Postopek : 2016/0184(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0280/2016

Predložena besedila :

A8-0280/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/10/2016 - 7.1
CRE 04/10/2016 - 7.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0363

PRIPOROČILO     ***
PDF 511kWORD 55k
3.10.2016
PE 585.745v02-00 A8-0280/2016

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije

(12256/2016 – C8-0401/2016 – 2016/0184(NLE))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Giovanni La Via

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 KRATKA OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije

(12256/2016 – C8‑0401/2016 – 2016/0184(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12256/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0401/2016),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu, Francija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma in spremni dokument k predlogu za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COM(2016)0110),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju dokumenta o načrtovanem, nacionalno določenem prispevku EU in njenih držav članic, ki sta ga Latvija in Evropska komisija 6. marca 2015 predložili UNFCCC,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0280/2016),

1.  odobri sklenitev Pariškega sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.


KRATKA OBRAZLOŽITEV

o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije

Ozadje

Pariški sporazum je zgodovinsko pomemben mejnik v boju proti podnebnim spremembam in v večstranskem sodelovanju. Gre za ambiciozen, uravnotežen, pravičen in pravno zavezujoč sporazum. Sprejetje sporazuma in skupna razglasitev načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov 187 pogodbenic pred koncem konference COP21 sta pomembna prelomnica za celovito in skupno globalno ukrepanje, sporazum pa bo, ko bo uresničen, dokončno in nepovratno pospešil prehod na podnebno nevtralno svetovno gospodarstvo, ki bo odporno na podnebne spremembe. S tem skupnim ukrepom naj bi svet našel pravilno usmerjenost in preprečil nevarne podnebne spremembe. Sporazum priznava, da je treba karseda hitro ustaviti globalno rast emisij toplogrednih plinov in v drugi polovici tega stoletja doseči podnebno nevtralnost. Pariški sporazum vključuje naslednje ključne elemente:

– določa dolgoročni cilj, da se svet usmeri v omejitev globalnega segrevanja na precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven ter da si prizadeva za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Okvirni cilj 1,5 °C je bil dogovorjen, da bi spodbudili k večji ambicioznosti in poudarili težave najranljivejših držav, ki se že soočajo s posledicami podnebnih sprememb;

– pošilja jasno sporočilo vsem deležnikom, vlagateljem, podjetjem, civilni družbi in snovalcem politik, da je svetovni prehod k čisti energiji nepreklicen in da je treba od fosilnih goriv preiti na druge vire. Boj proti podnebnim spremembam zdaj resnično poteka na svetovni ravni, saj je v 189 nacionalnih podnebnih načrtih zajetih približno 98 % vseh emisij. S Pariškim sporazumom prehajamo od ukrepanja nekaterih k ukrepanju vseh;

– zagotavlja dinamičen mehanizem za pregled stanja in postopno krepitev ambicioznosti. Od leta 2023 naprej se bodo pogodbenice vsakih pet let srečale pri „svetovnem pregledu stanja“ in v okviru tega obravnavale napredek pri zmanjševanju emisij, prilagajanju ter zagotovljeni in prejeti podpori glede na dolgoročne cilje sporazuma;

– pogodbenice so pravno zavezane k izvajanju domačih ublažitvenih ukrepov, s katerimi naj bi uresničile cilje svojih prispevkov;

– vzpostavlja izboljšan okvir preglednosti in odgovornosti, vključno s tem, da morajo vse pogodbenice vsaki dve leti predložiti sezname emisij toplogrednih plinov in informacije, potrebne za spremljanje njihovega napredka, ter uvaja pregled tehničnih strokovnjakov, spodbujevalno in večstransko obravnavo napredka pogodbenic ter mehanizem za lajšanje izvajanja in spodbujanja skladnosti;

– določa ambiciozen solidarnostni sveženj z ustreznimi določbami o podnebnem financiranju, obravnavi potreb v zvezi s prilagajanjem ter izgubi in škodi, povezanima s škodljivimi učinki podnebnih sprememb. Pariški sporazum v spodbudo posamičnim in skupnim ukrepom v zvezi s prilagajanjem prvič vzpostavlja globalni cilj z namenom, da se izboljša zmogljivost, okrepi odpornost na podnebne spremembe ter zmanjša ranljivost zaradi njih. Na mednarodni ravni spodbuja tesnejše sodelovanje med pogodbenicami za izmenjavo znanstvenega znanja o prilagajanju in informacij o praksah in politikah.

Stališče poročevalca

Poročevalec pozdravlja osnutek predloga Komisije za sklep Sveta o sklenitvi Pariškega sporazuma in meni, da zagotavlja potrebno podlago, da bi EU in njene države članice sklenile Pariški sporazum. Evropska unija in države članice so izrazile namero, da bodo skupaj izpolnjevale svoje zaveze iz Pariškega sporazuma, kar se odraža tudi v 18. odstavku 4. člena sporazuma. Zato so skupaj odgovorne za pripravo, posredovanje in ohranjanje zaporednih nacionalno določenih prispevkov (NDC), ki jih nameravajo doseči, in za izvajanje domačih ublažitvenih ukrepov. Sporazum sta na slovesnosti na visoki ravni ob podpisu, ki je bila 22. aprila 2016 v New Yorku, najprej podpisala Komisija in Svet v imenu Evropske unije, nato pa še vseh 28 držav članic v svojem imenu.

Sporazum bo začel veljati 30. dan po datumu, ko bo najmanj 55 pogodbenic Konvencije, katerih skupni delež emisij znaša najmanj 55 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k Sporazumu pri OZN. Do 29. junija 2016 je 178 držav podpisalo Pariški sporazum, 19 držav pa je deponiralo listine o ratifikaciji, kar skupaj znaša 0,18 % vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. Pariški sporazum, ki naj bi začel veljati leta 2016, dobiva vse večji mednarodni zagon. Primer tega je izjava voditeljev, sprejeta na vrhunskem srečanju skupine G-7 v Ise-Šimi na Japonskem 26. in 27. maja 2016, v kateri so vse pogodbenice pozvali, naj si prizadevajo, da bo Pariški sporazum začel veljati leta 2016.

Poročevalec meni, da si ni mogoče zamisliti, da bi Pariški sporazum začel veljati, ne da bi ga podpisala EU, saj ima EU vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri Kjotskem protokolu ter si stalno prizadeva za nadaljnjo univerzalno pogodbo. Zato poziva Svet in posamezne države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za dokončanje nacionalnih postopkov ratifikacije in postopka ratifikacije v okviru EU najpozneje do konca leta 2016.

EU in njene države članice so bile prva večja gospodarstva, ki so 6. marca 2015 sporočila svoje načrtovane, nacionalno določene prispevke, ki so v skladu z okvirom podnebne in energetske politike do leta 2030, ki ga je oktobra 2014 določil Evropski svet. EU si je zastavila ambiciozne cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na svojem ozemlju za vsaj 40 % do leta 2030. Od takrat so se EU in njene države članice že zavezale k doseganju tega cilja, ki zadeva prizadevanja za zmanjšanje emisij za obdobje 2020–2030. Poročevalec zato meni, da je treba postopek ratifikacije v EU ločiti od sedanjih in prihodnjih zakonodajnih ukrepov za izvajanje cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 %.

Sklep

Poročevalec meni, da bo sklep o ratifikaciji podpisa Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, poslal močan signal in poudaril vodilno vlogo EU in njenih držav članic ter njihovih stalnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam na mednarodni ravni. Poleg tega bo izvajanje Pariškega sporazuma pomembno prispevalo h globalnim prizadevanjem za obvladanje podnebnih sprememb. Na podlagi tega poročevalec meni, da je formalni začetek veljavnosti Pariškega sporazuma glavna prednostna naloga Evropske unije. Zato poziva Svet, naj karseda hitro sprejme vse potrebne ukrepe za dokončano oblikovanje svojega stališča o Pariškem sporazumu, skupaj z vzporednimi nacionalnimi postopki ratifikacije v državah članicah, da bi lahko dokončali postopek ratifikacije na ravni EU in deponirali listine o ratifikaciji Združenim narodom pred koncem leta 2016.

Na podlagi vsega navedenega poročevalec predlaga, naj pristojni odbor in Evropski parlament brez nepotrebnega odlašanja odobrita predlog osnutka Komisije za sklep Sveta.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sklep Sveta o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije

Referenčni dokumenti

12256/2016 – C8-0401/2016 – COM(2016)03952016/0184(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

30.9.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

 

 

 

 

Poročevalec

       Datum imenovanja

Giovanni La Via

15.6.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

1.9.2016

 

 

 

Datum sprejetja

3.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Eleonora Evi, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, György Hölvényi, Jean-François Jalkh, Karin Kadenbach, Giovanni La Via, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mark Demesmaeker, Linnéa Engström, Fredrick Federley, Eleonora Forenza, Elena Gentile, Esther Herranz García, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Joëlle Mélin, Sirpa Pietikäinen, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic, Bart Staes, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tiziana Beghin, José Bové, Jude Kirton-Darling, Olle Ludvigsson, Igor Šoltes

Datum predložitve

3.10.2016

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov