PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske

10.11.2016 - (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE)) - ***

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Jørn Dohrmann

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske

(10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10711/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (11692/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0332/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne [......] o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0321/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporazum med Dansko, Norveško in Švedsko o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku in Kattegatu je začel veljati 7. avgusta 1967. Ta sporazum, ki je bil dopolnjen z dvostranskim sporazumom o ribištvu med Evropsko unijo in Norveško iz leta 1980, je vsem trem državam omogočal vzajemni dostop do ribolova do štiri navtične milje od njihovih temeljnih črt v Skagerraku in Kattegatu. Poleg tega je določal, da se za namene takega ribolova zadevno območje šteje kot odprto morje. Tako so se s sporazumom uredili odnosi med državami zastave in obalnimi državami.

V sporazumu iz leta 1966 so se upoštevale posebne geografske značilnosti območja Skagerraka in Kattegata v zvezi z ribolovom in priznale zgodovinske pravice ribičev iz vseh treh držav do ribolova na tem majhnem morskem območju. Zato je bil sporazum iz leta 1966 sestavljen le iz treh členov; v prvem je bilo določeno zadevno območje, v drugem pa pravice dostopa in želja po uskladitvi tehničnih predpisov.

S pristopom Danske in Švedske k EU leta 1973 in 1995 je Komisija prevzela pristojnost za upravljanje tega sporazuma v imenu obeh držav članic. Posvetovanje o dogovorih na podlagi tega sporazuma je potekalo vzporedno s posvetovanjem v okviru dvostranskega sporazuma o ribištvu iz leta 1980.

Sporazum iz leta 1966 je najprej veljal 35 let, do leta 2002, in je bil nato do leta 2012 podaljšan za dve petletni obdobji.

Zaradi nedavnih sprememb mednarodne ribiške zakonodaje, zlasti uvedbe Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 in sporazuma Združenih narodov o staležih rib iz leta 1995, obstoječi sporazum po mnenju Norveške ni bil skladen z določbami, ki veljajo po mednarodnem pomorskem pravu. Država je bila zaskrbljena zlasti zaradi določb o nadzoru. Poleg tega je menila, da sporazum ni skladen z načeli običajne jurisdikcije obalnih držav na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter s sodobnimi načeli ohranjanja in upravljanja.

Dne 29. julija 2009 je norveško zunanje ministrstvo z uradno odpovedjo v skladu s členom 3(3) sporazuma obvestilo danske organe, vlado, ki je bila depozitar sporazuma, da želijo sporazum odpovedati. Tako je sporazum iz leta 1966 prenehal veljati 7. avgusta 2012.

Nato je Norveška začela uradna pogajanja s Komisijo, v imenu Evropske unije, da bi se oblikoval nadomestni sporazum o vzajemnem dostopu do ribolova na območju Skagerraka in Kattegata. Ta novi sporazum je bil parafiran 24. oktobra 2013 in podpisan 15. januarja 2015. Skladen je s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in poznejšimi zadevnimi določbami iz drugih sporazumov.

Novi sporazum plovilom Danske, Norveške in Švedske še naprej omogoča izključni dostop do voda vseh treh držav dlje kot štiri morske milje od temeljnih črt. Zagotavlja stalni vzajemni dostop obeh držav članic in Norveške do zadevnih voda drugih pogodbenic na območju Skagerraka in Kattegata, hkrati pa tudi preudarne ukrepe za ohranjanje in upravljanje ribolova na tem območju. Poleg tega omogoča nadzorne ukrepe v skladu z načeli običajne jurisdikcije obalnih držav, kar že velja za ribolov v Severnem morju.

Stališče poročevalca

Ribiči tradicionalno ne lovijo v nekaterih vodah: lovijo nekatere staleže rib ali nekatere vrste in ribe v vodah, kjer se ti staleži ali vrste nahajajo, in sledijo vrstam, ki se selijo. Ta tradicija je starejša od nastanka držav in priznavanja teritorialnih voda, še veliko pozneje pa tudi izključnih ekonomskih con.

Značilna primera zanjo sta Kattegat in Skagerrak. Švedski, danski in norveški ribiči že najmanj od srednjega veka skupaj lovijo v teh vodah iste staleže. Načelo, da imajo ribiči iz teh treh držav zgodovinske pravice do ribolova v Skagerraku in Kattegatu, se s tem, ko sta dve od držav postali državi članici EU, ni spremenilo. Izjemno pomembno je, da se spoštujejo zgodovinske ribolovne pravice.

Skupna ribiška politika EU določa sistem za upravljanje staležev rib v vodah, ki jih pokriva, in tako podpira zgodovinske pravice ribičev. Sporazum dopolnjuje podporo zgodovinskih ribolovnih pravic na tem področju in bo koristil izvajanju reformirane skupne ribiške politike v Kattegatu in Skagerraku.

Evropski parlament bi moral sporazum odobriti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	9.11.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ole Christensen, Jørn Dohrmann, Francisco José Millán Mon