Postopek : 2016/2150(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0331/2016

Predložena besedila :

A8-0331/2016

Razprave :

PV 24/11/2016 - 6
CRE 24/11/2016 - 6

Glasovanja :

PV 24/11/2016 - 8.9
CRE 24/11/2016 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0452

POROČILO     
PDF 529kWORD 60k
15.11.2016
PE 587.504v02-00 A8-0331/2016

o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015

(2016/2150(INI))

Odbor za peticije

Poročevalec: Notis Marias

PR_INI_AnnOmbud

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015

(2016/2150(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015,

–  ob upoštevanju člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije

–  ob upoštevanju člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic(1),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Evropski parlament sprejel 6. septembra 2001,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Evropski parlament in Evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

–  ob upoštevanju načel preglednosti in integritete pri lobiranju, ki ju je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 220(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0331/2016),

A.  ker je bilo letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2015 uradno posredovano predsedniku Evropskega parlamenta 3. maja 2016, varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly pa ga je Odboru za peticije predstavila 20. junija 2016 v Bruslju;

B.  ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja;

C.  ker je v členu 24 PDEU določeno načelo, da ima vsak državljan Unije pravico, da se pritoži pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228;

D.  ker je Evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

E.  ker člen 258 PDEU določa vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb; ker lahko opustitev ali neizpolnjevanje teh odgovornosti velja za nepravilnost; 

F.  ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije „pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava“ in ker je mogoče na podlagi tega člena v ta namen z uredbami v sekundarno pravo EU vključiti konkretne predpise, ki se nanašajo na celotno upravo Evropske unije;

G.  ker člen 41 Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

H.  ker je v členu 43 Listine navedeno, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na Evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

I.  ker je urad Evropskega varuha človekovih pravic, ustanovljen z Maastrichtsko pogodbo, leta 2015 praznoval 20. obletnico delovanja, od leta 2005 pa je obravnaval 48.840 pritožb;

J.  ker je raziskava Flash Eurobarometer o državljanskih pravicah v EU iz oktobra 2015 pokazala, da se 83 % evropskih državljanov zaveda, da imajo državljani EU pravico pritožiti se Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu ali Evropskemu varuhu človekovih pravic;

K.  ker Evropski varuh človekovih pravic nepravilnosti opredeljuje kot slabo ali neuspešno upravljanje, do katerega pride, kadar institucija ali javni organ ne deluje v skladu s pravili, predpisi ali načeli, ki so zanj zavezujoči, ne upošteva načel dobrega upravljanja ali krši človekove pravice;

L.  ker je namen Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev preprečiti nepravilnosti; ker je to orodje zaradi svoje nezavezujoče narave manj uporabno;

M.  ker se zaradi nepreglednosti pri dosjejih, ki močno vplivajo na družbenoekonomski model EU ter imajo pogosto pomembne posledice na področju javnega zdravja in okolja, rado krepi nezaupanje med državljani in v javnem mnenju na splošno;

N.  ker imajo žvižgači nenadomestljivo vlogo pri razkrivanju primerov nepravilnosti in v nekaterih primerih celo politične korupcije; ker ti primeri resno ogrožajo kakovost naše demokracije; ker se žvižgači po razkritju sami pogosto soočajo z resnimi težavami ter prepogosto čutijo negativne osebne posledice v številnih pogledih, ne le v osebnem, ampak tudi kazenskem; ker bi lahko znane izkušnje iz preteklosti posameznike v prihodnje odvrnile od etične poti razkrivanja nepravilnosti, če ne bo dodatnih zaščitnih ukrepov;

O.  ker je evropska varuhinja človekovih pravic leta 2014 dosegla, da je bilo upoštevanih 90 % njenih sklepov in/ali priporočil, kar je 10 odstotnih točk več kot leta 2013;

P.  ker med preiskavami varuhinje v letu 2015 najdemo naslednje glavne teme: preglednost znotraj institucij EU, etična vprašanja, sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev EU, pravila konkurence EU in temeljne pravice;

Q.  ker je Odbor za peticije dejaven član Evropske mreže varuhov človekovih pravic; ker je Odbor v tej vlogi od evropske varuhinje človekovih pravic prejel 42 pritožb, da bi jih nadalje obravnaval kot peticije;

1.  odobri letno poročilo za leto 2015, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic;

2.  čestita Emily O’Reilly za odlično delo in neutrudna prizadevanja, da bi izboljšala kakovost storitev, ki jih evropska uprava ponuja državljanom; priznava pomen preglednosti kot osrednjega elementa za pridobitev zaupanja in dobro upravo, ki ga izkazuje tudi visok delež pritožb v zvezi s preglednostjo (22,4 %), kar to tematiko postavlja na prvo mesto med pritožbami; priznava vlogo strateških preiskav pri zagotavljanju dobrega upravljanja in podpira tiste, ki jih na tem področju doslej izvedel urad Evropskega varuha človekovih pravic;

3.  pozdravlja nenehna prizadevanja evropske varuhinje človekovih pravic za povečanje preglednosti v pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) s podajanjem predlogov Komisiji; pozitivno ocenjuje, da je Komisija zato objavila številne dokumente o TTIP in s tem spodbuja preglednost kot enega od treh stebrov svoje nove trgovinske strategije; ponovno poudarja, da je pri mednarodnih sporazumih, kot so TTIP, CETA in drugi, potrebna okrepljena preglednost, k čemur pozivajo številni zaskrbljeni državljani, ki se obrnejo na Odbor za peticije; v tem pogledu poziva k večjim in širšim prizadevanjem za ohranitev zaupanja evropskih državljanov;

4.  opozarja, da Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije temelji na načelu čim širšega dostopa; zato poudarja, da morata biti preglednost in popoln dostop do dokumentov institucij EU pravilo, s čimer bi državljani lahko v celoti uveljavljali svoje demokratične pravice; poudarja, da je treba izjeme pri tem pravilu pravilno razlagati, kar je odločilo tudi Sodišče Evropske unije, ter pri tem upoštevati prevladujoči javni interes za razkritje in zahteve demokracije, tesnejše sodelovanje državljanov v postopku odločanja, legitimnost upravljanja, učinkovitost in odgovornost do državljanov;

5.  spodbuja Komisijo in države članice, naj Evropskega varuha človekovih pravic pooblastijo, da lahko poda izjavo, če različne institucije EU ne spoštujejo Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, če ti dokumenti ne sodijo na področje člena 9(1) Uredbe; podpira ugotovitev, da je treba evropskega varuha človekovih pravic pooblastiti za sprejemanje odločitev o objavi ustreznih dokumentov po preiskavi o neizpolnjevanju;

6.  obžaluje zastoj pri pregledu Uredbe (ES) št. 1049/2001; meni, da bi bilo treba doseči takojšen napredek, saj uredba ne odraža več sedanjega pravnega položaja in institucionalne prakse;

7.  priznava, da je treba odločitve EU sprejemati pregledno, in podpira preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic o neuradnih pogajanjih med tremi glavnimi institucijami EU (trialogih) in začetek javnega posvetovanja o vprašanju; podpira objavo dokumentov s trialogov, ob ustreznem upoštevanju člena 4 Uredbe št. 1049/2001;

8.  obžaluje, da je Komisija Preiskovalnemu odboru za meritve emisij v avtomobilskem sektorju (EMIS) predložila samo delno dokumentacijo, ki je bila pripravljena tako, da so manjkale nekatere informacije, za katere je Komisija menila, da niso pomembne; poziva Komisijo, naj zagotovi največjo natančnost pri svojem delu in popolno preglednost pri posredovani dokumentaciji ter tako v celoti spoštuje načelo lojalnega sodelovanja, da bi lahko odbor EMIS v celoti in učinkovito izvrševal svoja pooblastila za preiskavo;

9.  podpira odločenost evropske varuhinje človekovih pravic, da se poveča preglednost delovanja Evropske centralne banke ter izpolnjevanje visokega standarda upravljanja, zlasti kot članice trojke/četvorke, ki nadzira programe fiskalne konsolidacije v državah EU; pozdravlja odločitev Evropske centralne banke, da objavi sezname sej za člane svojega izvršilnega odbora; podpira nove smernice za predavanja in določitev „tihega obdobja“ za tržno občutljive informacije pred sejami Sveta ECB;

10.  ugotavlja, da ima ECB status monetarnega organa in svetovalnega člana trojke/četvorke ter poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj varuje interese dobrega upravljanja v enem od najpomembnejših finančnih organov;

11.  poziva k še večji preglednosti na sestankih Euroskupine kot jo zagotavljajo ukrepi, ki jih je po posredovanju evropske varuhinje človekovih pravic že sprejel njen predsednik;

12.  odobrava preiskavo varuhinje človekovih pravic o sestavi in preglednosti dela strokovnih skupin Komisije; je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi te skupine odprla za javnost, in poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotavljanje popolne preglednosti; ponovno poziva Svet in njegove pripravljalne organe, naj se čim prej vključijo v register lobistov ter povečajo preglednost pri svojem delu;

13.  podpira prizadevanja varuhinje človekovih pravic za večjo preglednost lobiranja; obžaluje, da Komisija ni pripravljena objaviti podrobnih informacij o sestankih z lobisti tobačne industrije; poziva Komisijo, naj bo njeno delovanje popolnoma pregledno, da bi javnost pridobila večje zaupanje v njeno delo;

14.  poziva Komisijo, naj bodo vse informacije o vplivu lobistov na voljo brezplačno, popolnoma razumljive in zlahka dostopne javnosti prek ene osrednje spletne baze podatkov;

15.  poziva Komisijo, naj v letu 2017 predloži predlog za v celoti obvezen in pravno zavezujoč register lobistov, da bi odpravili vrzeli in vzpostavili popolnoma obvezen register za vse lobiste;

16.  podpira prizadevanja za uresničevanje smernic o preglednosti pri lobiranju, ki bi se poleg za institucije EU uporabljale tudi za nacionalne uprave;

17.  poudarja, da so državljani zaskrbljeni, kar zadeva obravnavo pritožb zaradi kršitev s strani Komisije; poudarja, da pravica do dobrega upravljanja, zapisana v členu 41 Listine o temeljnih pravicah, vključuje obveznost ustrezne utemeljitve v primerih, kjer se Komisija odloči, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije; pozdravlja strateško preiskavo evropske varuhinje človekovih pravic o sistemskih vprašanjih, ki so bila ugotovljena v sistemu EU Pilot;

18.  pozdravlja začetek preiskave varuhinje človekovih pravic (zadeva 01/5/2016/AB) o tem, kako Komisija obravnava pritožbe o kršitvah v postopkih EU Pilot v svoji vlogi varuhinje Pogodb; opozarja na predhodne zahteve Odbora za peticije za omogočanje dostopa do sistema EU Pilot in dokumentov o postopkih za ugotavljanje kršitev, saj so peticije pogosto povod za začetek takih postopkov;

19.  pozdravlja nadaljevanje preiskav evropske varuhinje človekovih pravic o pojavu vrtljivih vrat pri zaposlovanju nekdanjih uradnikov Komisije v zasebnem sektorju; je seznanjen z dejstvom, da je Komisija po teh preiskavah posredovala več informacij z imeni višjih uradnikov, ki so Komisijo zapustili zaradi dela v zasebnem sektorju; spodbuja pogostejše objave imen in drugih podatkov o teh osebah; izraža upanje, da bodo enako ravnale tudi druge evropske institucije in agencije; pozdravlja pripravljenost Komisije, da objavi informacije o zaposlitvi nekdanjih komisarjev po izteku njihovega mandata; izraža veliko zaskrbljenost, ker je bil nekdanji predsednik Komisije José Manuel Barroso imenovan za svetovalca in neizvršnega direktorja banke Goldman Sachs International;

20.  opozarja, da navzkrižje interesov sega veliko širše kot pa primeri vrtljivih vrat; poudarja, da je učinkovita obravnava vseh virov navzkrižja interesov bistvena za doseganje dobrega upravljanja in zagotavljanje verodostojnosti pri političnem in tehničnem odločanju; meni, da je treba na podlagi visokih standardov in konkretnih ukrepov, ki ne bodo dopuščala nikakršnega dvoma o kakem navzkrižju interesov, na ravni EU posebno pozornost nameniti imenovanjem kandidatov na mesta v institucijah, agencijah in organih Unije;

21.  pozdravlja dejstvo, da so v letu 2015 vse institucije EU v skladu s členom 22(a), (b) in (c) Kadrovskih predpisov uvedle notranja pravila za zaščito žvižgačev, s čimer spodbujajo urejeno razkrivanje nepravilnosti; ugotavlja, da bi lahko bila zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi lahko bolj učinkovita; v ta namen poziva k sprejetju skupnih pravil za spodbujanje razkrivanja nepravilnosti in uvedbo minimalnih jamstev in zaščitnih ukrepov za žvižgače;

22.  poziva k sprejetju direktive o razkrivanju nepravilnosti, s katero bi opredelili ustrezne poti in postopke za razkrivanje vseh oblik nepravilnosti ter minimalna ustrezna jamstva in pravne zaščitne ukrepe na vseh ravneh za udeležene posameznike;

23.  pozdravlja uvedbo mehanizma za pritožbe o morebitnih kršitvah temeljnih pravic v Frontexu, ki je sledila tekoči preiskavi varuhinje človekovih pravic o praksah, ki jih uporabljajo Frontex in države članice pri skupnem prisilnem vračanju migrantov brez urejenega statusa; pozitivno ocenjuje vključitev tega mehanizma v uredbo o novi evropski mejni in obalni straži;

24.  čestita evropski varuhinji za preiskovanje skladnosti držav članic z Listino o temeljnih pravicah pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo iz skladov EU, kot so projekti za nastanitev invalidov v institucijah namesto za njihovo vključevanje v družbo; poziva evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj nadaljuje s takšnimi preiskavami, da se zagotovita preglednost in dodana vrednost projektov;

25.  pozdravlja sodelovanje varuhinje človekovih pravic in Evropskega parlamenta pri okviru EU za Konvencijo OZN o pravicah invalidov, zlasti pri pozivu k celovitemu izvajanju konvencije na ravni EU ter k dodelitvi zadostnih sredstev v ta namen; ponovno izraža popolno podporo izvajanju te konvencije ter poziva Komisijo in države članice, naj jo celovito izvajajo na ravni EU;

26.  podpira prizadevanja varuhinje človekovih pravic pri obravnavi primerov diskriminacije, pravic manjšin ter pravic starejših na seminarju Evropske mreže varuhov človekovih pravic z naslovom varuhi človekovih pravic proti diskriminaciji;

27.  podpira prizadevanja varuhinje človekovih pravic za zagotavljanje nepristranskosti pri odločanju Komisije o vprašanjih konkurence;

28.  priznava, da je pravica državljanov EU do sodelovanja pri oblikovanju politik EU zdaj pomembnejša kot kdaj koli; pozdravlja smernice, ki jih je varuhinja človekovih pravic predlagala za izboljšanje delovanja evropske državljanske pobude, zlasti ko gre za trdne argumente Komisije v zvezi z zavrnitvami evropskih državljanskih pobud; vendar priznava precejšnje pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti in zanje najti ustrezne rešitve, da bi bila ta pobuda bolj učinkovita; potrjuje, da se bo z večjim vključevanjem državljanov v oblikovanje politik EU izboljšala verodostojnost evropskih institucij;

29.  kot pozitivno ocenjuje stalni dialog ter tesne odnose varuhinje človekovih pravic s številnimi institucijami EU, tudi Evropskim parlamentom in z drugimi organi, da bi zagotovila upravno sodelovanje in povezanost; pozdravlja tudi prizadevanja varuhinje človekovih pravic za zagotovitev stalne in odprte komunikacije z Odborom za peticije;

30.  priznava, da morajo agencije EU upoštevati enake visoke standarde preglednosti, odgovornosti in etike kot vse druge institucije; z zadovoljstvom ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic v več agencijah v EU opravila pomembno delo; podpira predlog Evropski agenciji za kemikalije, da morajo registracijski zavezanci dokazati, da so storili vse, da bi preprečili testiranje na živalih ter predložiti informacije o načinih preprečevanja takega testiranja;

31.  podpira priporočila varuhinje človekovih pravic, naj Evropska agencija za varnost hrane pregleda svoje predpise in postopke o navzkrižju interesov in postopke, da bi zagotovila ustrezno javno posvetovanje in sodelovanje;

32.  opozarja, da ima varuhinja tudi nalogo in torej dolžnost, da v okviru prizadevanj za dobro upravljanje v korist državljanov EU nadzira delo Parlamenta;

33.  poziva k učinkoviti nadgradnji Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, tako da se v tem zakonodajnem obdobju sprejme zavezujoča uredba o tem področju;

34.  poziva evropsko varuhinjo človekovih pravic, naj naslednjim letnim poročilom doda razvrstitev pritožb, ki so zunaj njenega mandata, saj bi s tem poslanci Evropskega parlamenta dobili pregled nad težavami državljanov EU; 

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

.

(1)

UL L 113, 4.5.1994, str. 15.


OBRAZLOŽITEV

Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly je 3. maja 2016 predsedniku Martinu Schulzu predložila svoje letno poročilo za leto 2015, junija 2016 pa ga je predstavila na seji Odbora za peticije Evropskega parlamenta.

Poročilo ima enako privlačno obliko kot poročilo za leto 2014, in sicer so v njem izpostavljena glavna vprašanja in podane obširne informacije o pobudah in ukrepih evropske varuhinje človekovih pravic, uporabi družbenih medijev za spodbujanje dejavnosti varuhinje in ustreznih ukrepih evropskih institucij. Priloženi so informativni in podrobni statistični podatki za skoraj enaka področja kot lani, kar omogoča neposredno in preprosto primerjavo. Žal je bilo poročilo na spletnem mestu Evropskega varuha človekovih pravic objavljeno samo v angleškem jeziku, s čimer je krog bralcev omejen, dokler ne bodo na voljo vse ostale jezikovne različice.

Naloge Evropskega varuha človekovih pravic so opisane v členu 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer lahko njegov urad sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije.

Pravica do pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic je zapisana v členu 24 PDEU in členu 43 Listine EU o temeljnih pravicah. Gre tudi za eno izmed temeljnih pravic, ki jih državljani držav članic pridobijo z državljanstvom EU.

Varuh človekovih pravic pomaga posameznikom, gospodarskim družbam in združenjem, ki se soočajo s težavami zaradi nepravilnosti v kateri od institucij EU. Nepravilnost je opredeljena kot slabo ali pomanjkljivo upravljanje, do katerega pride, če institucija ne deluje v skladu s pravili, ne upošteva načel dobrega upravljanja ali krši človekove pravice, obenem pa je v členu 41 Listine EU o temeljnih pravicah dobro upravljanje opisano kot pravica državljanov EU, kar nacionalnim upravam in upravi EU nalaga obveznosti.

V uradu Evropskega varuha človekovih pravic so leta 2015 pomagali 17.033 evropskim državljanom, od tega so jim v 13.966 primerih (81,99 %) svetovali prek interaktivnega vodnika na spletni strani evropskega varuha človekovih pravic, 2.077 primerov (12,19 %) so obravnavali kot pritožbe, v 1.060 primerih (6,22 %) pa je šlo za zahtevke za informacije, na katere so službe varuha odgovorile. V primerjavi s prejšnjim letom so leta 2015 pomagali občutno manjšemu številu državljanov (23.072 v letu 2014, tj. zmanjšanje za 26,17 %); količina pritožb je bila enaka, vendar je bil leta 2015 njihov delež v skupnem številu primerov višji (12,19 %) kot leta 2014 (9,01 %).

Evropski varuh človekovih pravic poleg tega, da pomaga državljanom, deluje v javnem interesu, saj institucijam EU pomaga izboljšati kakovost storitev, ki jih zagotavljajo. Poleg preiskovanja pritožb lahko varuh sproži tudi preiskave na lastno pobudo.

V referenčnem letu je varuhinja sprožila 261 preiskav na podlagi pritožb in 17 na lastno pobudo ter zaključila 261 preiskav na podlagi pritožb in 16 na lastno pobudo. Med slednjimi je bilo osem strateških preiskav o pomembnih vprašanjih, kot so preglednost pogajanj o TTIP, prijavljanje nepravilnosti, evropska državljanska pobuda, temeljne pravice v kohezijski politiki EU in prisilno vračanje s strani Frontexa. Omeniti je treba tudi začetek šestih strateških pobud (obravnava pomembnih tem brez preiskave), med katerimi so preglednost ECB, dejavnosti nekdanjih komisarjev po izteku mandata ter Sklad za azil, migracije in vključevanje.

Kar zadeva države izvora teh pritožb, je na prvem mestu Španija s 322 pritožbami, sledijo pa ji Nemčija (234), Poljska (172), Belgija (179) in Združeno kraljestvo (146). Čeprav iz določenih držav članic izvira veliko pritožb, to ne pomeni, da je bilo odprto sorazmerno število preiskav. Podatki za leto 2015 na primer kažejo, da je bilo na podlagi 149 pritožb iz Belgije sproženih 35 preiskav, medtem ko jih je bilo na podlagi 323 pritožb iz Španije začetih le 27.

Kar zadeva institucije, ki so predmet preiskav varuha, je na prvem mestu Evropska komisija z več kot polovico primerov (55,6 %). Sledijo agencije EU z 11,5 %. Trdno na tretjem mestu je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) z 10 %, sledijo drugi organi z 9,2 %, na petem mestu pa je Evropski parlament z 8 % pritožb. Na zadnjih dveh mestih sta Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) s 4,6 % in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) z 1,9 %. V primerjavi z letom 2014 gre za iste institucije, le njihov vrstni red je drugačen: leta 2015 je bilo v zvezi z Evropskim parlamentom sproženih več preiskav kot v zvezi z ESZD.

Tri najpogostejše teme preiskav varuhinje človekovih pravic v letu 2015 so bile zahtevki za informacije in dostop do dokumentov (tj. zadeve v zvezi s preglednostjo) ter institucionalne in politične zadeve, tem pa tesno sledi Komisija kot varuhinja Pogodb. Število preiskav na vseh treh področjih je podobno. Ostale zadeve, razvrščene po pomembnosti, so natečaji in izbirni postopki, upravni in kadrovski predpisi ter nazadnje dodeljevanje javnih naročil in nepovratnih sredstev. Leta 2014 so bile teme enake, vendar so bile razporejene drugače, saj so bile institucionalne in politične zadeve manj pogoste kot ravnanje Komisije kot varuhinje Pogodb.

V letu 2015 je varuhinja človekovih pravic ukrepala na podlagi 1946 prejetih pritožb. V 971 primerih je svetovala ali je primer posredovala dalje (na primer članu Evropske mreže varuhov človekovih pravic ali Odboru EP za peticije), v 726 primerih je bil pritožnik seznanjen z dejstvom, da varuhinja ne more nadaljnje svetovati, v 249 primerih pa je bila sprožena preiskava.

V poglavju 11 letnega poročila so na kratko opisani postopki, v skladu s katerimi Evropski varuh človekovih pravic obravnava primere. Del njegovih dejavnosti so tudi strateške preiskave, njegova glavna naloga pa je obravnavanje pritožb, ki se vedno predložijo v pisni obliki, bodisi na papirju ali elektronsko. Pritožbe, ki presegajo pristojnosti varuha, se preusmerijo na pristojni organ ali drugo službo, ki bi lahko pomagala. Nedopustne pritožbe se zavrnejo s pisno obrazložitvijo pritožniku in predlogom alternativnega sredstva. Če se na podlagi pritožbe sproži preiskava, se sprejme odločitev, ali je mogoče pritožbo rešiti hitro. V nasprotnem primeru je potrebna temeljita preiskava, ki se lahko zaključi s predlogom rešitve ali osnutkom priporočila o tem, kako je mogoče nepravilnost popraviti. Če rešitve ni mogoče doseči, se lahko izda kritična ocena.

Evropska varuhinja človekovih pravic je ob koncu leta 2015 začela pregled omenjenih postopkov, da bi povečala njihovo učinkovitost in učinek. Revidirani postopki se nestrpno pričakujejo v letu 2016, ko bo sledilo posvetovanje z Evropskim parlamentom.

V 145 preiskavah, ki jih je varuhinja zaključila v letu 2015 (52,3 % vseh preiskav), je predmet pritožbe rešila zadevna institucija ali je bila sklenjena sporazumna rešitev. V 79 primerih (28,5 %) ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, v 59 primerih (19,5 %) nadaljnja preiskava ni bila upravičena, v 30 primerih (10,8 %) pa je bila ugotovljena nepravilnost. V šestih primerih (2,2 %) so bili sprejeti drugi ukrepi. Omeniti je treba, da je bilo v primerjavi s prejšnjim letom rešenih precej več pritožb (33,3 % v letu 2014), poleg tega je bilo več primerov, v katerih niso bile ugotovljene nepravilnosti (19,0 % v letu 2014). Hkrati je bilo pritožb, na podlagi katerih nadaljnja preiskava ni bila utemeljena, izjemno malo (40,8 % v letu 2014).

V primerih, ko je mogoče ugotoviti nepravilnost, lahko Evropski varuh človekovih pravic preiskavo zaključi s kritično oceno ali osnutkom priporočila.

Kritična ocena se pripravi v primerih, ko institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, ko nepravilnosti nimajo splošnih posledic ali ko ni potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic lahko pripravi kritično oceno tudi, če meni, da osnutek priporočila ne bi bil učinkovit, ali kadar zadevna institucija ne sprejme osnutka priporočila, vendar nepravilnosti ne upravičujejo priprave posebnega poročila za Parlament. Vseeno kritična ocena služi kot potrdilo pritožniku, da je bila njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji pa pokaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje.

Dodatno pripombo varuh poda, če pri obravnavanju primera ugotovi, da je mogoče izboljšati kakovost upravljanja. Pri tem ne gre za kritiziranje zadevne institucije, temveč bolj za smernice in nasvet, kako bi lahko institucija izboljšala kakovost svojih storitev.

Osnutek priporočila se izda, če zadevna institucija lahko odpravi nepravilnosti ali ko gre za hude nepravilnosti, ki imajo splošne posledice. Če zadevna institucija prejme osnutek priporočila, mora v skladu s Pogodbo v treh mesecih varuhu poslati podrobno mnenje.

Če se institucija, agencija ali organ EU na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, lahko varuh pripravi posebno poročilo in ga posreduje Evropskemu parlamentu. Posebno poročilo je skrajni ukrep in zadnji korak varuha, ki ga stori pri obravnavi pritožbe. Parlament se nato odloči o sprejetju morebitnih nadaljnjih ukrepov, na primer o pripravi resolucije. Posebna poročila se predložijo Odboru za peticije, ki je pristojni odbor za odnose z varuhom človekovih pravic.

V letu 2015 je varuhinja človekovih pravic v 19 primerih naslovila na institucije kritične ocene. V 11 primerih so bili oblikovani osnutki priporočil, ki so jih institucije delno ali v celoti sprejele.

Evropski varuh človekovih pravic tesno sodeluje s svojimi kolegi v državah članicah. To sodelovanje poteka v okviru Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic, odbore za peticije in podobne organe držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav evropskega gospodarskega prostora in/ali schengenskega območja. Odbor Parlamenta za peticije je polnopravni član mreže, ki trenutno obsega 94 uradov v 36 državah.

Leto 2015 je bilo za mrežo prelomno, saj je evropska varuhinja človekovih pravic sprožila reformo Evropske mreže varuhov človekovih pravic, da bi postala vidnejša in pomembnejša v evropski javnosti. Člani mreže imajo poleg obravnavanja primerov, ki presegajo pristojnosti varuhinje (od 512 takšnih primerov v letu 2015 je bilo 470 posredovanih drugim varuhom človekovih pravic in 42 Odboru za peticije), kar je bil doslej uveljavljen postopek, možnost okrepljenega sodelovanja, tj. izvajanja vzporednih preiskav z varuhinjo (kot v primeru prisilnega vračanja nezakonitih priseljencev), razprav o posameznih primerih (kot je preiskava o Skladu za azil, migracije in vključevanje) in vzajemnega posvetovanja o širših temah (npr. o preglednosti lobiranja z namenom priprave smernic v zvezi s tem za nacionalne uprave in upravo EU). Člani naj bi organizirali tudi letni seminar o ključnih temah in izboljšali notranje postopke za posredovanje nacionalnih vprašanj o pravu EU iz mreže pristojnim institucijam. Letno srečanje Evropske mreže varuhov človekovih pravic je potekalo aprila 2015 v Varšavi na temo diskriminacije.

Člen 33(2) Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov določa vzpostavitev okvira EU, ki naj bi spodbujal, varoval in nadzoroval izvajanje konvencije. Člani so Evropski varuh človekovih pravic, Odbor Parlamenta za peticije in Odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, Agencija za temeljne pravice, Evropska komisija (ki se namerava iz okvira umakniti) in Evropski invalidski forum. Naloga Evropskega varuha človekovih pravic je varovanje pravic invalidov ter preverjanje, ali se uprava EU zaveda svoje odgovornosti v zvezi s temi pravicami. Posamezniki, ki menijo, da institucija EU ne ravna v skladu s konvencijo o pravicah invalidov, se lahko obrnejo na varuha in zahtevajo popravo krivic. Trenutno poteka reforma okvira na podlagi pregleda, ki ga je opravil strokovni odbor Odbora Združenih narodov za pravice invalidov, v reformi pa dejavno sodeluje tudi evropska varuhinja človekovih pravic.

Proračun Evropskega varuha človekovih pravic je neodvisna postavka proračuna EU in je za leto 2015 je znašal 10.346.105 EUR.

Odbor za peticije upošteva trenutni razvoj strateških preiskav in pobud, ki jih izvaja evropska varuhinja človekovih pravic, tako tiste vidike, ki se nadaljujejo iz leta 2015 v naslednje leto, kot tiste, ki so trenutno odprti kot posledica preteklih dosežkov. Med njimi so trialog o preglednosti in razkrivanju dokumentov, večja preglednost delovanja Evropskega sveta in Sveta EU ter preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov posebnih svetovalcev. Pozdravljamo prizadevanja evropske varuhinje človekovih pravic za vzpostavitev preglednosti v več institucijah in organih EU, katerih odločitve vplivajo na evropske državljane, saj odločajo o gospodarskih in monetarnih zadevah (npr. Euroskupina) ali državam članicam ponujajo financiranje pod težkimi pogoji in v skladu z memorandumi o soglasju (kot je npr. Evropski mehanizem za stabilnost).


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

9

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Soledad Cabezón Ruiz, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Miriam Dalli, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Peter Jahr, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Sofia Sakorafa, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Urszula Krupa, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ángela Vallina, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tiziana Beghin, Ernest Urtasun, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov