinkovitejši uporabi obstoječih terminalov za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina; meni, da bi lahko takšni ukrepi pripomogli k večji energetski varnosti, pri čemer je treba upoštevati upadanje povpraševanja po plinu po vsej Evropi, tveganje nasedlih naložb ter podnebne in energetske cilje EU do leta 2030 in 2050; poudarja, da bi morala Komisija pri prihodnjih pogodbah o dobavi plina upoštevati, da bo imela v prihodnosti pomembno vlogo proizvodnja umetnega zemeljskega plina;

6.  poudarja, da je zaradi skladnosti z ustanovnimi vrednotami EU in zaradi učinkovitosti zunanjega delovanja EU pomembno zmanjšati ali odpraviti odvisnost EU od uvoza plina in nafte iz avtoritarnih režimov, ki kršijo človekove pravice;

7.  ugotavlja, da bi se v naslednjih nekaj letih globalna ponudba utekočinjenega zemeljskega plina lahko močno povečala (50 %), cene pa zato znižale; opozarja, da to predstavlja veliko priložnost za EU, zlasti kar zadeva varnost in odpornost oskrbe s plinom;

8.  meni, da so utekočinjeni zemeljski plin, povezovalni plinovodi in skladišča plina pomembni sestavni deli energetske unije, ki bi morali prispevati k odpravi vseh vrst energetske izoliranosti držav članic in regij EU; poudarja, da je treba najbolj ranljive države podpreti v prizadevanjih za diverzifikacijo njihovih virov in poti za oskrbo z energijo; meni, da bi bilo to treba storiti tako, da se zgradijo novi terminali za utekočinjeni zemeljski plin, vzpostavijo novi distribucijski sistemi in povezovalni plinovodi z možnostjo povratnega toka (zlasti v bolj oddaljenih in/ali slabše povezanih državah članicah, kot so Grčija, Bolgarija, baltske države in Španija ), da se zagotovi varnost pomorskih poti oskrbe in se z ukrepi za energetsko učinkovitost zmanjša povpraševanje, na ta način pa poveča energetska varnost držav članic; opozarja, da bi bile države članice s spodbujenim koriščenjem utekočinjenega zemeljskega plina manj odvisne od uvoza drugih energentov, saj se ob vsakem odstotku izboljšanja energetske učinkovitosti uvoz plina v EU zmanjša za 2,6 %;

9.  izraža zaskrbljenost zaradi predlaganega projekta podvojitve obstoječih zmogljivosti plinovoda Nord Stream, poudarja, da je ta projekt v nasprotju z osnovnimi načeli povsem integrirane, varne, konkurenčne in trajnostne energetske unije, ter izraža resne pomisleke glede njegove združljivosti z notranjim energetskim trgom, zlasti s tretjim energetskim paketom; opozarja, da bo projekt Nord Stream 2, če bo izveden, v nasprotju z načeli solidarnosti in zaupanja med državami članicami, zamajal bo dosedanja prizadevanja za diverzifikacijo virov oskrbe, zlasti v srednji in jugovzhodni Evropi, in negativno vplival na gospodarsko vzdržnost in učinkovitost obstoječih in prihodnjih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin;

10.  opozarja, da bi lahko glede na napovedi o rasti ponudbe utekočinjenega zemeljskega plina v naslednjih letih to strategijo dopolnili z oceno potreb po plovilih za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina in ukrepi, s pomočjo katerih bi ladjedelništvo Evropske unije lahko izkoristilo to priložnost in tako prispevalo k cilju, naj delež industrije do leta 2020 znaša 20 % BDP; poziva k nadzoru nad varnostnimi standardi za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina nadzirajo in po potrebi k njihovi poostritvi v okviru ukrepov za preprečevanje terorizma;

11.  poziva k večjemu zbliževanju in sinergiji institucij, zlasti za to, da bi prišlo do boljšega vključevanja prednostnih nalog glede zunanje energetske varnosti v politike, ki jih vodi podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednica/visoka predstavnica), in do boljšega usklajevanja med podpredsednico/visoko predstavnico ter pristojnimi komisarji; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj skupaj z državami članicami okrepi obstoječe energetsko sodelovanje s sedanjimi dobavitelji in vzpostavi novo sodelovanje s potencialnimi dobavitelji ter tranzitnimi državami in drugimi ključnimi akterji; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlament redno obvešča o izvajanju akcijskega načrta EU za diplomacijo na področju energije;

12.  meni, da bi morala EU tesno sodelovati z mednarodnimi partnerji in na mednarodnih forumih, da bi zagotovila prost, likviden in pregleden trg z utekočinjenim zemeljskim plinom po vsem svetu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	12.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	60 5 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Andrzej Grzyb, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marek Jurek, Soraya Post, Tokia Saïfi, Igor Šoltes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Therese Comodini Cachia, Edouard Ferrand, Liliana Rodrigues

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (31.8.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina
(2016/2059(INI))

Pripravljavec mnenja: Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou)

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da morajo imeti vsi državljani EU dostop do varne in cenovno dostopne oskrbe z energijo; glede tega opozarja na aktualni razvoj dogodkov na svetovnih trgih utekočinjenega zemeljskega plina, kjer so se zaradi presežkov znižale cene, to pa je priložnost, da bi potrošnikom EU zagotovili razmeroma cenejšo oskrbo s plinom in s tem nižje stroške energije; poudarja, da je varna, dostopna in trajnostna energija osrednja gonilna sila evropskega gospodarstva in bistvenega pomena za industrijsko konkurenčnost; poziva EU in njene države članice, naj v okviru energetske strategije EU dajo prednost odpravljanju energetske revščine z določitvijo ciljev na nacionalni ravni, oskrbo z energijo pa naj izboljšajo z izmenjavo najboljše prakse na ravni EU;

2.  poudarja, da ima trgovina osrednjo vlogo pri energetski varnosti in da so osrednje orodje za to močna energetska partnerstva, okrepljena z vključitvijo poglavij o energiji v trgovinske sporazume EU; meni, da je bistvenega pomena diverzificirati oskrbo EU in držav članic z energijo s trgovinskimi sporazumi EU in tako zmanjšati njihovo odvisnost od uvožene energije zaradi premajhnega števila dobaviteljev; poudarja, da bi morala EU razmisliti o novih partnerstvih, revidirati obstoječa in ohraniti posebne energetske pogovore z drugimi partnerji na območjih, kot so osrednja Azija, severna Afrika in obe Ameriki (in drugod); meni, da bi morala EU zavzeti bolj proaktivno vlogo v mednarodni diplomaciji na področju energije; poziva k večji usklajenosti trgovinske in energetske politike EU; poudarja, da je treba povečati preglednost v mednarodnih pogajanjih o utekočinjenem zemeljskem plinu; meni, da bi morala sedanja in prihodnja pogajanja s partnerji, kot so ZDA in Avstralija, vsebovati močan energetski del; meni, da bi morala EU tesno sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi oblikovali konkurenčen in pregleden svetovni trg z utekočinjenim zemeljskim plinom;

3.  poudarja, da bi s povečano diverzifikacijo virov oskrbe povečali zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom na ravni držav članic, to pa je mogoče doseči z mednarodno trgovino in izboljšanimi čezmejnimi tokovi utekočinjenega zemeljskega plina; poudarja, da bi si morale države članice v prvi vrsti prizadevati za diverzifikacijo oskrbe, kadar pride do odvisnosti od istih dobavnih točk;

4.  poudarja, da trgovina sicer prispeva k razvoju plinskega trga na globalni ravni, a bi morala biti osredotočena na prednostne naloge, kot je gradnja ustrezne infrastrukture, vključno s skladiščenjem in zmogljivostmi za utekočinjanje, da se poveča zanesljivost oskrbe z energijo in zmanjša tveganje za odvisnost od enega samega ali zgolj majhnega števila virov;

5.  meni, da lahko EU, ki se razvija v pomemben trg, prispeva k razvoju pravil za trgovanje s plinom, tako da bi se povečala prožnost, svetovni trgi plina pa približali;

6.  meni, da bi se morala strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje skladati z delom v zvezi s predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010, ki je bil objavljen februarja 2016, saj lahko utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje omogočita prepotrebne rešitve za morebitno krizo zaradi motene oskrbe s plinom;

7.  poudarja, da je svetovni trg utekočinjenega zemeljskega plina pomembna priložnost za zmanjšanje energetske odvisnosti, ko so države članice vezane na enega samega dobavitelja; želi spomniti na primer Poljske, kjer bodo z novim terminalom za utekočinjeni zemeljski plin krepko diverzificirali možnosti oskrbe in si zagotovili 4,9 milijarde kubičnih metrov na leto, kar ustreza tretjini poljske letne porabe, s tem pa bodo odvisnost od uvoza iz Rusije zmanjšali za polovico;

8.  opozarja, da morajo EU in njene države članice za uspešno spoprijemanje z aktualnimi izzivi in za uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev glede na splošne omejitve na teh področjih skupaj ukrepati tudi na mednarodnem prizorišču (na podlagi obstoječih pravnih okvirov in mnogostranskih konvencij), in sicer z odpiranjem vprašanj energetske varnosti in trajnosti v okviru mednarodnih trgovinskih forumov, med drugim tudi s partnerskimi državami, ki so odvisne od uvoza plina; obenem poudarja, da bi morala EU podpirati in spodbujati energetsko učinkovitost;

9.  poudarja, da je treba pri načrtovanju, gradnji in uporabi utekočinjenega zemeljskega plina ter pri izkoriščanju zalog in virov avtohtonih prebivalcev zagotoviti najvišje okoljske standarde, obenem pa spoštovati mednarodne delovne standarde o zdravju in varnosti pri delu; poudarja, da je treba ozaveščati o okoljskih, podnebnih in socialnih vplivih uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina; poudarja, da je treba vključiti lokalne skupnosti in se opreti na realistične ocene o porabi in (v primeru gradnje) načrtovanju nove infrastrukture; poudarja, da bi lahko s prehodom na utekočinjeni zemeljski plin odpravili odvisnost pomorskega prometa od premoga; poziva EU, naj za tovrstne evropske projekte zagotovi finančno podporo;

10.  opozarja, da morajo države članice za spodbujanje prehoda na nizkoogljično družbo dolgoročno zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv, srednjeročno pa se s proizvodnje električne energije na premog preusmeriti v proizvodnjo na plin; se zaveda, da je slednja zaradi nizkih cen plina v letu 2015 postala bolj konkurenčna v primerjavi s proizvodnjo na premog;

11.  meni, da bo prav plin pomagal preiti iz energetskega sistema, ki temelji na fosilnih gorivih, na sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije, kar mora biti dolgoročni cilj prizadevanj za ublažitev posledic podnebnih sprememb;

12.  poudarja, da ima utekočinjeni zemeljski plin potencial, da bi v prometu nadomestil konvencionalna goriva, ki bolj onesnažujejo;

13.  poudarja, da naj bi uvoz plina v EU po ocenah do leta 2030 naraščal, četudi bi povpraševanje po njem v EU obstalo ali upadlo; poudarja, da med najučinkovitejša orodja za zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov energije spadata zmanjšanje povpraševanja po energiji in spodbujanje obnovljivih in lokalnih virov energije; opozarja, da ima EU na splošno znatne presežne zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, da pa v geografskem smislu niso enakomerno porazdeljene;

  a)  poudarja, da bodo utekočinjeni zemeljski plin in možnosti za shranjevanje plina pomagali odpraviti vsakršno energetsko izolacijo držav članic in regij EU, saj bodo podprli bolj oddaljene in/ali slabše povezane države članice in regije ter z nastajanjem novih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin, distribucijskih sistemov in povezovalnih plinovodov z možnostjo povratnega toka diverzificirali njihove vire in dobavne poti;

  b)  poudarja, da domača proizvodnja plina v Evropi upada in da je v letu 2015 proizvedla 119 milijard kubičnih metrov plina, kar pomeni zmanjšanje za 9 % glede na raven iz leta 2014; ob tem poudarja, da je potreben večji uvoz, ter poziva Komisijo, naj še naprej išče nove priložnosti za trgovanje;

14.  meni, da je še posebej pomembno, da so v trgovinski politiki dovolj velike možnosti za zasebna in javna podjetja držav članic na področju čiste, varne in energetsko učinkovite tehnologije, zlasti glede na vse večje svetovno povpraševanje po energiji; poziva, naj se v pobudi za okolju prijazno blago močno znižajo tarife za čisto tehnologijo, enako tudi v sporazumih EU o prosti trgovini, kjer je treba odpraviti netarifne ovire za trgovino z viri energije;

15.  zato poziva, naj se polno izkoristijo zmogljivosti EU za ponovno uplinjanje in naj se terminali v zadostni meri vključijo v plinska omrežja po vsej EU; poudarja, da postaja skladiščenje plina strateško vse pomembnejše, saj zagotavlja dobro delovanje plinskega trga EU in povečuje energetsko varnost;

16.  poudarja, da bi morala EU podpreti naložbe v utekočinjeni zemeljski plin, pri čemer je treba nameniti pozornost bolj oddaljenim in/ali slabše povezanim državam članicam in regijam, in sicer prek finančnih instrumentov EU, kot sta Evropski sklad za strateške naložbe in instrument za povezovanje Evrope, ki bosta v EU privabila svetovni naložbeni kapital;

17.  poudarja, da je treba oceniti sedanje in prihodnje potrebe ter vrsto infrastrukture v EU za skladiščenje in ponovno uplinjanje;

18.  ima pomisleke zaradi dejstva, da je bil uvoz plina iz Rusije v letu 2015 za 7 % višji kot leta 2014, in ker je 41 % plina, uvoženega iz držav zunaj EU, leta 2015 izviralo iz Rusije; opozarja, da imata pri zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina poleg povečane učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije pomembno vlogo tudi utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina;

19.  poudarja, da je v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) v poglavju „Energija in surovine“ pomemben del o zanesljivi oskrbi EU z energijo; pozdravlja prizadevanja Komisije za odpravo omejitev pri izvozu plina iz ZDA v EU;

20.  meni, da 12,2 milijarde kubičnih metrov na leto na trg v letu 2016 iz obrata Sabine Pass LNG na vzhodni obali ZDA skupaj z morebitnimi dodatnimi zmogljivostmi različnih ameriških projektov v obsegu 74 milijard kubičnih metrov pred letom 2020 pomenijo veliko priložnost za Evropo, da okrepi svoje energetske trgovinskih vezi z ZDA; meni, da bo sklenjeno delo za poglavje o energiji in surovinah v sporazumu TTIP znatno povečalo možnosti za oskrbo EU s plinom; meni, da bo sklenjeno delo za poglavje o energiji in surovinah v sporazumu TTIP znatno povečalo možnosti za oskrbo EU s plinom;

21.  meni, da bo dokončan, konkurenčen in dobro delujoč notranji trg plina s strateškimi oskrbnimi točkami za sprejemanje uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina iz virov zunaj EU poglavitnega pomena za zanesljivo oskrbo z energijo in cenovno dostopnost za državljane EU; v zvezi s tem želi opomniti na seznam Unije s projekti skupnega interesa iz Delegirane uredbe (EU) št. 2016/89, in poziva države članice, naj si prizadevajo za čimprejšnje dokončanje 77 plinskih projektov s seznama;

22.  poudarja, da cene za trgovanje z utekočinjenim zemeljskim plinom povsod po svetu upadajo da se zmanjšujejo tudi razlike med cenami uvoza po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina; meni, da je pomembno okrepiti dolgoročne pogodbe v sektorju utekočinjenega zemeljskega plina, da se omejijo tržne krize, zmanjšajo finančna tveganja in pritegnejo naložbe v infrastrukturo; poudarja, da lahko razvoj novih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin in diverzifikacija virov oskrbe, zlasti iz sredozemske, črnomorske in kaspijske regije, omogoči konkurenco med različnimi viri plina in nadomesti uvoz zemeljskega plina na podlagi pogodb z indeksacijo nafte ter tako poveča pogajalsko moč EU;

23.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si še naprej dejavno prizadevata za diplomacijo na področju energije ter se zavzemata za pregleden in dobro delujoč svetovni trg plina, ki bo deloval po pravilih;

24.  poudarja, da si je treba vsekakor zagotoviti dostop do utekočinjenega zemeljskega plina in skladiščnih zmogljivosti, da bi se lahko infrastruktura prožneje delila in bi jo lažje prilagajali morebitnim nihanjem v oskrbi ter tako znatno zmanjšali energetska odvisnost;

25.  poudarja, da evropskim podjetjem ne bi smeli onemogočati delovanja na energetskih trgih tretjih držav pod enakimi pogoji, kot jih imajo domača podjetja; poudarja, da morajo biti podjetja tretjih držav, ki delujejo na evropskih energetskih trgih, skladna z evropskim pravom; poudarja, da morajo imeti ti subjekti pregledno strukturo, da bo omogočeno sledenje njihovim delničarjem.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	31.8.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 5 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edouard Ferrand, Seán Kelly, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Georg Mayer, Bolesław G. Piecha, Jarosław Wałęsa

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (8.9.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina
(2016/2059(INI))

Pripravljavec mnenja: Carlos Zorrinho

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da je strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina eden od elementov energetske unije, katere namen je hiter prehod EU na trajnosten, zanesljiv in konkurenčen energetski sistem, odpravila pa naj bi tudi odvisnost od zunanjih dobaviteljev plina; poudarja, da je eden od ciljev energetske unije, da bi EU postala vodilna v svetu na področju energije iz obnovljivih virov;

2.  poudarja, da je obstoječa infrastruktura za utekočinjeni zemeljski plin v EU premalo izkoriščena (leta 2014 se je uporabljalo 46 % plinovodov za uvoz plina in 32 % terminalov za utekočinjeni zemeljski plin) in da se povpraševanje po plinu v EU zmeraj precenjuje; zato opozarja, da bi moralo načrtovanje plinske infrastrukture temeljiti na vse manjšem povpraševanju;

3.  opozarja, da ima energetska revščina resne zdravstvene posledice in naj bi prizadela več kot 10 % prebivalstva EU;

4.  poudarja, da se morajo Evropska unija in države članice osredotočiti predvsem na lastne obnovljive vire in izboljšanje energijske učinkovitosti ter kar najbolj izkoristiti lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov s spodbujanjem naložb v te sektorje; opozarja na potencial tehnologije za pretvorbo energije v plin za skladiščenje energije iz obnovljivih virov in njeno izkoriščanje za ogljično nevtralen plin za prevoz, ogrevanje ter proizvodnjo energije;

5.  poudarja, da to ne sme preprečevati ustvarjanja dodane vrednosti iz drugih segmentov energetskih trgov, kot je utekočinjeni zemeljski plin, pod pogojem, da ta poteka trajnostno ter v skladu z načeli EU o varstvu okolja – zlasti ciljev varstva voda, podtalnice, morja in narave – ter pariškega sporazuma in se čimbolj zmanjšajo emisije metana;

6.  opozarja, da je treba spodbujati interoperabilnost infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin in preskrbovalne verige za bioplin in plin, pridobljen iz biomase, če je tak dostop trajno združljiv z ustreznimi tehničnimi pravili ter varnostnimi standardi; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo lokalno proizvodnjo bioplina;

7.  poudarja pomen okolju prijaznih in socialno trajnostnih načinov proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina;

8.  opozarja, da se bo v naslednjih desetletjih domača proizvodnja EU še naprej zmanjševala, zato ostaja glavni cilj nadaljnje povečanje diverzifikacije oskrbe z zemeljskim plinom v EU, da bi državam odjemalkam zagotovili večjo varnost, vendar poudarja, da je to kratko- in srednjeročna rešitev ter dopolnilo in podpora obnovljivim virom in energijski učinkovitosti – ob upoštevanju, da se je EU zavezala uresničiti cilje Pariškega sporazuma; meni, da ima lahko zemeljski plin le prehodno vlogo ter da sta postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva in celovit prehod s plina na obnovljive vire energije srednjeročno potrebna;

9.  opozarja, da se je povpraševanje po plinu v EU v zadnjih nekaj letih občutno zmanjšalo, delno zaradi gospodarske krize, pa tudi zaradi strukturne spremembe v povpraševanju po plinu zaradi uspešnega izvajanja politik na področju energijske učinkovitosti in obnovljivih virov;

10.  poudarja, da je treba izvesti ocene učinka, da bi ocenili dodano vrednost izgradnje nove infrastrukture za prevoz in skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo učinkovitejšo in varnejšo uporabo obstoječe infrastrukture za skladiščenje, vključno s skladiščenjem plina; poudarja potrebo po usmeritvi novih naložb v območja s slabo povezavo ali v oskrbo najranljivejših držav članic; opozarja na potencial, ki ga ima proizvodnja obnovljivega zemeljskega plina z anaerobno razgradnjo, pri čemer ima prednost proizvodnja iz odplak, kmetijskih in organskih odpadkov; poudarja, da se pri odločitvah o naložbah v novo plinsko infrastrukturo ne bi smeli vezati na infrastrukturo za fosilna goriva in bi se morali izogibati nasedlim naložbam;

11.  poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje na nacionalni in regionalni ravni, da bi izboljšali večfunkcionalnost, možnost izkoriščanja in učinkovitost infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin ter da bi preprečili presežne zmogljivosti; poziva k revidiranim ocenam povpraševanja in ugotavlja, da lahko povezave med elektroenergetskimi omrežij ali uporaba obnovljivih virov energije skupaj z ukrepi energijske učinkovitosti prinašajo enake rezultate kot razvoj nove infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin;

12.  opozarja, da mora EU zaradi podnebne krize poiskati načine za zmanjšanje potrošnje nafte; meni, da bi morala EU, preden lahko doseže cilj 100-odstotne uporabe obnovljivih virov, razmisliti tudi o zemeljskem plinu kot nadomestku za premog in nafto, da bi Evropa lahko dosegla svoje podnebne cilje; poudarja, da imajo lahko druga goriva in tehnologije vlogo pri prehodu na obnovljive vire, vendar mora EU podpreti kratkoročen prehod; vendar poudarja, da je mogoče nevarnosti pretiranega zanašanja na zemeljski plin premagati le z razširitvijo uporabe obnovljivih virov energije; opozarja, da povečanje uporabe zemeljskega plina v večini primerov pomeni konkurenco naložbam v obnovljive vire;

13.  poudarja, da je treba dati prednost projektom skupnega interesa, ki dopolnjujejo manjkajočo infrastrukturo, da bi odpravili energetsko osamitev in odvisnost od enega samega dobavitelja; izpostavlja prednostna geografska območja, kot so baltska regija, Iberski polotok in jugovzhodna Evropa, ter nekatere otoške regije; poudarja, da bi morali instrumenti EU za financiranje, kot so Evropski sklad za strateške naložbe, Instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za regionalni razvoj in financiranje EIB, dati prednost takšnim projektom skupnega interesa;

14.  poudarja, da je treba zagotoviti pregleden postopek ocenjevanja možnosti za geološko skladiščenje plina ob sodelovanju lokalnih skupnosti;

15.  opozarja, da bi bilo treba, kadar sta obstoječa sprejemna zmogljivost in zmogljivost za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina premalo izkoriščeni, dati prednost naložbam v čezmejne medsebojne povezave, ki omogočajo optimalno uporabo, pri čemer bi bilo treba pred podpiranjem naložb v nove zmogljivosti v sosednjih državah članicah odpraviti regulativne in fiskalne ovire;

16.  opozarja na nepopravljivo okoljsko škodo, ki jih naftna goriva za plovila in njihove emisije povzročajo v oceanih, polarnih regijah in na Arktiki, ter poudarja potencial, ki ga ima prehod na utekočinjeni zemeljski plin za razogljičenje pomorskega prometa in težka tovorna vozila v primerjavi s trenutno prevladujočimi gorivi ter poudarja, da bi širša uporaba utekočinjenega zemeljskega plina pri prevozu blaga lahko prispevala k zmanjšanju svetovnih emisij CO₂; ugotavlja, da bi bilo treba za oceno morebitnih prihrankov toplogrednih plinov in splošnega okoljskega vpliva upoštevati celotni življenjski cikel, vključno s predhodnim uhajanjem metana ter vplivi procesa njegovega pridobivanja; v zvezi s tem podpira cilje Direktive 2014/94/EU in vzpostavitev usklajenega regulativnega okvira in okvira za standardizacijo, ki spodbuja uporabo utekočinjenega zemeljskega plina pri pomorskem prometu in težkih tovornih vozilih; poudarja vlogo obnove flote, da bi dosegli energetski prehod na utekočinjeni zemeljski plin in energijo iz obnovljivih virov; poziva Evropsko komisijo, naj v ta namen zagotovi sredstva za podporo evropskih projektov;

17.  poziva k oblikovanju pomorskih poti, zlasti v otočju Azori, ki bi lahko glede na svojo zemljepisno lego postalo ključna gorivna postaja za čezatlantske poti utekočinjenega zemeljskega plina; poziva Evropsko komisijo, naj v ta namen zagotovi sredstva za podporo evropskih projektov;

18.  opozarja, da ima pridobivanje plina iz skrilavca s hidravličnim lomljenjem hude posledice za podnebje, okolje in javno zdravje, še posebej v gosto naseljeni Evropi, in da so te posledice nadnacionalne; poudarja, da bi se morali enaki standardi, ki se uporabljajo v EU, uporabljati tudi za uvoženi utekočinjeni zemeljski plin; vendar priznava, da gre pri raziskovanju plina iz skrilavca za vprašanje, ki spada v pristojnost držav članic; v zvezi s tem poudarja potrebo po usklajenem pravnem okviru EU za dejavnosti hidravličnega lomljenja;

19.  poudarja, da je treba pri skladiščenju utekočinjenega zemeljskega plina in zemeljskega plina spoštovati sodobne varnostne zahteve; navaja, da to med drugim pomeni stalno spremljanje zraka nad skladiščnimi prostori, v primeru podzemnega skladiščenja pa spremljanje na površini in globoko pod zemljo; navaja, da bi moralo to prispevati k zagotavljanju trajnostnega in varnega skladiščenja;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo strategije za podporo obratom, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje uporabiti za upravljanje prenosa in skladiščenja obnovljivega zemeljskega plina.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	8.9.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Pilar Ayuso, Catherine Bearder, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Andrzej Grzyb, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Michèle Rivasi, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mark Demesmaeker, Christofer Fjellner, Monika Flašíková Beňová, Elisabeth Köstinger, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Younous Omarjee, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic, Bart Staes, Mihai Ţurcanu, Carlos Zorrinho, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Rikke Karlsson, Carolina Punset, Jean-Luc Schaffhauser, Annie Schreijer-Pierik, Jana Žitňanská

MNENJE Odbora za promet in turizem (7.9.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina
(2016/2059(INI))

Pripravljavka mnenja: Cláudia Monteiro de Aguiar

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja strategijo Komisije, da podpre uporabo UZP kot alternativnega goriva v prometu, kjer nadomešča konvencionalna goriva, ki bolj onesnažujejo, ne nadomešča pa obnovljivih virov energije, pod pogojem, da je proizveden na trajnosten način in prispeva k cilju razogljičenja prometa; poudarja okoljske prednosti mešanja UZP, ki se uporablja v prometu, s trajnostnim tekočim biometanom, proizvedenim in odpadkov iz ostankov iz biomase;

2.  poudarja, da mora biti strategija EU za utekočinjeni zemeljski plin skladna z okvirno strategijo za odporno energetsko unijo in da mora podpirati večjo zanesljivost oskrbe z energijo, razogljičenje in dolgoročno vzdržnost gospodarstva, pa tudi zagotavljanje dostopnih in konkurenčnih cen energije; poleg tega poudarja, da mora biti strategija del širših evropskih podnebnih in energetskih ciljev in prednostnih nalog ter mora biti v skladu s sporazumom COP 21, s poudarkom na zmanjšanju povpraševanja, izboljšanju energetske učinkovitosti in postopni ukinitvi fosilnih goriv;

3.  poudarja, da lahko uporaba UZP v težkih gospodarskih vozilih, morskih ladjah in plovilih za plovbo po celinskih plovnih poteh zmanjša emisije različnih onesnaževal (žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in trdnih delcev), v primeru pomorskega prometa pa temu sektorju omogoča izpolnjevanje zahtev EU in mednarodne okoljske zakonodaje z znižanjem vsebnosti žvepla in dušika v ladijskem gorivu, ki se uporablja na območjih nadzora nad emisijami in širše;

4.  poudarja, da bi se z uporabo UZP lahko tudi zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz pomorskega in cestnega prometa, pod pogojem, da se sprejmejo vsi učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij metana v vsem življenjskem ciklu goriva, vključno v fazah proizvodnje, distribucije in zgorevanja; zato poziva, naj se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje skupnih emisij metana v oskrbovalni verigi UZP na najnižjo možno raven z uporabo najboljših tehnologij, ki so na voljo, in naj se zagotovi ustrezno financiranje raziskav in razvoja na tem področju;

5.  želi spomniti, da je Parlament večkrat pozval k zavezujočim podnebnim in energetskim ciljem za leto 2030, in sicer najmanj 40-odstotnemu zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov, najmanj 30-odstotnemu deležu obnovljivih virov energije in 40-odstotnemu izboljšanju energetske učinkovitosti, ki bi jih uresničili prek ciljev za posamezne države;

6.  ugotavlja, da sta UZP in zlasti stisnjeni zemeljski plin (SZP) izvedljivi rešitvi tudi za javni promet, ki sta že na voljo in ki lahko pomagata zmanjšati onesnaževanje zraka in onesnaževanje s hrupom, kar lahko izboljša življenjske pogoje zlasti v mestnih naseljih;

7.  ugotavlja, da čeprav sta lahko UZP in SZP izvedljivi prehodni rešitvi za zmanjšanje okoljskih učinkov prevoza, pa bodo njihove dolgoročne koristi uresničene samo, če se bo hkrati spodbujal nemoten prehod na uporabo utekočinjenega bioplina in druge oblike obnovljivih virov energije, tako da se zagotovi tudi interoperabilnost sistemov na utekočinjeni zemeljski plin in na bioplin;

8.  poudarja, da je učinkovita mreža oskrbovalne infrastrukture osnovni pogoj za izdatno uvajanje UZP kot alternativnega goriva v prometnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za razvoj tovrstne infrastrukture, da bi odpravili obstoječe vrzeli pri oskrbi in vzpostavili oskrbovalno omrežje na celotnem ozemlju;

9.  poziva države članice, naj do 18. novembra 2016 prenesejo Direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva in zagotovijo njeno izvajanje v predpisanem časovnem okviru, zlasti kar zadeva vzpostavitev oskrbovalnih mest za UZP, vsaj v obstoječem jedrnem omrežju TEN-T, da se težkim gospodarskim vozilom, ki uporabljajo UZP, omogoči kroženje po vsej Uniji, in vzpostavitev oskrbovalnih mest v morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih vodah, da se plovilom za celinsko plovbo ali morskim ladjam, ki uporabljajo UZP, omogoči kroženje po vsem jedrnem omrežju TEN-T; opozarja države članice, naj v svojih nacionalnih političnih okvirih in v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi ocenijo potrebo po vzpostavitvi oskrbovalnih mest za UZP v pristaniščih zunaj jedrnega omrežja TEN-T, in poudarja, da bi morala ta ocena vključevati natančno analizo stroškov in koristi; prav tako poziva Komisijo, naj oceni, ali so obstoječi finančni instrumenti ustrezni za podporo izgradnji oskrbovalnih mest za UZP v pristaniščih zunaj jedrnega omrežja TEN-T;

10.  poziva tudi države članice, naj zagotovijo izvajanje Direktive 2014/94/EU v zvezi z vzpostavitvijo oskrbovalnih mest za SZP, da bodo motorna vozila, ki uporabljajo to gorivo, lahko vozila v mestnih/primestnih naseljih in drugih gosto poseljenih območjih ter vsaj znotraj obstoječega jedrnega omrežja TEN-T, da se tem vozilom omogoči kroženje po vsej Uniji;

11.  poudarja, da je treba opredeliti skupne tehnične specifikacije za oskrbovalna mesta za UZP za morske ladje, plovila za celinsko plovbo in motorna vozila, kot določa Direktiva 2015/59/EU; zahteva uvedbo strogih in usklajenih varnostnih predpisov in usposabljanja na področju skladiščenja UZP, oskrbovanja z njim in njegove uporabe na krovu v vsej Uniji ter da se hkrati omogoči sočasno oskrbovanje z gorivom in pretovarjanje; ugotavlja, da bi bilo treba to delo izvajati v tesnem sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) in Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA);

12.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje raziskav in razvoja, da bi razvili boljše tehnologije za plovila za celinsko plovbo, morske ladje in motorna vozila s ciljem hitrega prehoda na floto z nižjimi emisijami ogljika, pa tudi za razvoj sistemov brez osebja za vzpostavitev oskrbovalnih mest za UZP; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za razvoj plovil in motornih vozil na UZP ali za njihovo naknadno opremljanje, da bi namesto konvencionalnega goriva uporabljala UZP;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude za prevoz UZP po železnici, ker bi s tem razbremenili cestni promet in prispevali k okolju prijaznem in varnem prevozu trajnostnega energenta z nizkimi emisijami;

14.  poziva Evropsko komisijo, naj revidira Direktivo 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz in tako poveča spodbude za javne naročnike in subjekte ter nekatere operaterje, da bi pri nakupu vozil za cestni prevoz upoštevali energetske in okoljske vplive in s tem med drugim spodbudili obnovo voznega parka vozil na alternativna goriva, kot sta UZP in bioplin;

15.  poziva Evropsko komisijo, naj v okviru direktive o kakovosti goriva določi nov cilj za zmanjšanje intenzivnosti emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu, zlasti za spodbujanje UZP in bioplina, katerih intenzivnost ogljika v življenjskem ciklu je nižja kot pri konvencionalnih gorivih;

16.  poziva Komisijo, naj po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi oceni možnost, da se v povezavi z Uredbo (ES) št. 443/2009, ki določa standarde emisijskih vrednosti CO₂ za nove osebne avtomobile, uvede ekvivalent CO₂ za emisije ogljikovodikov, zlasti za obveščanje potrošnikov;

17.  poudarja, da so napovedi občutnega, približno 50-odstotnega povečanja globalne ponudbe UZP v naslednjih nekaj letih in posledično nižje cene velika priložnost za Unijo, zlasti kar zadeva zanesljivost in odpornost oskrbe s plinom;

18.  poziva EU, naj dokončno oblikuje notranji trg plina, tako da pošilja ustrezne cenovne signale in tako pritegne UZP tja, kjer je potreben, ter omogoči potrebne naložbe v infrastrukturo;

19.  poziva EU, naj okrepi svoja prizadevanja za tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji za spodbujanje svobodnih, likvidnih in preglednih globalnih trgov UZP;

20.  poudarja, da je treba omogočiti tudi čezmejni dostop do UZP in da mora zato njegovo skladiščenje temeljiti na pregledni in nediskriminatorni tarifni strukturi, o kateri se dogovorijo države članice;

21.  poudarja pomen infrastrukture za UZP v morskih in rečnih pristaniščih za spodbujanje večmodalnosti, saj jo lahko uporabljajo tako morske ladje, plovila za celinsko plovbo in tovornjaki za nadaljnji prevoz po kopnem; poziva nacionalne in regionalne akterje, naj tesno sodelujejo, da bi okrepili večfunkcionalnost in možnosti izkoriščanja infrastrukture;

22.  ugotavlja, da sedanji terminali za UZP niso optimalno porazdeljeni po EU; poudarja, da imajo pomorska pristanišča kot vozlišča za UZP pomembno vlogo pri optimizaciji porazdelitve terminalov za UZP po Uniji; poziva, naj se vzpostavijo dolgoročen in stabilen finančni okvir ter trajne možnosti financiranja prek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) in njegovih sinergij med prometnim in energetskim sektorjem, sredstev za vzpostavitev pomorskih avtocest, programa Obzorje 2020, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropske investicijske banke;

23.  poudarja, da uredba TEN-E skupaj z instrumentom za povezovanje Evrope vzpostavlja ustrezen okvir politike tudi za podporo plinske infrastrukture EU, vključno s prenosom, terminali za UZP in skladišči, kar občutno olajšuje opredelitev projektov, ki jih Evropa potrebuje, ter zagotavlja njihovo izvedbo;

24.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami določi skladišča za plin, ki so regionalnega pomena, ter zagotovi finančno pomoč za spodbujanje najučinkovitejše izgradnje in uporabe infrastrukture ali pravočasno poveča obstoječe zmogljivosti;

25.  je prepričan, da bi bilo treba pri izbiri lokacije novih terminalov za UZP ali pri posodobitvi obstoječih terminalov oziroma povečevanju njihovih zmogljivosti, ki se bo financirala iz sredstev EU, upoštevati načelo geografskega ravnovesja; poudarja, da bi bilo treba preučiti vse ekonomske vidike v zvezi z novimi terminali in sprejeti stroškovno najučinkovitejše rešitve, da bi vse države članice lahko imele koristi od dostopa do mednarodnih trgov UZP, neposredno ali prek drugih držav članic;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo stroškovno učinkovite in okoljsko trajnostne rešitve za distribucijo in skladiščenje UZP v Uniji, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, in za ustrezno financiranje, da bi zagotovili dostopne cene za končne uporabnike; poudarja, da je treba preučiti vse obstoječe rešitve za skladiščenje in distribucijo UZP, zlasti v otoških regijah, vključno z rešitvami, kot so virtualni plinovodi, infrastruktura malega obsega ali uporaba plovil za prevoz UZP, pri čemer je treba upoštevati potencialni razvoj povpraševanja po tem gorivu;

27.  poudarja, da bi morala strategija vključevati tudi uporabo utekočinjenega zemeljskega plina kot alternative razvoju infrastrukture za distribucijo in prenos plina na območjih, kjer trenutno ni stroškovno učinkovita; ugotavlja, da mali obrati za UZP lahko zagotovijo optimalno infrastrukturo za večjo uporabo zemeljskega plina na območjih, kjer naložbe v plinsko infrastrukturo niso donosne, vključno s povečanjem uporabe plina pri proizvodnji toplote, in torej omejijo t.i. emisije iz nizkih dimnikov;

28.  poudarja, da bi se morali pri naložbah v infrastrukturo za UZP ali plinsko infrastrukturo izogniti tveganju vezanosti na določeno tehnologijo ali nasedlim naložbam v zvezi s infrastrukturo za fosilna goriva; poudarja, da je treba oceniti alternativne možnosti oskrbe z UZP, regionalne možnosti in okoljsko trajnostne rešitve, ter spodbujati najučinkovitejšo rabo obstoječih terminalov za UZP s čezmejnega vidika; poudarja, da bi bilo treba dati prednost tržnim rešitvam kot odgovor na dejansko povpraševanje po plinu in nadaljnjemu razvoju/izboljšanju povezav;

29.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja pri gradnji novih terminalov za UZP in opozarja, da bi morale države članice z dostopom do morja tesno sodelovati z neobalnimi državami; v zvezi s tem poudarja, da bi optimalna uporaba koridorjev zahod-vzhod in sever-jug z izboljšano zmogljivostjo povratnega toka omogočila prenos UZP v državah, ki nimajo neposrednega dostopa do terminala za ponovno uplinjanje;

30.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in njihovimi regijami ustvari skupni projekt „modri koridorji UZP za otoke“ za pomorski sektor, vključno s pristanišči v celovitem omrežju TEN-T, da bi vzpostavili potrebno infrastrukturo za UZP in to omrežje povezali z jedrnim omrežjem TEN-T;

31.  poziva k hitremu uresničevanju ključnih projektov skupnega interesa, ki so že dogovorjeni, zlasti tistih, ki bodo zagotovili povezavo plinskega trga Iberskega polotoka s preostalo Evropo;

32.  pozdravlja, da se pomembni projekti UZP (na primer koridor sever-jug) opredeljujejo kot projekti skupnega interesa; poziva Komisijo, naj v načrtovanje nadaljnje izgradnje plinovodov in omrežja TEN-E v celoti vključi balkanske države, da bi zagotovili ključno vlogo energetskega sektorja EU v regiji;

33.  poudarja pomen zanesljivosti oskrbe v državah članicah v črnomorski regiji, ki ima čedalje večji potencial za nadaljnji razvoj projektov UZP, namenjenih prenosu zemeljskega plina iz kaspijske regije v Evropo;

34.  poudarja, da je treba še naprej širiti infrastrukturo za oskrbo s plinom iz plinskega koridorja vzhodno Sredozemlje in preučiti možnosti razvoja njegove zmogljivosti, da bi postal sredozemsko vozlišče za UZP.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	1.9.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Michael Gahler, Karoline Graswander-Hainz, Werner Kuhn, Jozo Radoš, Henna Virkkunen
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Urszula Krupa

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	26.9.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 10 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, András Gyürk, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Paul Rübig, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michał Boni, Soledad Cabezón Ruiz, David Coburn, Eugen Freund, Françoise Grossetête, Massimiliano Salini, Maria Spyraki
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Andor Deli, Salvatore Domenico Pogliese

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33	+
ENF	Barbara Kappel
PPE	Bendt Bendtsen, Michał Boni, Jerzy Buzek, Andor Deli, Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Janusz Lewandowski, Angelika Niebler, Salvatore Domenico Pogliese, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Adina-Ioana Vălean, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera
S&D	José Blanco López, Soledad Cabezón Ruiz, Eugen Freund, Eva Kaili, Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Dan Nica, Miroslav Poche, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Patrizia Toia, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

10	-
ECR	Hans-Olaf Henkel, Evžen Tošenovský
EFDD	Isabella Adinolfi, David Borrelli, David Coburn
ENF	Nicolas Bay, Angelo Ciocca
GUE/NGL	Xabier Benito Ziluaga
VERTS/ALE	Ernest Maragall, Michel Reimon

6	0
ALDE	Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Carolina Punset, Lieve Wierinck
GUE/NGL	Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani