Postopek : 2015/2349(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0304/2016

Predložena besedila :

A8-0304/2016

Razprave :

PV 23/11/2016 - 19
CRE 23/11/2016 - 19

Glasovanja :

PV 24/11/2016 - 8.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0455

POROČILO     
PDF 842kWORD 80k
7.11.2016
PE 580.785v01-00 A8-0304/2016

o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, tudi sodelovalnih poslovnih modelih

(2015/2349(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: Dominique Riquet

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, tudi sodelovalnih poslovnih modelih

(2015/2349(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 5(3) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o Evropski uniji o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(1),

–  ob upoštevanju priporočila EU 2003/361/ES o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij,

–  ob upoštevanju Letnega poročila o evropskih MSP 2014/2015,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo (COM(2008)0394) in Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2011)0078),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami (COM(2016)0501),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o priložnostih za zeleno rast MSP(3),

–  ob upoštevanju instrumenta za MSP in programa za krepitev inovacijskih zmogljivosti MSP (INNOSUP) v okviru programa Obzorje 2020, programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), portala Tvoja Evropa – podjetništvo, pilotnega ukrepa Hitra pot do inovacij (FTI) in priložnosti za mreženje,

–  ob upoštevanju direktive o elektronskem poslovanju (2000/31/ES) in direktive o storitvah (2006/123/ES),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0304/2016),

A.  ker so mala in srednja podjetja glavno gonilo evropskega gospodarstva in so leta 2014 predstavljala 99,8 % vseh podjetij v nefinančnem sektorju in dve tretjini vseh delovnih mest;

B.  ker so mala in srednja podjetja, ki ustvarjajo delovna mesta v zadnjih letih, predvsem iz terciarnega sektorja;

C.  ker imajo mala prevozna podjetja ključno vlogo pri učinkovitem delovanju mobilnosti v Evropi, vendar se pogosto srečujejo s težavami pri dostopu do trga prevoznih storitev ali pri tem, da na njem ostanejo, zlasti zaradi monopolov na trgu;

D.  ker mala podjetja pomenijo dodano vrednost, zlasti v najbolj oddaljenih regijah in na gosto poseljenih območjih, in sicer zaradi odličnega poznavanja lokalnega trga, bližine uporabnikom in/ali prilagodljivosti ter inovacijske zmogljivosti; ker poleg tega lahko zagotavljajo prilagojene storitve ter prispevajo k boju proti socialni izključenosti, ustvarjanju delovnih mest in gospodarske dejavnosti, boljšemu upravljanju mobilnosti in razvoju turizma (kjer so storitve mobilnosti neposredno povezane s tem, da obiskovalci iščejo nove proizvode in izkušnje);

E.  ker se tako povpraševanje po storitvah prevoza oseb in blaga kot pogoji opravljanja teh storitev zelo razlikujejo in ker zmanjšanje mobilnosti ne pride v poštev;

F.  ker zaradi organizacije prometa v velikih mestih in na mestnih vpadnicah nastajajo prometni zastoji in gneča, ki zelo bremenijo gospodarstvo, ker mala in srednja podjetja v prometnem sektorju pomembno dopolnjujejo omrežje javnega prevoza v urbanih vozliščih, zlasti ob urah, ko je frekvenca javnega prevoza zelo nizka, pa tudi na obrobnih območjih brez širokega omrežja javnega primestnega prevoza;

G.  ker je nedavna študija Evropske komisije pokazala, da je 17 % evropskih potrošnikov uporabilo storitve, ki jih zagotavlja ekonomija delitve, 52 % pa jih je seznanjenih s ponudbo storitev; ker potrošniki pričakujejo lahko dostopne in prilagodljive oblike prevoznih storitev (za ceno, ki ustreza dejanskim stroškom opravljanja storitve) ter enostaven dostop do rezervacije prevoza in varen način plačevanja za opravljene storitve;

H  ker lahko sodelovalno gospodarstvo v prometnem sektorju polno prispeva k razvoju trajnostne mobilnosti; ker samoregulacija ni vedno primerna rešitev in je potreben ustrezen regulativni okvir;

I.  ker sta potreba po trajnostnem razvoju ter revolucija na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij za podjetja vseh velikosti ustvarili priložnosti in izzive, kot jih doslej še ni bilo, da bi se odzvala na vse večje povpraševanje po trajnostni mobilnosti v okviru omejene infrastrukture;

J.  ker sta eksponentna rast uporabe pametnih mobilnih naprav in obsežna pokritost s širokopasovnim omrežjem visoke hitrosti zagotovili nova digitalna orodja za ponudnike prevoznih storitev in stranke, ki so zmanjšala stroške poslovanja in pomembnost fizične lokacije ponudnikov storitev, zaradi česar so lahko prek digitalnih omrežij široko povezani, da lahko zagotavljajo storitve ne le regionalno, temveč tudi globalno in iz oddaljenih regij;

K.  ker se je prometni sektor v preteklih letih bistveno spremenil zaradi tehnološkega napredka, novih poslovnih modelov in digitalizacije, ki so precej vplivali na tradicionalne poslovne modele, delovne pogoje in zaposlovanje v tem sektorju; ker se na eni strani prometni sektor odpira, na drugi pa so se delovni pogoji zaradi gospodarske krize in v nekaterih primerih zaradi nezadostnega izvajanja veljavnih predpisov marsikje poslabšali;

L.  ker prometni sektor ne vključuje le ponudnikov neposrednih prevoznih storitev, temveč tudi mala in srednja podjetja, ki zagotavljajo vzdrževanje prevoznih sredstev, prodajo rezervnih delov, usposabljanje osebja ter izposojo vozil; ker imajo te storitve velik zaposlitveni potencial, vključno z zaposlovanjem visokokvalificiranih delavcev; ker bi morala politika prometnega sektorja upoštevati interese vse vrednostne verige;

M.  ker samo 1,7 % podjetij v EU dejansko v celoti uporablja sodobne digitalne tehnologije, kar 41 % podjetij pa jih sploh ne uporablja; ker je pomembno, da se digitalizirajo vsi sektorji, če želi EU ostati konkurenčna in svojo konkurenčnost še izboljšati;

N.  ker lahko prožnost in lahek dostop v sodelovalnem gospodarstvu zagotovita zaposlitvene možnosti za skupine, ki so tradicionalno izključene s trga dela, zlasti za ženske, mlade in migrante;

O.  ker so lahko prevozne storitve ustrezno področje za začetek samostojne dejavnosti in spodbujanja podjetniške kulture;

P.  ker lahko spletne platforme za prevozne storitve omogočijo hitro usklajevanje potreb po storitvah med strankami na eni strani in ponudniki delovne sile, ki so lahko registrirane družbe ali delavci, na drugi;

Q.  ker je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) mnenja, da so kakovostna delovna mesta ključni dejavnik za odpravo velikih neenakosti in spodbujanje socialne kohezije;

I.  Izzivi za mala prevozna podjetja

1.  meni, da se prevozna podjetja srečujejo z velikimi izzivi pri odzivanju na naraščajoče potrebe po mobilnosti ob omejeni infrastrukturi in vse večjih okoljskih zahtevah; poudarja, da so vsa prevozna podjetja pod pritiskom, da zagotovijo varne, trajnostne in zelo konkurenčne rešitve, ki bodo prijazne do okolja v skladu s konferenco pogodbenic COP 21 in bodo hkrati zmanjšale zastoje, ter da je za mala podjetja težje in dražje izpolniti ta pričakovanja;

2.  poudarja, da lahko prepogoste spremembe standardov za emisije vozil zaradi amortizacijske dobe voznih parkov povzročijo posebne težave za mala prevozna podjetja;

3.  opozarja na zapleteno naravo prometnega sektorja, ki ga zaznamuje upravljanje na več ravneh (lokalni, nacionalni, evropski in svetovni), večinoma še vedno razdrobljeno po načinih prevoza; ugotavlja, da je ta sektor zelo reguliran, zlasti glede dostopnosti poklicev, povezanih dejavnosti, razvoja, uporabe in trženja storitev prevoza (izključne pravice, omejeno število licenc) ter subvencioniranja; poudarja, da sta zanesljivost in varnost ključni za prometni sektor, vendar obžaluje, da se včasih, poleg drugih dejavnikov, neupravičeno uporabljajo kot umetne ovire;

4.  poziva države članice, naj odpravijo pretirano regulacijo, ki je pogosto povezana s protekcionističnimi in korporativističnimi nagnjenji in povzroča razdrobljenost, zapletenost in togost enotnega trga ter s tem povečuje neenakosti; meni, da je za države članice bolje, če se na vprašanja glede zakonitosti spletnih platform ne odzivajo različno, da bi se izognile neutemeljenim in omejevalnim enostranskim ukrepom; poziva države članice, naj dosledno upoštevajo in izvajajo Direktivo 2000/31/ES o elektronskem poslovanju in Direktivo 2006/123/ES o storitvah; meni, da sta prosti pretok ponudnikov storitev in svoboda ustanavljanja iz členov 56 in 49 PDEU ključna za doseganje evropske razsežnosti storitev in posledično notranjega trga;

5.  poudarja, da sedanja pravna negotovost glede opredelitve ponudnikov storitev v prometnem sektorju preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev, in obžaluje težave, ki jih imajo mnoga mala podjetja pri dostopu do domačega in mednarodnega trga ter razvijanju in ponujanju novih storitev; poudarja, da zgoraj navedeno ovira dostop malih in srednjih podjetij do tega sektorja;

6.  meni, da je treba izboljšati Uredbo (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi odpravili resno motnjo, ki je po njeni uvedbi nastala na nacionalnih trgih prevoznih storitev v več državah članicah;

7.  pozdravlja nove priložnosti, ki jih zagotavljajo majhna prevozna podjetja, in nove sodelovalne poslovne modele, hkrati pa obžaluje protikonkurenčne prakse, ki jih povzroča neenaka uporaba predpisov EU med državami članicam, zlasti pri plačilih in v sistemih socialne varnosti, kar lahko povzroči resna izkrivljanja, kot je socialni damping, in varnostne izzive;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izvajanje zakonodaje; meni, da je treba pri vseh spremembah zakonodaje glede socialnih in delovnih razmer spoštovati vse temeljne svoboščine EU, z njimi pa se ne bi smela omejevati poštena konkurenca, ki temelji na objektivnih konkurenčnih prednostih, oziroma te spremembe ne bi smele pomeniti še večjega upravnega bremena ali dodatnih stroškov za majhna prevozna podjetja;

9.  ugotavlja, da so za majhna prevozna podjetja nujne naložbe, ne le zaradi skladnosti z zakonodajo, temveč tudi zaradi ohranjanja konkurenčnosti (npr. z osredotočanjem na nove tehnologije); obžaluje, da je po eni strani (nasprotno od velikih podjetij) njihov dostop do posojil in financiranja na denarnih trgih še vedno omejen, in to navkljub ukrepom kvantitativnega rahljanja, po drugi strani pa so redko med prejemniki javne finančne pomoči, zlasti evropske, ker so upravni postopki preveč zapleteni in dolgotrajni; poudarja, da je treba zagotavljati širjenje znanja in pomoč malim podjetjem, ki se potegujejo za sredstva v okviru Evropskega investicijskega sklada;

10.  ugotavlja, da bi morali prevoz zaradi vse večje urbanizacije organizirati vse bolj integrirano, digitalizirano in multimodalno ter da imajo urbana vozlišča vse pomembnejšo vlogo pri organizaciji trajnostne mobilnosti; poudarja, da imajo aplikacije za multimodalno načrtovanje potovanj vse večji vpliv in da je za mala podjetja pomembno, da se uvrstijo na seznam teh aplikacij in v razpoložljivo ponudbo prevoznih storitev; poudarja, da bi univerzalni dostop do interneta spodbudil delitev prevoza in boljše načrtovanje potovanj;

11.  ugotavlja, da se zaradi gospodarskih težav in pomanjkanja sredstev za vzdrževanje razvejanega prometnega omrežja mnoge manj pomembne linije v številnih, zlasti slabše povezanih in manj poseljenih regijah, zapirajo; meni, da opuščanja storitev javnega prevoza v omenjenih regijah nikakor ne smemo upravičevati z nastankom sodelovalnih poslovnih modelov;

12.  poudarja, da je za mobilnost v mestih posebno pomembna izposoja lahkih prevoznih sredstev, kot so kolesa ali skuterji; ugotavlja, da velika večina teh subjektov posluje v sektorju malih in srednjih podjetij; poziva, da se pri povečevanju mobilnosti v mestih in pri vzpostavitvi energetsko učinkovitega in z viri gospodarnega mestnega prometa pogosteje upošteva potencial teh subjektov;

13.  poziva države članice in Komisijo, naj preučijo možnost združevanja majhnih prevoznih podjetij, ki bi jim omogočilo razvoj partnerstev in pomagalo strankam, da v skladu s svojimi potrebami najdejo želene storitve malega prevoznega podjetja;

14.  poziva Komisijo, naj pri določanju smernic na tem področju upošteva težave pri uveljavljanju novih sodelovalnih poslovnih modelov na podeželju in zunaj urbanih okolij;

15.  ugotavlja, da se z razvojem sodelovalnih poslovnih modelov lahko optimizira uporaba vozil in infrastrukture, s čimer se bodo potrebe po mobilnosti reševale bolj trajnostno; opozarja, da bi lahko vse večje izkoriščanje podatkov, ki jih ustvarijo uporabniki, sčasoma ustvarilo dodano vrednost v prevozni verigi; vendar poudarja, da lahko koncentracija podatkov v rokah zgolj nekaj posredniških platform negativno vpliva na pravično porazdelitev dohodkov, uravnoteženo udeležbo v infrastrukturnih naložbah in druge stroške, vse to pa neposredno vpliva na mala in srednja podjetja;

16.  pozdravlja dejstvo, da so posredniške platforme uvedle idejo medsebojne tekmovalnosti, nasprotovanja uveljavljenim akterjem in korporativističnim strukturam ter spodkopavanja obstoječih monopolov in preprečevanja novih; poudarja, da se tako spodbuja trg, ki se bistveno bolj osredotoča na povpraševanje potrošnikov in ki spodbuja države članice k ponovnemu razmisleku o strukturi trga; vendar ugotavlja, da bodo brez ustreznega pravnega okvira te platforme, po načelu, da zmagovalcu pripade vse, vzpostavile prevladujoč položaj na trgu in škodile raznolikosti gospodarstva;

17.  opozarja na priložnosti in izzive (na primer da bi se lahko na teh novih področjih pojavila tudi majhna podjetja), ki jih bo prinesel razvoj povezanih vozil in vozil brez voznika (avtomobili, ladje, droni, samodejna vožnja vozil v koloni); zato Komisijo poziva, naj pripravi načrt za povezana in avtomatizirana vozila ter analizira vplive, ki bi jih lahko imela splošna uporaba te tehnologije na evropski prometni sektor, zlasti na mala in srednja podjetja;

II.  Priporočila: kako spremeniti izzive v priložnosti

18.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za dokončno oblikovanje enotnega evropskega prometnega prostora; meni, da mora biti vsa zakonodaja, ki določa nove zahteve za mala podjetja, zlasti ukrepe na davčnem, socialnem in okoljskem področju, sorazmerna, enostavna in jasna, ne sme zavirati njihovega razvoja in mora po potrebi odražati regionalne in nacionalne značilnosti različnih držav članic; meni, da jo morajo spremljati potrebne (regulativne in/ali finančne) spodbude;

19.  meni, da je prizadevanje za usklajen in integriran evropski sistem mobilnosti najboljši način za ustrezno vključitev vseh podjetij za vse načine prevoza v skupen dinamični proces, kjer bosta digitalizacija in spodbujanje k inovacijam v prometnem sektorju uporabnikom najbolje zagotovila enoten, skladen sistem, zaposlenim v prometu pa boljše razmere za ustvarjanje dodane vrednosti;

20.  ugotavlja, da se potrebe invalidov in starejših oseb pogosto ne upoštevajo dovolj pri prilagajanju storitev, ki jih mala in srednja podjetja ponujajo v prevoznem sektorju; poziva, naj se pri vseh orodjih in programih, namenjenih podpori teh subjektov, upošteva, da je treba zagotoviti čim boljšo prilagoditev prevoznih storitev potrebam oseb z omejeno mobilnostjo;

21.  ugotavlja, da morajo za potrebe infrastrukture, zaradi pomanjkanja naložb vanjo, prispevati vsi subjekti, ki imajo koristi od njene uporabe, pri tem pa je treba v celoti upoštevati vse že obstoječe prometne davke in prispevke ter negativne okoljske in zdravstvene vplive; poudarja, da je nujno internalizirati negativne zunanje učinke v cestnem prometu,sredstva pa nameniti za prometno infrastrukturo, tudi čezmejno; vendar priznava, da lahko to predstavlja poseben izziv za mala podjetja, tudi tista v najbolj oddaljenih regijah, ki ga je treba upoštevati kot prednostno nalogo;

22.  opozarja, da je bil Evropski sklad za strateške naložbe ustanovljen, da bi prispeval k zelo inovativnim projektom, ki temeljijo na trgu, in zato meni, da je bistven instrument za pomoč malim in srednjim podjetjem v prometnem sektorju za razvijanje novih rešitev na področju mobilnosti; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo njegovo izvajanje in povečajo pomoč malim in srednjim ter zagonskim podjetjem pri pripravi takih projektov;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj se ustrezno spoprimejo s protikonkurenčnimi praksami velikih povezanih skupin, da bi preprečile diskriminacijo in omejitve dostopa do trga ne glede na velikost podjetij, zlasti v zvezi z novimi poslovnimi modeli; poziva k dialogu in boljšim odnosom, zlasti na novih in potencialnih trgih, med prevozniki in naročniki ter rešitev za problem navideznega samozaposlovanja;

24.  poziva k vključitvi malih in srednjih podjetij v projekt izgradnje povezanega evropskega sistema za izdajanje vozovnic; opozarja, da bo učinkovitost tega sistema odvisna od vključitve čim večjega števila podjetij in gospodarskih subjektov, ki ponujajo prevozne storitve, vanj; ugotavlja, da lahko postopek izmenjave informacij in izkušenj med velikimi subjekti ter malimi in srednjimi podjetji privede do sinergij, ki so zelo koristne za oblikovanje učinkovitega prometnega omrežja v Evropi;

25.  poziva, zaradi večje preglednosti, k pregledu ter uskladitvi pravil glede dostopa do reguliranih poklicev in dejavnosti v Evropi in nadzora v zvezi z njimi, da bi se lahko novi ponudniki in storitve, povezani z digitalnimi platformami in sodelovalnim gospodarstvom, razvijali v podjetjem prijaznem okolju, vključno z večjo preglednostjo glede zakonodajnih sprememb, in da bi z obstoječimi ponudniki lahko sočasno delovali v zdravem konkurenčnem okolju; opozarja, da imajo gospodarski subjekti, ki delujejo na podlagi ekonomije delitve, pozitiven vpliv na ustvarjanje novih delovnih mest za mlade, ki vstopajo na trg dela, in samozaposlene;

26.  poziva Komisijo, naj takoj objavi načrt za objavo podatkov o javno financiranem prevozu in usklajene standarde za podatke o prevozu in programske vmesnike, da bi se spodbudile podatkovno intenzivne inovacije in zagotavljanje novih prevoznih storitev;

27.  meni, da glede na razvoj sodelovalnega gospodarstva rešitev ni samo v sektorski zakonodaji ali samo v regulaciji platform in da je treba v prihodnje sistem mobilnosti obravnavati kot celoto; poziva k vzpostavitvi posodobljenega, multimodalnega ureditvenega okvira, ki bo spodbujal inovacije, konkurenčnost ter varstvo potrošnikov in njihovih podatkov, različnim subjektom pa zagotavljal enake konkurenčne pogoje; v ta namen opozarja, da je v prometnem sektorju pomembna interoperabilnost, saj malim podjetjem ponuja enotne rešitve;

28.  poziva države članice, naj ocenijo potrebo po prilagoditvi nacionalne delovne zakonodaje digitalni dobi ob upoštevanju značilnosti modelov sodelovalnega gospodarstva in delovne zakonodaje posamezne države članice;

29.  meni, da je za doseganje tega cilja potrebno zbliževanje modelov, ki bo temeljilo na jasnih, usklajenih in neprekrivajočih se opredelitvah posrednikov in ponudnikov storitev; poziva k razlikovanju med posredniškimi platformami, ki uporabnikom ne prinašajo gospodarske koristi, in posredniškimi platformami, ki (pridobitnega) ponudnika storitev povežejo s stranko, ne glede na obstoj razmerja delodajalec–delojemalec med ponudnikom storitev in platformo; predlaga, naj se nacionalnim organom omogoči, da od posredniških platform zahtevajo informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne, da bi vse strani lažje izpolnjevale davčne obveznosti in obveznosti glede socialne varnosti ter da bi zagotovili ustrezno usposobljenost ponudnikov storitev, ki uporabljajo platforme (kar bo zagotovilo varstvo potrošnikov); poudarja, da že obstoječi sistemi povratnih informacij in ocenjevanja posrednikom tudi pomagajo vzpostaviti odnos zaupanja s potrošniki in da je treba tako pridobljene podatke obravnavati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

30.  meni, da velika potencialna preglednost sodelovalnega gospodarstva omogoča dobro sledljivost prevoznih storitev, kar je v skladu z namenom, da se okrepi veljavna zakonodaja; poziva Komisijo, naj izda smernice o tem, kako se pravo EU uporablja za različne oblike sodelovalnih poslovnih modelov, da se ob spoštovanju nacionalnih pristojnosti po potrebi odpravijo regulativne pomanjkljivosti na področju zaposlovanja in socialne varnosti;

31.  poudarja, da med prevozna podjetja, ki poslujejo v prevoznem sektorju, sodijo tudi subjekti, ki ne zagotavljajo neposrednih prevoznih storitev, kot so subjekti, ki ponujajo usposabljanje, podjetja za izposojo vozil ter delavnice in servisi; ugotavlja, da je velika večina teh subjektov malih in srednjih podjetij; poziva, da se pri oblikovanju pravnih predpisov in naložbenih programov, katerih cilj je spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij, upoštevajo potrebe teh subjektov;

32.  spodbuja Komisijo, naj podpira mala in srednja podjetja v prometnem sektorju, da bodo oblikovala grozde na tem področju, ki se jim lahko pridružijo tako potrošniki kot drugi deležniki;

33.  ugotavlja, da večina ponudnikov v sodelovalnem gospodarstvu ni iz EU; meni, da mora EU razviti več inovativnih zagonskih podjetij v prometnem sektorju in spodbuja več podpore za taka podjetja, zlasti za usposabljanje mladih podjetnikov na tem področju;

34.  obžaluje, da je bil do zdaj odziv držav članic na razvoj sodelovalnih poslovnih modelov zelo razdrobljen in v nekaterih primerih popolnoma neustrezen glede na možnosti in koristi, ki jih prinaša razvoj tega sektorja, pa tudi v nasprotju s pričakovanji potrošnikov, ter meni, da je zaželen usklajen in celovit pristop na evropski ravni, ki bo pokrival vprašanja o trajnostnih sodelovalnih poslovnih modelih; je seznanjen z razumnim pristopom Komisije do tega novega poslovnega modela, ki ga je predstavila v nedavnem sporočilu, v katerem je poudarila, da je sodelovalno gospodarstvo pomembno za prihodnjo rast(5);

35.  opozarja na velik potencial novih tehnologij za nastanek novih oblik opravljanja storitev v sektorju tovornega prometa; zlasti poudarja velike možnosti dronov, ki so že zdaj zelo učinkovito orodje za delo v težkih razmerah; poudarja, da mora Evropska unija podpirati potencial malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, proizvodnjo in uporabo dronov;

36.  meni, da so sodelovalni poslovni modeli pomemben vir za trajnostni razvoj povezljivosti v oddaljenih, gorskih in podeželskih regijah, s posrednimi koristmi tudi za turistični sektor;

37.  meni, da bi morale biti zakonodajne zahteve sorazmerne z naravo poslovanja in velikostjo podjetja; vendar se sprašuje, ali je izvzetje, ki ga za lahka tovorna vozila določajo številni evropski predpisi, še vedno utemeljeno, ob upoštevanju znatnega povečanja njihove uporabe na področju mednarodnega prevoza blaga, ter zahteva, da Komisija predstavi diagnostično poročilo o posledicah za gospodarstvo, okolje in varnost;

38.  poziva k vzpostavitvi struktur za sodelovanje med malimi prevoznimi podjetji, znanstvenimi raziskovalnimi instituti in lokalnimi ter regionalnimi javnimi organi za boljšo organizacijo trajnostne mobilnosti v mestih in med mesti, ki se bodo učinkovito odzivale na pojav novih storitev in proizvodov, tudi tistih, ki jih ponujajo mala in srednja podjetja (npr. v prvi in zadnji fazi prevoza od vrat do vrat), ter obstoječa omrežja javnega prevoza bolje prilagodile potrebam in pričakovanjem potnikov; poziva k vključitvi informacij o storitvah v zvezi z mobilnostjo, ki jih ponujajo mala podjetja, v storitve v zvezi s potovalnimi informacijami in načrtovanjem potovanj;

39.  poziva k vzpostavitvi projektnih skupin za inovacije, ki bodo omogočale celovito izvajanje koncepta skupnih mest (shareable cities) in prispevale k učinkovitemu odzivanju lokalnih, regionalnih in nacionalnih institucij na pojav novih storitev in proizvodov;

40.  poudarja pomen usmerjenega usposabljanja (npr. o masovnih podatkih, integriranih storitvah itd.), da se prevoznim podjetjem pomaga ustvariti povečanje vrednosti v digitalnem okolju; zato poziva, naj se usposabljanje strokovnjakov uskladi z znanji, spretnostmi in kvalifikacijami, ki bodo potrebni v okviru novih poslovnih modelov, zlasti zaradi pomanjkanja osebja, posebej še voznikov;

41.  poudarja, da se mala in srednja podjetja v prometnem sektorju pogosto ne odločijo za širitev zaradi večjih tveganj pri čezmejnem poslovanju, ki so posledica razlik med pravnimi sistemi različnih držav (članic); poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v državah članicah razvije platforme za sodelovanje in komunikacijske platforme, da bi malim in srednjim podjetjem svetovali in jih usposabljali o različnih shemah financiranja, nepovratnih sredstvih in internacionalizaciji; poziva Komisijo, naj v večji meri izkoristi obstoječe programe za podporo malim in srednjim podjetjem in naj jim v okviru sinergij med različnimi skladi EU omogoči večjo prepoznavnost med akterji v prometnem sektorju;

42.  spodbuja lokalne organe, naj se dejavno vključijo v spoštovanje načel razogličenja mestnega prevoza, ki so določena v beli knjigi o prometu, izvajalce pa, naj si izborijo položaj v novem okviru konkurence in dejavnosti ter izkoristijo konkurenčne prednosti, ki bodo vključevale storitve brez emisij ter progresivno digitalizacijo upravljanja, delovanja in prodaje;

43.  poziva Evropsko komisijo, države članice in lokalne oblasti, naj podpirajo inovacije na področju ekonomije delitve, ki jih spodbuja tudi razvoj sodelovalnega gospodarstva, kot so souporaba avtomobilov, souporaba koles, skupni prevoz tovora, souporaba taksijev, skupni avtomobilski prevoz, avtobusi po naročilu in njihove povezave z javnim prevozom;

44.  poziva Komisijo, naj z večjim sodelovanjem svojih generalnih direktoratov podrobno spremlja razvoj digitalnega gospodarstva in učinke zakonodajnih pobud digitalne agende na prometni sektor;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji redno ocenjujejo vpliv digitalizacije na število in vrsto delovnih mest v prometnem sektorju ter naj zagotovijo, da bosta politika zaposlovanja in socialna politika v koraku z digitalizacijo trga dela na področju prevoznih storitev;

46.  priporoča, naj podjetja v okviru sodelovalnega gospodarstva ter ljudje, ki so zaposleni v prevoznem sektorju, najdejo način, kako skupaj delati in zastopati skupne interese, na primer na področju zavarovalništva;

47.  pozdravlja prožne modele delovnega časa, ki so rezultat pogajanj socialnih partnerjev v prometnem sektorju, ki delavcem omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; vendar poudarja, da je pomembno spremljati spoštovanje predpisov o delovnem času ter času vožnje in počitka, kar bi morala olajšati digitalizacija v prometnem sektorju;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0310.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0198.

(4)

UL L 348, 20.12.2013, str. 129.

(5)

COM(2016)0356


OBRAZLOŽITEV

Zaradi pomanjkanja ustreznih statističnih podatkov si je težko ustvariti realno sliko o malih prevoznih podjetjih v Evropi. Ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko natančno ugotovili število teh podjetij, njihov delež na trgu dela ali delež v blaginji, ki se ustvarja v Uniji, čeprav imajo v različnih načinih prevoza različen pomen (mala podjetja so močno zastopana v cestnem, rečnem in pomorskem prometu, manj pa v železniškem in letalskem).

Pod izrazom prevozno podjetje poročevalec razume podjetje, ki zagotavlja prevozne storitve bodisi za prevoz potnikov ali blaga. To poročilo torej ne zajema prometne industrije in zagotavljanja pomožnih storitev.

Mala prevozna podjetja je toliko težje oceniti, ker imajo izredno raznolik profil – glede na prevozno sredstvo, državo, vrsto zagotovljene storitve in konkurenčno strukturo trga, na katerem delujejo. Poznamo družinska podjetja, mala in srednja podjetja, mikropodjetja, obrtniška in zagonska podjetja, ki se v sistem mobilnosti vključujejo bolj ali manj uspešno, zato zahtevajo raznolik pristop. Na primer mala in srednja podjetja, ki kot upravna kategorija prejemajo določene oblike pomoči, poslujejo na natančno opredeljenem tržnem segmentu in so pogosto odvisna od velikih podjetij, pri čemer niso nujno usmerjena v eksponentno rast. Zagonska podjetja (za katera ni bilo mogoče najti upravne opredelitve) pa največkrat ustvarjajo svoj lasten trg na podlagi ideje, so prožnejša in imajo pogosto potencial za razvoj na mednarodnem trgu.

Vsa ta podjetja imajo izredno pomembno vlogo pri prevažanju potnikov in blaga, s tem ko zagotavljajo mobilnost, ki so jo tradicionalno izvajala „velika podjetja“. Mala podjetja zahvaljujoč natančnejšemu poznavanju lokalnega trga, večji bližini uporabnikom in/ali pogosti prilagodljivosti in inovacijski zmogljivosti izboljšujejo individualni prevoz potnikov, zlasti v kritičnih zadnjih kilometrih na gosto poseljenih območjih. Prav tako je na oddaljenih območjih, na katerih bi bila izgradnja železniške infrastrukture ali organizacija javnega potniškega prevoza predraga, osebno vozilo za določene skupine prebivalstva pogosto edino možno prevozno sredstvo.

Mala prevozna podjetja so torej ključni element evropske mobilnosti. V njih je izredno veliko talentov, ki potrebujejo spodbujevalno okolje, v katerem bi se lahko razvijali. Prav v tem pogledu lahko zakonodajna veja oblasti izpolni in tudi mora izpolniti svojo nalogo z ustvarjanjem čim bolj spodbujevalnega regulativnega, socialnega in fiskalnega okolja. Tako bodo lahko mala prevozna podjetja številne izzive, s katerimi se soočajo, zlasti na področju revolucije informacijskih in komunikacijskih tehnologij, spremenila v priložnosti.

Ker so potrebe po teh tehnologijah v prometnem sektorju izredne, predstavlja plodna tla za digitalno gospodarstvo, zlasti za posredniške platforme. Nove tehnologije, ki so postale dostopne malim podjetjem, močno modernizirajo gospodarstvo mobilnosti (optimizacija uporabe vozil, zmanjšanje stroškov, zmanjšanje zastojev, poenostavitev povezave ponudnikov in uporabnikov storitev). Omenjene platforme, zlasti tiste, povezane z ekonomijo delitve, uvajajo drastične spremembe ter obenem optimizirajo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Pri tem ne gre zgolj za izboljšanje učinkovitosti, temveč za celovito spremembo organizacije mobilnosti, kar prinaša izzive za uveljavljene izvajalce, obenem pa nastaja samoupravni sistem potrošnikov/izvajalcev (fr. consommacteurs), v okviru katerega se pod vprašaj postavlja odnos med delodajalci in delojemalci. Novi izvajalci v digitalnem gospodarstvu so si uspeli prisvojiti del dodane vrednosti, s tem ko nadzorujejo obe strani verige, poznajo potrebe uporabnikov in so sposobni zagotoviti ustrezno ponudbo ob pravem času, vendar se zato zastavljajo vprašanja glede vlaganja v infrastrukturo, ki jo sami uporabljajo, vzdržujejo pa jo javni in zasebni izvajalci v stvarnem gospodarstvu.

Prvi izziv za mala podjetja je, kako izkoristiti ta digitalni prehod. Ne glede na to, ali so sama dejavni akterji na tem trgu, se mu morajo prilagoditi ali pa bodo propadla.

Drugič, pogoji za razvoj trajnostnih rešitev, ki kljub omejenim zmogljivostim prometne infrastrukture ustrezajo vse večjim potrebam mobilnosti in so okoljsko odgovorne, niso bili še nikoli tako ugodni. V zvezi s tem je treba omeniti, da stopnja emisij v prometnem sektorju še naprej narašča, medtem ko se v drugih sektorjih evropskega gospodarstva v zadnjih desetih letih zmanjšuje. Prometni sektor je danes odgovoren za okoli četrtino vseh emisij v Uniji. Na enaindvajseti konferenci pogodbenic za boj proti podnebnim spremembam je bilo zgolj potrjeno, da mora ta sektor nujno prispevati k prehodu na brezogljično gospodarstvo. Leta 2050, torej kmalu, bo 80 % prebivalstva živelo v mestih. Mobilnost v mestih bo tako postala še pomembnejše vprašanje, promet pa bo moral biti multimodalen, čist in integriran. Tudi tu bo vloga zakonodajne veje oblasti vzpostaviti okvir za spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo. To pomeni, da mora biti trajnostni prevoz donosnejša naložba.

Zavedati se je treba, da četudi zahteve veljajo za vsa podjetja, morajo mala podjetja vložiti veliko več dela, da bi jih izpolnila.

Zakonodajni okvir je paradoksalno pogosto sam del problema, čeprav bi moral v teoriji ustvarjati najboljše pogoje za reševanje teh izzivov, zlasti v izredno reguliranem prometnem sektorju, in sicer na več ravneh: lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in svetovni.

Danes so zaradi razlik v izvajanju prava in njegovega nepravilnega izvajanja še vedno pogosta gospodarska in socialna izkrivljanja, mala podjetja pa so nesorazmerno bolj prizadeta zaradi neobstoječega resničnega enotnega evropskega prometnega prostora. Dostopnost poklica v tem sektorju se med državami zelo razlikuje, pri čemer se rezidenti in nerezidenti ne obravnavajovedno enako. Čeprav je varnost še vedno nepogrešljiv cilj v vseh prevoznih dejavnostih, se pogosto izrablja kot ovira pri dostopu do trga. Skratka, tudi na tem področju potrebujemo več Evrope.

Pravna negotovost v zvezi z opredelitvijo ponudnikov prevoznih storitev s prihodom novih izvajalcev na trg onemogoča vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev in zavira ambicije številnih malih podjetij. V skladu z opredelitvijo v sporočilu Evropske komisije (COM(2002)0694) je delavec oseba, ki opravlja stvarno in učinkovito delo pod nadzorom druge osebe, za katero prejema plačilo, pojem samozaposlene osebe pa ostaja nejasen. Obenem se lahko zaradi kompleksne zakonodajne ureditve že uveljavljeni izvajalci v prometnem sektorju ob prihodu novih izvajalcev znajdejo v težkem položaju.

Dodati je treba, da javna evropska in nacionalna sredstva, namenjena malim podjetjem, niso vedno lahko dostopna in da časovni roki niso ustrezno prilagojeni inovacijskim ciklom. Evropa mora večjo pozornost nameniti majhnim.

Ob upoštevanju navedenega poročevalec predstavlja veliko predlogov za preoblikovanje teh številnih izzivov v priložnosti za mala podjetja:

  pospešitev prizadevanj za dokončanje enotnega evropskega prometnega prostora, da bi odpravili neenakosti pri izvajanju zakonodaje (revizija izjeme za lahka gospodarska vozila, boj proti protikonkurenčnim praksam, uskladitev dostopa do poklica in nadzora nad njim);

  spodbujanje konvergence med tradicionalnim gospodarstvom in posredniškimi platformami, tudi sodelovalnimi poslovnimi modeli, s čimer bi spodbujali inovacije, varstvo potrošnikov in pošteno konkurenco (kar omogoča, da vsa podjetja prispevajo k socialnim stroškom prometa in vlaganju v infrastrukturo);

  skrb za boljšo koordinacijo med lokalnimi organi in malimi prevoznimi podjetji, s čimer bi izboljšali mobilnost v mestih, ki bo v bližnji prihodnosti povsem brezogljična.

Priloga I: Vprašalnik za javnost, namenjen pripravi poročila

Samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta

o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, tudi sodelovalnih poslovnih modelih

POSVETOVANJE

„Odbor Evropskega parlamenta za promet in turizem se je novembra 2015 odločil, da bo pripravil samoiniciativno poročilo o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, tudi sodelovalnih poslovnih modelih. Podjetniki in tisti, ki se ukvarjate z mobilnostjo, kot poročevalec o tej temi vas vabim, da nam pošljete predloge, kako bi lahko vašim podjetjem omogočili, da učinkoviteje rešujejo izzive, s katerimi se soočajo.“

Dominique Riquet (skupina ALDE, stranka UDI)

poslanec Evropskega parlamenta

podpredsednik Odbora za promet in turizem

član Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

predsednik medskupine za dolgoročne naložbe in ponovno industrializacijo

INFORMACIJE

Namen samoiniciativnega poročila je opredeliti izzive, s katerimi se danes srečujejo mala prevozna podjetja v Evropi. Glede na ugotovitve bomo predlagali rešitve, ki bodo hkrati krepile našo konkurenčnost ter zagotavljale skladen in trajnosten razvoj v celotnem prometnem sistemu in enake konkurenčne pogoje za vse udeležence. S poročilom želimo zakonodajalcem podati ideje, kako obravnavati ta vprašanja, omejilo pa se bo na mala, srednja in zagonska podjetja, povezana z mobilnostjo kot storitvijo (za osebe ali blago). Področji prometne industrije in infrastrukture torej v posvetovanje nista neposredno vključeni.

Končna različica poročila naj bi bila sprejeta septembra letos. Prvi osnutek bo pripravljen v začetku aprila, kasneje v istem mesecu pa bo obravnavan v pristojnem odboru. Zato je rok za oddajo vaših prispevkov 29. februar (saj je letos prestopno leto). Prispevke in zahteve za pojasnila naslovite na: dominique.riquet@europarl.europa.eu.

Vaši prispevki nam bodo v pomoč pri pripravi poročila, vendar njihova vsebina ne bo objavljena. Zaradi preglednosti bodo sodelujoči poimensko navedeni na koncu poročila.

V nadaljevanju je okviren seznam vprašanj, s katerim vam želimo pomagati pri oblikovanju odgovorov. Če bi želeli obravnavati temo, ki ni ustrezno zajeta v spodnja vprašanja, jo prosim vključite v vaš prispevek.

Bruselj, 29. januar 2016

VPRAŠANJA

1)  S katerimi glavnimi izzivi se sooča vaše podjetje danes?

2)  V kolikšni meri so vaši postopki digitalizirani? Koliko vaša dejavnost temelji na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah oziroma je odvisna od njih? Kakšno vlogo imajo v vaši dejavnosti masovni podatki?

3)  Kako upoštevate cilj trajnostnega razvoja? In sedanji demografski razvoj? (zlasti staranje in urbanizacijo prebivalstva)

4)  Ali poskušate vaše storitve internacionalizirati? S kakšnimi težavami se ob tem srečujete? Ali so tako imenovane države v vzponu priložnost za rast vašega podjetja?

5)  S katerim načinom prevoza se pretežno ukvarjate? V kolikšni meri je po vašem mnenju ta način preveč okorel, da bi omogočil dostop na zadevni trg in preživetje na njem?

6)  Ali imate občutek, da so podjetniki v Evropi dobro sprejeti oziroma je zanje dobro poskrbljeno?

7)  Kako se financirate (subvencije, posojila, jamstva za posojilo, zunanje kapitalske naložbe ...)? Ali poznate evropske programe, namenjene podpori malih, srednjih in zagonskih podjetij? Ali sodelujete v njih? Zakaj?

8)  Če ste zagonsko podjetje, ali menite, da ste na različnih stopnjah vašega razvoja imeli dovolj pomoči?

9)  Če spadate v sodelovalne poslovne modele:

–  Kako so se na vaš vstop na trg odzvali javni organi? Kakšni so vaši odnosi s podjetji, ki so del „tradicionalnega“ gospodarstva?

–  Med temami, ki zbujajo največ skrbi, so obdavčitev, socialne pravice in varnost. Kakšen je vaš odziv nanje in kaj bi priporočili?

10)  Ali menite, da imate za svoj razvoj ustrezno pravno okolje? (stabilno, usklajeno med (evropskimi) državami, jasno, prilagojeno dejanskim razmeram, celovito)

11)  Ali bi bili zaradi težav, ki jih navajate, potrebni boljši ali novi predpisi? Manj predpisov? Na kateri ravni (lokalna, državna ali evropska)?

12)  Kako vi vidite mobilnost čez pet, deset, dvajset let? Ali gledate na prihodnosti vašega podjetja optimistično?

O VAS

–  Ime in naziv podjetja:

–  Država, v kateri imate glavni sedež, in države, v katerih opravljate dejavnost:

–  Število zaposlenih/ponudnikov storitev, potrebnih za uresničevanje ciljev podjetja:

–  Vrsta opravljane storitve:

–  Stopnja razvoja:

–  Promet in ocenjena vrednost:

–  Kontaktni podatki (e-pošta in telefon) ter spletno mesto/profil na družabnih omrežjih/aplikacija:

Priloga II: Seznam deležnikov, s katerimi je bil poročevalec v stiku

– Allied for Startups

– Avatar Logistics

– BlablaCar

– Captain Train

– Caisse des dépôts et des Consignations (Francija)

– Gospodarska in obrtna zbornica (APCMA) (Francija)

– Evropska komisija

– Drivr

– Evropsko združenje cestnih prevoznikov (UETR)

– Nacionalna zveza cestnih prevoznikov (FNTR) (Francija)

– France Digitale

– Heetch

– Inland Navigation Europe (INE)

– LEO Express

– Mouvement des Entreprises de France (Medef)

– Taxis Bleus (Belgija in Francija)

– Taxis G7 (Francija)

– Uber

– Mednarodno združenje javnih prevoznikov (UITP)

Priloga III: Seznam strokovnih sodelavcev

– Carlo Cambini, izredni profesor, Politecnico di Torino

– Matthias Finger, profesor, direktor oddelkov FSR-Transport in Chair Management of Network Industries, École Polytechnique Fédérale de Lausanne

– Gabriele Grea, profesor, Università Commerciale L. Bocconi (Milano, Italija)

– Sampo Hietanen, izvršni direktor, Maas Finland

– Juan José Montero Pascual, izredni profesor, UNED Madrid


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (29.9.2016)

za Odbor za promet in turizem

o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, tudi o sodelovalnih poslovnih modelih

(2015/2349(INI))

Pripravljavka mnenja: Elena Gentile

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker se je prometni sektor v preteklih letih bistveno spremenil zaradi tehnološkega napredka, novih poslovnih modelov in digitalizacije, ki so precej vplivali na tradicionalne poslovne modele, delovne pogoje in zaposlovanje v tem sektorju; ker se na eni strani prometni sektor odpira, na drugi pa so se delovni pogoji zaradi gospodarske krize in v nekaterih primerih zaradi nezadostnega izvajanja veljavnih predpisov marsikje poslabšali;

B.  ker prometni sektor ne vključuje le ponudnikov neposrednih prevoznih storitev, temveč tudi mala in srednja podjetja, ki zagotavljajo vzdrževanje prevoznih sredstev, prodajo rezervnih delov, usposabljanje osebja ter izposojo vozil; ker imajo te storitve velik zaposlitveni potencial, vključno z zaposlovanjem visokokvalificiranih delavcev; ker bi morala politika prometnega sektorja upoštevati interese vse vrednostne verige;

C.  ker Komisija v sporočilu z naslovom „Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo“ (COM(2016)0356) opozarja, da prožne oblike dela v sodelovalnem gospodarstvu ustvarjajo negotovost glede veljavnih pravic in ravni socialnega varstva, meje med samozaposlenimi in zaposlenimi delavci pa so čedalje bolj nejasne;

D.  ker samo 1,7 % podjetij v EU dejansko v celoti uporablja sodobne digitalne tehnologije, 41 % pa jih sploh ne uporablja; ker je pomembno, da so digitalizirani vsi sektorji, če želi EU ostati konkurenčna in svojo konkurenčnost še izboljšati;

E.  ker imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest v prometnem sektorju, zlasti v cestnem prometu, in ker so pri dostopu do financiranja nujnih naložb, vključno s posojili in podporo iz evropskih skladov, v šibkejšem položaju;

F.  ker lahko prožnost in lahek dostop v sodelovalnem gospodarstvu zagotovita zaposlitvene možnosti za skupine, ki so tradicionalno izključene s trga dela, zlasti za ženske, mlade in migrante;

G.  ker so evropski socialni partnerji v tem sektorju zaskrbljeni zaradi nelojalne konkurence na trgu mobilnosti v mestih, ki nastaja z ustanavljanjem platform za ponujanje prevozov v zameno za usluge, ki naj bi z neplačevanjem davkov in socialnih prispevkov, pa tudi z nespoštovanjem zaposlitvenih in socialnih standardov izvajale nelojalno konkurenco;

H.  ker so lahko prevozne storitve ustrezno področje za začetek samostojne dejavnosti in spodbujanja podjetniške kulture;

I.  ker so nedavne ugotovitve pokazale, da se odgovornost za plačilo prispevkov za socialno varstvo in socialnih dajatev v prometnem sektorju vedno bolj prelaga na podizvajalce in samozaposlene voznike; ker obstaja nevarnost, da so samozaposleni vozniki izpostavljeni prekarnim delovnim razmeram, obenem pa se širi navidezno samozaposlovanje(1);

J.  ker lahko spletne platforme za prevozne storitve omogočijo hitro usklajevanje potreb po storitvah med odjemalci na eni strani in ponudniki delovne sile, ki so lahko registrirane družbe ali delavci, na drugi;

K.  ker je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) mnenja, da so kakovostna delovna mesta ključni dejavnik za odpravo velikih neenakosti in spodbujanje socialne kohezije(2);

1.  poudarja, da je treba ustvariti regulativno in upravno okolje, ki bo spodbujalo naložbe in dostop do financiranja ter zagotavljalo trajnostno rast in dostojna delovna mesta v malih prevoznih podjetjih;

2.  ugotavlja, da v prometnem sektorju nastaja sodelovalno gospodarstvo z bolj prožnimi oblikami dela; poudarja, da bi bilo treba sodelovalne poslovne modele v prometnem sektorju obravnavati v okviru širše razprave o poštenih in preglednih konkurenčnih pogojih; poudarja pomen stabilnega pravnega okvira za spodbujanje razvoja sodelovalnega gospodarstva;

3.  ugotavlja, da se je v prometnem sektorju povečalo število zaposlenih s krajšim delovnim časom ter da se na splošno povečuje trend sklepanja prožnejših pogodb o zaposlitvi; ugotavlja, da sodelovalno gospodarstvo v prometnem sektorju nudi nove priložnosti ljudem, ki želijo dodatno zaslužiti, mladim, zlasti tistim, ki iščejo občasno delo in prilagodljive oblike zaposlovanja, ki jim omogočajo združevanje dela in študija, ter možnost boljšega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in zmanjšanja podzaposlenosti in brezposelnosti; vendar poudarja, da lahko v nekaterih primerih te priložnosti privedejo do negotovega položaja; poudarja, da morajo za prožne oblike zaposlovanja veljati določbe o varnosti in zdravju pri delu ter ukrepi socialnega varstva, da se preprečijo dolgoročne socialne in finančne posledice ter izključi morebitna nevarnost za prekomerno obremenitev delavcev in plačilo, ki ne ustreza opravljenemu delu; zato poudarja, da je na eni strani potrebna prožnost na trgu dela, na drugi strani pa je potrebna ekonomska in socialna varnost za delavce; poudarja, da zniževanje stroškov ne bi smelo ogrožati delovnih pogojev ali zaposlitvenih standardov;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji redno ocenjujejo vpliv digitalizacije na število in vrsto delovnih mest v prometnem sektorju ter naj zagotovijo, da bosta politika zaposlovanja in socialna politika v koraku z digitalizacijo trga dela na področju prevoznih storitev;

5.  ugotavlja, da digitalni sektor vključuje tudi poklicne storitve in posrednike, ki nudijo platforme izključno za povezovanje ponudnikov in uporabnikov storitev; spodbuja države članice, naj določijo spodnje meje, ki bi jim omogočile razlikovanje med poklicnimi in nepoklicnimi ponudniki enakih storitev; poudarja, da morajo poklicni ponudniki spoštovati davčne predpise in predpise s področja socialne varnosti, zato bi treba urediti tudi poklicno uporabo nepoklicnih ponudnikov;

6.  ugotavlja, da sodelovalno gospodarstvo in enotni digitalni trg nudita priložnosti za ustvarjanje delovnih mest ter vključujočo rast v malih prevoznih podjetjih; poudarja, da mora sodelovalno gospodarstvo kot vsa druga gospodarstva plačevati davke in socialne prispevke, spoštovati zakonodajo s področja zaposlovanja in socialnega varstva ter zagotavljati varstvo potrošnikov; meni, da velika potencialna preglednost sodelovalnega gospodarstva omogoča dobro sledljivost prevoznih storitev, kar je v skladu z namenom, da se okrepi veljavna zakonodaja; poziva Komisijo, naj izda smernice o tem, kako se pravo EU uporablja za različne oblike sodelovalnih poslovnih modelov, da se ob spoštovanju nacionalnih pristojnosti po potrebi odpravijo regulativne pomanjkljivosti na področju zaposlovanja in socialne varnosti; poziva države članice, naj opravijo zadostno število inšpekcij in v primeru kršenja pravil izrečejo sankcije;

7.  opozarja, da je v prometnem sektorju relativno malo ovir za začetek dejavnosti in da ima zato ta sektor velik potencial za odpravo dolgotrajne brezposelnosti;

8.  poudarja, da morajo ponudniki prevoznih storitev, vključno s tistimi v sodelovalnem gospodarstvu, spoštovati zdravstvene in varnostne predpise ter minimalne standarde za varnost pri delu in socialno varnost, ne glede na njihov poslovni ali zaposlitveni model, bodisi da gre za platforme za ponujanje prevozov v zameno za usluge, za delo prek agencije ali kateri koli drug model;

9.  poziva države članice, naj izvajajo in uveljavljajo vse zakone in predpise, ki zadevajo platforme prevoznih storitev;

10.  poudarja, da je pomembno, da se v prometnem sektorju nadzoruje spoštovanje predpisov o delovnem času ter vožnji in počitku; opozarja, da Uredba (EU) št. 165/2014 o tahografih v cestnem prometu ne velja za vozila, katerih masa ne presega 3,5 tone (lahka tovorna vozila); meni, da bi treba v skladu s to uredbo opravljati nadzor s pomočjo digitalnih naprav za spremljanje, nameščenih v vozilih; poziva h krepitvi nadzora nad upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek; opozarja, da je treba vse naloge, povezane z dejavnostjo zaposlenega, šteti za delovni čas; prav tako poudarja, da je treba spremljati spoštovanje evropske in nacionalne zakonodaje glede varovanja zdravja in varnosti pri delu, vključno z delovnimi pogoji v vozilih, za vse, ki delajo v prometnem sektorju, ne glede na to, ali imajo status samozaposlenega, podizvajalca, začasnega osebja ali pogodbenega delavca;

11.  pozdravlja pomembno vlogo sindikatov, ki si v mnogih državah članicah skupaj z izvajalci prevoznih storitev prizadevajo, da bi spremembe v sektorju prevoznih storitev potekale na socialno vzdržen način; poudarja, kako pomembni so v prometnem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, institucionaliziran socialni dialog na evropski in nacionalni ravni in sodelovanje zaposlenih v zadevah podjetja; spodbuja socialne partnerje, naj se pogajajo o kolektivnih pogodbah za vse prevozne storitve v skladu z nacionalnimi zakonodajami in prakso, saj so take pogodbe učinkovit instrument za zagotavljanje dostojnih socialnih in zaposlitvenih standardov; spodbuja mala in srednja podjetja v tem sektorju, naj ustanovijo združenja ali platforme, ki jih bodo pri tem spodbujali in jih obveščali;

12.  je seznanjen, da v nekaterih državah članicah potekajo razprave o uvedbi minimalnih plač v prevoznih podjetjih, ki delujejo na njihovem ozemlju; ugotavlja, da je predsednik Komisije Juncker v Parlamentu izjavil, da bi moralo biti v Uniji enako delo na enakem mestu enako plačano(3);

13.  priporoča, naj podjetja v okviru sodelovalnega gospodarstva ter ljudje, ki so zaposleni v prevoznem sektorju, najdejo način, kako skupaj delati in zastopati skupne interese, na primer na področju zavarovalništva;

14.  poziva države članice, naj jamčijo pravično konkurenco, dostojne delovne pogoje in socialno varstvo za vse delavce v prevoznem sektorju, da se tako omeji prekarno delo v sektorju v tranziciji, ter naj izboljšajo izvrševanje veljavnih predpisov in kolektivnih pogodb; poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti nekonkurenčni praksi v prometnem sektorju in naj si na tem področju izmenjujejo primere najboljše prakse; poziva zlasti države članice in socialne partnerje, naj se zavzamejo za platformo, namenjeno boju proti neprijavljenemu delu; meni, da lahko sodelovalno gospodarstvo prek zabeleženih elektronskih transakcij državam članicam pomaga v boju proti praksam, ki bi lahko vodile v nelojalno konkurenco;

15.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije opredelilo pojem delavca na podlagi zaposlitvenega razmerja, za katerega so značilna določena merila, na primer podrejeni položaj, osebni dohodek in narava dela; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo; poziva k večjemu prizadevanju za spopadanje s problematiko navideznih samozaposlitev, k zaščiti delavcev in ustvarjanju enakih pogojev za podjetja v prometnem sektorju;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj vsem delavcem v prometnem sektorju zagotovijo dostojne delovne pogoje, vključno z zahtevano ravnjo varovanja zdravja in varnosti pri delu, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali vrsto pogodbe o zaposlitvi; poudarja pomen zdravja in varnosti pri delu, zlasti če upoštevamo demografske spremembe in veliko mobilnost delavcev v prometnem sektorju;

17.  opozarja na številne primere nelojalne konkurence v prometnem sektorju, pogosto na račun malih prevoznih podjetij; opozarja, da lahko nelojalna konkurenca prispeva k poslabšanju delovnih pogojev; poziva pristojne organe, naj ustrezno sankcionirajo vsako nepravilnost na tem področju;

18.  poudarja, da namen podizvajalskega dela ne sme biti izogibanje standardom na področju dela in zaposlovanja; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo razmere in po potrebi postrožijo zakone o solidarni odgovornosti ter zagotovijo ustrezno izvajanje in izvrševanje veljavnih uredb;

19.  pozdravlja prožne modele delovnega časa, ki so rezultat pogajanj socialnih partnerjev v prometnem sektorju, ki delavcem omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; vendar poudarja, da je pomembno spremljati spoštovanje predpisov o delovnem času ter času vožnje in počitka, kar bi morala olajšati digitalizacija v prometnem sektorju;

20.  poudarja, da so mala in srednja podjetja v prometnem sektorju v majhnih mestih, težko dostopnih regijah in na obrobju velikih mestnih območij izredno pomembna za prevoz ljudi, ki se vozijo na delo, v šolo, po nakupih in opravkih, zlasti tam, kjer javni prevoz ne deluje ustrezno;

21.  poudarja, da je za soočanje s spremembami in tehnološkim napredkom v prometnem sektorju pomembno, da delavci obvladajo spretnosti in znanja 21. stoletja, kot so digitalna znanja, timsko delo, kritično razmišljanje in reševanje problemov; poudarja, da je ključ do socialno vzdržnega preoblikovanja in prilagoditve prometnega sektorja v usposabljanju zaposlenih; poziva socialne partnerje ter ustanove za izobraževanje in usposabljanje, naj za mala prevozna podjetja razvijejo ustrezne strategije in izobraževalne programe na tem področju; meni, da je naloga delodajalca, da zaposlene ustrezno seznani z novimi tehnologijami, kot so aplikacije IT in aplikacije sledenja; poudarja, da bi morala v primeru začasnih pogodb agencija, ki priskrbi osebje, delavcem zagotoviti ustrezno pripravo in usposabljanje;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo modele socialnega gospodarstva v prometnem sektorju ter v zvezi s tem izmenjujejo primere najboljše prakse, saj so v obdobjih gospodarskih kriz socialna podjetja dokazano bolj vzdržna kot drugi poslovni modeli;

23.  poziva Komisijo, naj zbere zanesljive podatke o sodelovalnem gospodarstvu v prometnem sektorju in preuči učinke na delovne pogoje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

2

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Tim Aker, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Thomas Händel, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Morten Løkkegaard, Dominique Martin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Anne Sander, Jutta Steinruck, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Rosa D’Amato, Rosa Estaràs Ferragut, Tania González Peñas, Sergio Gutiérrez Prieto, Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer

(1)

Poročilo po naročilu Evropske komisije o stanju na trgu cestnega prevoza blaga (2014), Delovna skupina A: Collection and Analysis of Data on the Structure of the Road Haulage Sector in the European Union (Zbiranje in analiza podatkov o strukturi sektorja cestnega prevoza blaga v Evropski uniji) (3. februar 2014); http://ec.europa.eu/transport/modes/road/studies/doc/2014-02-03-state-of-the-eu-road-haulage-market-task-a-report.pdf.

(2)

Predstavitev, ki jo je opravil Mark Pearson, namestnik direktorja na direktoratu za zaposlovanje, delo in socialne zadeve OECD na seji odbora EMPL in ECON z dne 21. junija 2016 o neenakostih; https://polcms.secure.europarl.europa.eu/cmsdata/upmloas/e54ad36f-29cb-4c77-a9c7-2e4e2858fe55/Microsoft%20-%20Inequality%20OECD%Pearson.pdf.

(3)

A New Start for Europe: My Agenda for Jobs, Growth, Fairness and Democratic Change – Political Guidelines for the next European Commission; (Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe – Politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo), uvodna izjava na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 15. julija 2014 v Strasbourgu; Jean-Claude Juncker, kandidat za predsednika Evropske komisije, str. 7; http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/jean-claude-juncker---political-guidelines.pdf.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Knut Fleckenstein, Maria Grapini, Evžen Tošenovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov