Postopek : 2016/2034(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0339/2016

Predložena besedila :

A8-0339/2016

Razprave :

PV 13/12/2016 - 17
CRE 13/12/2016 - 17

Glasovanja :

PV 14/12/2016 - 9.17
CRE 14/12/2016 - 9.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0504

POROČILO     
PDF 570kWORD 66k
16.11.2016
PE 580.784v02-00 A8-0339/2016

o instrumentih skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih

(2016/2034(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalka: Angélique Delahaye

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o instrumentih skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih

(2016/2034(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni kmetijski politiki Evropske unije,

–  ob upoštevanju študije iz marca 2016 z naslovom État des lieux sur les outils de gestion des risques mis en place par les États membres pour la période 2014-2020: cadres nationaux et européens (Stanje na področju instrumentov držav članic za obvladovanje tveganj v obdobju 2014–2020: nacionalni in evropski okvir), ki jo je pripravil za svoj Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračun (A8-0339/2016),

A.  ker kmetijske trge že ves čas zaznamujeta nestabilnost in cenovna nestanovitnost, v zadnjih nekaj letih pa sta zaradi hitrega sosledja pretresov v povpraševanju, ponudbi in ceni postali strukturni značilnosti kmetijstva na evropski in svetovni ravni;

B.  ker se mora kmetijstvo spopasti s poglavitnim izzivom, povezanim z naraščanjem svetovnega prebivalstva in ker je pomemben del svetovnega prebivalstva še vedno podhranjen, zato se bosta še naprej krepila nestanovitnost kmetijskih trgov zaradi nihanj v proizvodnji in neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem;

C.  ker podnebne spremembe in škodljivci, ki napadajo kmetijske rastline, škodljivo vplivajo na obseg kmetijske proizvodnje, posledice podnebnih sprememb, kot so suša in poplave, pa prispevajo k nestanovitnosti cen;

D.  ker imajo lahko makroekonomski pogoji ključno vlogo za nestanovitnost cen, vključno s strukturnimi dejavniki, kot so menjalni tečaji, cene energije in gnojil, obrestne mere ter špekulacije na kmetijskih trgih;

E.  ker veliki svetovni proizvajalci na kmetijskih trgih razen EU vzpostavljajo ukrepe za blažitev nestanovitnosti cen, skupina G-20 pa je sprejela zaveze na področju kmetijstva za obravnavo tega vprašanja v okviru sonaravnega razvoja z bojem proti negativnim učinkom čezmerne nestanovitnosti cen kmetijskih surovin na prehransko varnost;

F.  ker imajo v vsaki regiji na svetu svoj proizvodni model in izvajajo različne ukrepe na področju okolja in dobrobiti živali, kar lahko precej vpliva na neto ceno proizvodnje, in ker bi morali biti evropski kmetje zmožni konkurirati na svetovnem trgu;

G.  ker lahko politične odločitve, denimo uvedba trgovinskih embargov, povečajo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov;

H.  ker v Evropski uniji ni prave varnostne mreže, s katero bi omejili nestanovitnost trgov, kar ima močan odvračilni učinek za ohranjanje kmetovanja na ozemlju Unije;

I.  ker so odprtje trgov in odločitve, ki so privedle do globalizacije gospodarstva v zadnjih desetletjih, zlasti zaradi sporazuma o STO in dvostranskih trgovinskih sporazumov, zagotovili boljšo pretočnost trgov, so pa prispevali tudi k zaostrovanju pojava nestanovitnosti cen v kmetijstvu;

J.  ker se kmetje soočajo s povečanimi stroški proizvodnje in povečanjem dolgov kmetij in ker je med letoma 2005 in 2010 v EU izginilo 2,4 milijona kmetij, zaradi česar se je izgubilo veliko število delovnih mest na podeželju;

K.  ob upoštevanju, da so kmetijski trgi kot kraj srečanja med ponudbo in povpraševanjem po svoji naravi nestabilni, da prisotnost finančnih udeležencev to nestabilnost še povečuje in da nezadostna prožnost svetovnega povpraševanja po preskrbi s hrano glede na kmetijsko ponudbo povečuje učinek dejanskih ali domnevnih neravnovesij na udeležence na trgu, včasih s pretresljivim učinkom na cene kmetijskih proizvodov;

L.  ker bi lahko financializacija svetovnega gospodarstva in špekulacije, ki jo spremljajo, vplivale na kmetijske trge, kar bi lahko prispevalo k zaostrovanju neravnovesja na njih in povečevanju nestanovitnosti cen, ker se kmetijske surovine uporabljajo kot preprosta finančna sredstva; kot je poudarila kriza, ki jo povzročila hude proteste proti lakoti leta 2008, bi lahko bila ta pretirana financializacija uničujoča in etično oporečna, če ogroža prehransko varnost najslabše prehranjenih in najrevnejših ljudi na svetu;

M.  ker mora Evropska unija pomagati zagotoviti prehransko varnost v Evropi ter konkurenčen položaj evropskih kmetov in vrtnarjev na svetovnem trgu;

N.  ker sta kmetijski in agroživilski sektor pomembna za gospodarstvo EU in bi lahko prispevala k trajnostni rasti;

O.  ker nestanovitnost cen ustvarja visoko stopnjo negotovosti med proizvajalci in potrošniki, ker so v primeru nizkih cen ogroženi prihodki, sposobnost naložb in s tem dolgoročna vzdržnost njihovih dejavnosti, medtem ko bi lahko bile ogrožene možnosti prehranjevanja in dostop potrošnikov do osnovnih surovin zaradi visokih cen hrane, kar bi vodilo v krizne razmere;

P.  ker nestanovitnost cen škodi kmetijskemu in agroživilskemu sektorju, kar negativno vpliva na naložbe, rast in zaposlovanje in lahko resno vpliva na preskrbo potrošnikov, prehransko varnost in dobro delovanje skupne kmetijske politike;

Q.  ker nestanovitnost cen vpliva na zmožnost kmetov za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest, to pa odvrača od modernizacije, inovacij, mlade od tega, da bi postali kmetje in generacijske pomladitve;

R.  ker je mogoče trajnostno kmetovanje, ki je vir zelo kakovostne hrane, zagotoviti le, če bodo odkupne cene za kmete ustrezne, tako da bodo lahko pokrili vse stroške trajnostne proizvodnje;

S.  ker bi lahko večja preglednost evropskih trgov in pravočasen dostop do informacij, ki ju omogoča digitalna revolucija, skupaj z drugimi orodji z boljšim in bolj objektivnim dostopom gospodarskih subjektov do razvoja kmetijskih trgov prispevala k omejitvi nestanovitnosti trgov in cen, kar bi pripomoglo k boljši zaščiti prihodka kmetov in preprečevanju špekulacij na kmetijskih trgih;

T.  ker skupna kmetijska politika, kot je bila prenovljena leta 2013, v sklopu politike za razvoj podeželja prinaša orodja za obvladovanje tveganja in ker se za ta orodja trenutno porabi samo 2 % proračuna iz drugega stebra in 0,4 % proračuna SKP;

Trenutne razmere in cilji

1.  meni, da bodo kmetje vse bolj izpostavljeni nestanovitnosti cen, in sicer zaradi različnih vzrokov, kot so nestabilnost in nepopolnost kmetijskih trgov, vse večja globalizacija in razvitost kmetijskih trgov, večja spremenljivost ponudbe zaradi nepredvidljivosti podnebja, večja zdravstvena tveganja in nezanesljivo ravnovesje preskrbe s hrano;

2.  meni, da je treba sprejeti bolj odločno in usklajeno politiko s ciljno usmerjenimi instrumenti na ravni EU in nacionalni ravni, da bi zagotovili večnamensko, trajnostno kmetijsko proizvodnjo po vsej Uniji ob poštenih in donosnih cenah ter zmanjšanje škodljivih učinkov za tiste subjekte, ki so najbolj izpostavljeni nestanovitnosti cen;

3.  ugotavlja, da nestanovitnosti cen različno vpliva na različne kmetijske sektorje in da je treba določiti orodja javne politike in strategije udeleženih akterjev, namenjene blažitvi učinkov, ki bodo prilagojena posameznemu sektorju ter dejanskim, obstoječim in prihodnjim tveganjem za kmete;

4.  ugotavlja, da medtem ko Evropska unija znižuje svojo strateško podporo kmetijstvu, njeni tekmeci na svetovnem trgu, zlasti Združene države, Brazilija in Kitajska, zagotavljajo znatna in vse večja javnoproračunska sredstva za razvoj novih modelov politike tveganja in za instrumente za zaščito kmetov pred učinki nestanovitnosti cen;

5.  opozarja, da je Evropska unija edini kmetijski akter, ki je svojo kmetijsko politiko naslonil na podporo, ki ni vezana na proizvodnjo, obenem pa je v zadnjih letih odpravila svoje strateške podpore za kmetijstvo;

6.  ugotavlja, da so ZDA s kmetijskim zakonom (Farm Bill 2014) razvile posebne zavarovalne police za različne kmetijske sektorje;

7.  poudarja, da se je SKP v zadnjih desetletjih usklajeno razvijala, vendar pa njena glavna cilja – zagotavljati dostojen življenjski standard kmetov ter stabilna in zanesljiva preskrba s hrano po dostopnih cenah – ostajata veljavna;

8.  v zvezi s tem poudarja, da je skupna evropska politika bistvena za sektor, ki je odgovoren za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in varnost hrane in ima ključno vlogo pri rabi naravnih virov ter vzdržnem gospodarskem in trajnostnem okoljskem razvoju podeželskih območij;

9.  poudarja pomen sinergij med SKP in drugimi politikami EU;

10.  ugotavlja, da je bila z nedavnimi reformami SKP dosežena skoraj popolna nevezanost neposredne pomoči na proizvodnjo, da se je nadaljeval proces konvergence za neposredna plačila in so v večji meri upoštevani družbeni, zlasti pa okoljski pomisleki;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se z leti zmanjšala proračunska sredstva SKP za ukrepe v zvezi s skupno ureditvijo trgov, kar odpira možnosti za ponovno nacionalizacijo SKP ter ogroža pravične in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu EU;

12.  poudarja, da je povprečni letni prihodek kmetov v EU v zadnjih desetih letih ostal nespremenjen ali se je celo zmanjšal, proizvodni stroški pa so se nenehno povečevali, kar je povzročilo znaten padec števila kmetij, to pa ogroža številna delovna mest na podeželskih območjih;

13.  meni, da bi morala Komisija uporabiti celoten finančni manevrski prostor, ki ga ima na voljo v okviru enotne skupne ureditve trga;

14.  obžaluje počasno izvajanje instrumentov enotne skupne ureditve trga za zmanjšanje škodljivih posledic nestanovitnosti cen in obvladovanje tržnih motenj;

15.  poudarja, da se večina instrumentov za obvladovanje tveganja, vzajemnih skladov in instrumentov za stabilizacijo prihodka in zavarovanje, dodeljenih v okviru programov za razvoj podeželja, izvaja neenakomerno in so zanje predvidena omejena proračunska sredstva;

16.  zato priporoča okrepitev sedanjih ukrepov iz drugega stebra, da bi povečali konkurenčnost evropskega kmetijstva in tesneje vključili organizacije proizvajalcev v proces izvajanja;

17.  poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno analizo vzrokov za slabo uporabo instrumentov, ki so na voljo v okviru drugega stebra SKP in za neustrezno izvajanje enotne SUT, da bi primerno prenovili ustrezne določbe;

18.  poudarja, da je treba ohraniti nevezano neposredno pomoč iz sedanje SKP, skupaj s shemo enotnega plačila na površino, ki predstavlja nadomestilo za opravljanje javnih storitev in bistveni element pri zagotavljanju prihodkov in finančne stabilnosti za kmete;

19.  poudarja pa, da sedanja SKP, ki ji primanjkuje odzivnih in učinkovitih instrumentov, ne obravnava ustrezno vse večje nestabilnosti kmetijskih trgov ali omogoča kmetom, da bi se odzivali na tržne signale oziroma razvili rešitve, s katerimi bi bili kos spremembam cen;

20.  poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za podporo kmetijskemu sektorju v najbolj oddaljenih in gorskih območjih ter na območjih z omejenimi možnostmi, kjer so stroški, proizvodnje, spravila in trženja proizvodov zunaj območij, na katerih so bili proizvedeni, bistveno višji kot drugje, ter določi posebne kazalnike za aktivacijo ukrepov v okviru varnostnih ukrepov za kmetijske trge na teh območjih;

21.  meni, da morata ostati prehranska neodvisnost in varnost EU ter razvoj konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva po vsej Uniji, ki bo zadostoval potrebam državljanov, strateška cilja prihodnje SKP in da je nujno zagotoviti primeren življenjski standard za kmete;

22.  meni, da vzdržna proizvodnja hrane ni možna brez evropskih kmetov, ki pa so nenehno izpostavljeni nestanovitnosti cen in so močno odvisni od stabilnih trgov in cen ter ustreznih javnoproračunskih sredstev in ukrepov za ohranitev konkurenčnost kmetij in družinskih kmetij;

23.  v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo mladih kmetov in novih udeležencev pri zagotavljanju prihodnosti evropskega kmetijstva;

Predlogi

Sektorska ureditev in pogodbeni sistemi

24.  meni, da so primarni proizvajalci najšibkejši člen verige preskrbe s hrano, zlasti glede na vse bolj skoncentriran in velik maloprodajni sektor na evropski in nacionalni ravni, zato jim je treba dovoliti, da se združijo v organih, kot so zadruge, organizacije proizvajalcev ali lastna združenja ali medpanožne organizacije;

25.  poziva Komisijo, naj olajša uvedbo pogodbenih sistemov s tem, da v skladu s členom 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) prilagodi politiko EU na področju konkurence posebnim potrebam kmetijskega sektorja, in sicer z enotnimi predpis in izvajanjem v vseh državah članicah;

26.  poudarja, da je treba okrepiti pogajalsko moč proizvajalcev v prehranski verigi, in sicer na podlagi standardnih, preglednih, uravnoteženih in kolektivno dogovorjenih pogodb, da bi izboljšali možnosti kmetov v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam, za izboljšanje njihove konkurenčnosti, stabilnosti prihodkov, ustvarjanje dodane vrednosti in naložbe v inovacije;

27.  poudarja, da bi morale pogodbe ustrezno dolgo trajati in določati ceno, rok za plačilo in druge pogoje za dobavo kmetijskih proizvodov;

28.  meni, da je treba kmetom v različnih kmetijskih sektorjih omogočiti kolektivno pogajanje o pogodbenih pogojih prek organizacij proizvajalcev, ki bodo po velikosti ustrezale industrijskim ali distribucijskim skupinam, s katerimi se pogajajo;

29.  ugotavlja, da lahko dolgoročne pogodbe, vključene v dobavno verigo, nestandardizirane terminske pogodbe, pogodbe s fiksno maržo in možnost za določitev cen za določeno obdobje glede na stroške proizvodnje proizvajalcem služijo kot instrument za obvladovanje vpliva nestanovitnosti na njihove marže;

30.  meni, da bi bilo treba omogočiti uporabo novih instrumentov v pogodbenih razmerjih in da je treba zagotoviti tudi orodja za mediacijo v okviru pogodb;

31.  ugotavlja, da medpanožne organizacije spodbujajo zaupanje in dialog med različnimi deležniki (proizvajalci, predelovalci in distributerji) in omogočajo ustvarjanje dodane vrednosti prek skupnih pobud, ki kmetom pomagajo bolje razumeti proizvodnjo in trg, spodbujajo dobro prakso in preglednost trga, napovedujejo proizvodne zmogljivosti, prispevajo k boljšemu upravljanju ponudbe in pripravljajo standardne pogodbe, ki so usklajene s predpisi Unije;

32.  poziva Komisijo, naj spodbuja medpanožne organizacije na ravni EU, naj skupno ščitijo proizvajalce v sektorjih, ki so najbolj usmerjeni na čezmejne trge, kot je na primer sektor sadja in zelenjave;

33.  priznava prizadevanja evropskih zadrug pri združevanju proizvajalcev in nudenju pomoči za izboljšanje njihovega položaja v vrednostni verigi in meni, da je treba zadruge spodbujati, naj sprejmejo večjo vlogo v kmetijskem sektorju in s tem blažijo posledice prekomerne koncentracije tržne nestanovitnosti;

Instrumenti za obvladovanje tveganj

34.  priporoča nadaljnji razvoj instrumentov za obvladovanje podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih tveganj, zlasti različnih oblik zavarovanj tveganj za kmetijsko proizvodnjo, instrumentov za stabilizacijo prihodka, mehanizmov za nudenje posameznih storitev in vzajemnih skladov v okviru tržno usmerjene SKP, da se omejijo učinki nestanovitnosti cen in spodbudi v prihodnost usmerjeno upravljanje kmetij;

35.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami in razvoj novih orodij, ki bodo ne le poštena, učinkovita in odzivna, ampak tudi cenovno ugodna in dostopna za kmete, za preprečitev in obvladovanje tveganj, povezanih z nestanovitnostjo cen, in s tem vzpostavi temelje za razpravo o prihodnjih reformah SKP;

36.  poudarja, da morajo imeti takšna orodja, ki so vzporedna sistemu neposrednih plačil, na voljo dovolj sredstev za povečanje odpornosti kmetijstva in zmanjšanje potreb po naknadnem kriznem upravljanju;

37.  meni, da lahko sektorsko upravljani vzajemni skladi, ustanovljeni na pobudo kmetov, do neke mere omogočajo stabilizacijo prihodkov kmetov, dokler stopnje dobička od njihove proizvodnje nihajo;

38.  meni tudi, da ti vzajemni skladi ne bi smeli nadomestiti podpore, ki jo nudi Unija in bi jih morala spremljati nacionalna podpora;

39.  poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme pobude in nudi spodbude za ustanovitev takšnih skladov, obenem pa zagotovi, da bo vsak prihodnji sistem za obvladovanje tveganja spoštoval in po potrebi dopolnjeval sisteme zavarovanj, ki so jih na nacionalni ravni sprejele države članice;

40.  meni, da je nestanovitnost cen mogoče upravljati na državni ravni in države članice poziva, naj v svojih fiskalnih pravilih upoštevajo nestabilnost trgov tako, da kmetom omogočijo oblikovanje neobdavčenih mehanizmov za nudenje posameznih storitev;

41.  meni, da so kmetje med gospodarsko najbolj ranljivimi udeleženci na trgu, zlasti tisti, ki vlagajo v razvoj svojih gospodarstev;

42.  meni tudi, da bi bilo treba uvesti orodja SKP, kot sta učinkovita pomoč v obliki denarnih tokov pomoči ali sistem previdnostnega varčevanja, da bi preprečili, da bi naložbeni zagon izzvenel;

43.  poudarja, da si kmetijska gospodarstva lahko privoščijo inovacije le, če so stroški kapitala nizki in imajo na razpolago določeno stopnjo likvidnosti; v zvezi s tem poudarja, da je stabilen prihodek eden od pogojev, ki kmetom omogoča dostop do posojil;

44.  ugotavlja, da bančni sektor s svojo vlogo in dejavnostmi močno vpliva na proizvajalce in da vse večja zadolženost kmetij pomeni dodatno obremenitev sektorja v času nestanovitnosti;

45.  poudarja pomen obveščanja kmetov o ključni vlogi Evropske investicijske banke pri podpiranju in razvoju gospodarstva na podeželju ter o tem kako si zagotoviti koristi od inovativnih finančnih instrumentov;

46.  meni, da je treba kmetom in njihovim organizacijam zagotoviti boljše informacije o modernizaciji, trajnosti in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev ter usposabljanje na področju obvladovanja tveganj, tržnih podatkov, marž in nestanovitnosti;

47.  poziva Komisijo naj v tesnem sodeluje z nacionalnimi organi in skupinami kmetov sprejme načrt za osveščanje o instrumentih za obvladovanje tveganja, ki so na razpolago v drugem stebru skupne kmetijske politike in v enotni SUT;

48.  poziva države članice ter lokalne organe, naj okrepijo te vidike v svojih programih kmetijskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

49.  meni, da je zagotavljanje boljšega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem eden od načinov za stabilizacijo trgov in zmanjšanje nestanovitnosti cen;

Opazovalne skupine za spremljanje kmetijskih trgov in cen

50.  meni, da morajo biti kmetijski trgi pregledni, kar se lahko doseže predvsem s pravočasnim objavljanjem obstoječih informacij o cenah in stroških na način, ki je zlahka dostopen in koristen za vse akterje v dobavni verigi, od proizvodnje do distribucije, s čimer bi omejili špekulacije in nestanovitnost cen;

51.  ugotavlja pa, da transparentnost cen sama po sebi ne bo v ničemer izboljšala odpornosti kmetov na nestanovitnost cen niti ne bo razrešila strukturnih šibkosti v organizaciji trgov, kot je neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem; 

52.  spodbuja oblikovanje evropskega zemljevida o razpoložljivosti kmetijskih proizvodov z informacijami v realnem času;

53.  pozdravlja razširitev dodatnih instrumentov za spremljanje razmer na trgu na druge sektorje;

54.  poudarja, da poznavanje procesa oblikovanja in gibanja cen ter povpraševanja prinaša pomembno prednost za kmete pri dogovorih o pogodbah z vsemi drugimi deležniki;

55.  priporoča ustanovitev evropske opazovalne službe za spremljanje cen kmetijskih proizvodov v celotni verigi od proizvajalca do končne prodajne cene, da bi zagotovili dinamično analizo kmetijskih trgov po posameznih segmentih;

56.  priporoča vključitev gospodarskih subjektov v pripravo ažurnih in ustreznih podatkov o gibanjih ter kratko- in srednjeročnih napovedi v mesečnih ali dvomesečnih intervalih, v skladu s posebnimi potrebam ustreznega sektorja;

57.  poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna sredstva za opazovalne službe, da bi jim omogočili pripravo priporočil in ne samo spremljanje motenj;

Orodja za preprečevanje in obvladovanje kriz

58.  ugotavlja, da tradicionalna orodja SKP za obvladovanje kriz (državne intervencije in zasebno skladiščenje) v globaliziranem gospodarstvu niso več dovolj učinkovita;

59.  poziva Komisijo, naj zato pripravi orodja javnega in zasebnega sektorja, ki se lahko med seboj združujejo in/ali dopolnjujejo, skupaj s prilagojenim obveznim mehanizmom zgodnjega opozarjanja, da bi zagotovili pravilno delovanje trgov ter za blažitev tržnih kriz;

60.  meni, da bi morala Komisija za preprečevanje kriz uporabiti vsa orodja, ki jih že ima na razpolago v okviru enotne SUT;

61.  obžaluje, da je uporabnost krizne rezerve nizka, predvsem zaradi proračunskih pravil, zlasti načela enoletnosti, ter zaradi prostih rok Komisije pri uporabi sredstev iz rezerve;

62.  zato poziva, naj bo krizna rezerva zunaj proračuna EU in se uporablja kot vir financiranja orodij za obvladovanje kriz;

63.  meni, da so proticiklični ukrepi orodja za preprečevanje in obvladovanje kriz, v kombinaciji z orodji za obvladovanje tveganj, s pomočjo katerih lahko EU ukrepa na kmetijskih trgih v primerih „višje sile“, da se preprečijo znatna znižanja cen;

64.  poziva Komisijo, naj opravi študijo o tem, kako razviti mehanizme za preprečevanje in odpravljanje kriz zaradi nestanovitnosti cen z uporabo proticiklične pomoči in da v okviru večletnega finančnega okvira zagotovi večjo prožnost v letnih proračunih, da bi se upoštevale proticiklične pomoči;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


OBRAZLOŽITEV

Evropski kmetje so vse bolj izpostavljeni tveganjem

Kmetijska dejavnost je odvisna od bioloških procesov, zato je zelo odvisna od podnebnih razmer, nanjo pa vplivajo tudi rastlinske in živalske bolezni(1), ki so naravni dejavniki, nad katerimi kmetje nimajo nadzora. Razvoj učinkovitosti kmetijskih gospodarstev je zato precej bolj negotov kot razvoj podjetij v drugih gospodarskih panogah. Negotovost prihodkov škodi zlasti naložbam in inovacijam, zaradi nje pa je lahko ogrožena sposobnost gospodarskega preživetja kmetij. Poleg tega nihanja v kmetijski proizvodnji sama po sebi botrujejo nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih. Splošno sprejeto je, da pretirana nestanovitnost ni koristna niti za proizvajalce (ker spremeni tržne signale in postanejo prihodki nepredvidljivi) niti za potrošnike (ker vpliva na dostop do izbire v prehrani).

Nestanovitnost cen je zapleten pojav z več vzroki, ki so včasih sporni. Od hitrega dviga kmetijskih cen na svetovnih trgih med letoma 2007 in 2008, ter velike nestanovitnosti, ki mu je sledila, je ta tema v žarišču mednarodne politične agende(2), zlasti zaradi njenega morebitnega vpliva na svetovno prehransko varnost(3). Skupina G-20 je zato leta 2011 odobrila akcijski načrt o nihanju cen hrane in kmetijstvu, ki je temelj za informacijski sistem za kmetijski trg, namenjen večji preglednosti na trgih kmetijskih izdelkov(4).

Verjetno je, da bomo v naslednjih letih priča še večji negotovosti na trgih ter večjim gospodarskim in podnebnim tveganjem. Naraščajoča globalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi prinaša zdravstvena tveganja (širjenje bolezni), pa tudi nevarnost zunanjih pretresov ponudbe ali povpraševanja, povezanih z zunanjo politiko Evropske unije na področju trgovine, diplomacije ali razvojnega sodelovanja.

Zato so instrumenti za obvladovanje tveganj v kmetijstvu ponovno v središču pozornosti. Naraščajoče zanimanje zanje potrjuje tudi njihov postopen razmah v kmetijskih politikah, zlasti v zakonu Farm Bill 2014 (kmetijska politika ZDA) in v novi skupni kmetijski politiki za obdobje 2014–2020.

Skupna kmetijska politika in nestanovitnost

Sprva je bilo za skupno kmetijsko politiko značilno močno urejanje trgov. Zajamčene cene so bile bistveni del prvotnega instrumenta. Te so kmetom zagotavljale, da bodo v primeru krize za svoje proizvode dobili minimalno ceno.

Sčasoma je skupna kmetijska politika doživela pomembne reforme v več zaporednih ciklih, ki so to delovanje do temeljev spremenile.

V prvem ciklu, ki vključuje McSharryjevo reformo leta 1992 in Agendo 2000, so zajamčene cene kot glavni mehanizem za SKP nadomestile neposredno pomoč, vezano na proizvodnjo.

V drugem ciklu je Fischlerjeva reforma iz leta 2003 začela postopek nevezanosti neposrednih pomoči (shema enotnega plačila). Z reformo leta 2009, imenovano sistematski pregled, se je to gibanje nadaljevalo in prineslo nekaj prilagoditev skupne kmetijske politike, povezanih zlasti z naraščajočo nestanovitnostjo cen in stroškov kmetijske proizvodnje. Zlasti je bil prvič uveden sveženj ukrepov za obvladovanje tveganj v prvem stebru (zavarovanja in vzajemni skladi za škodo na pridelku, okoljske nesreče in bolezni živali, člen 68 Uredbe (ES) št. 73/2009).

Tretji cikel se je začel z reformo leta 2013, ki je opredelila skupno kmetijsko politiko za obdobje 2014–2020. Sedanja skupna kmetijska politika je ohranila strukturo dveh stebrov. Natančneje, uvedena je nova oblika sistema neposrednih plačil (bolj ciljno usmerjena, pravična in ekološka), obnovljena je varnostna mreža znotraj skupne ureditve trgov in spremenjena politika razvoja podeželja.

S temi reformami se je skupna kmetijska politika postopno usmerila k trgom. V tem kontekstu se je začel razmislek o potencialni vlogi instrumentov za obvladovanje tveganj, namenjenih boju proti nestanovitnosti stabilizacijo prihodka.

Instrumenti za obvladovanje tveganj v sedanji skupni kmetijski politiki

Skupna kmetijska politika po reformi iz leta 2013 ponuja nov sveženj ukrepov za obvladovanje tveganj v drugem stebru (razvoj podeželja)(5). Države članice imajo na razpolago paleto ukrepov za proizvodna in tržna tveganja ali za stabilizacijo prihodka prek različnih instrumentov (zavarovanja in vzajemni skladi, člen 36 Uredbe (EU) št. 1305/2013). Odločijo se, ali jih bodo vključile v svoje (državne ali regionalne) programe za razvoj podeželja. Členi 37 do 39 obravnavajo zavarovanja za kmetijske rastline, živali in rastline, vzajemne sklade ter nov instrument za stabilizacijo prihodka (v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade).

Podpora iz členov 37 (zavarovanja) in 38 (vzajemni skladi) se odobri zgolj za izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev, okoljske nesreče ali ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2009/470/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline. Instrument za stabilizacijo prihodka (člen 39) je prvi poseg skupne kmetijske politike na področje zavarovanja prihodka, podoben pristopu, za katerega so se odločili v ameriški kmetijski politiki. Podpora se odobri le, kadar zmanjšanje prihodka presega 30 % povprečnega letnega prihodka posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

Poudariti je treba, da v začetni kapital vzajemnih skladov ni mogoče prispevati iz javnih sredstev, poleg tega pozavarovanje zavarovanj ali vzajemnih skladov ni upravičeno do sredstev iz skladov za razvoj podeželja.

Izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj v državah članicah

Ker so novi ukrepi za obvladovanje tveganj v drugem stebru, so za države članice neobvezni. Prvi ukrepi za obvladovanje tveganj, uvedeni v sistematskem pregledu, so bili delno uspešni, saj je v obdobju 2007–2013 te nove instrumente uporabljalo le nekaj držav članic.

Zadnji razpoložljivi podatki o instrumentih iz sedanje skupne kmetijske politike kažejo, da jih je uporabilo dvanajst držav članic (devet na državni ravni, tri na regionalni ravni). Skupaj je bilo za te ukrepe namenjenih 2,7 milijarde javnih izdatkov (od tega 1,7 milijarde iz skladov za razvoj podeželja).

Čeprav so ti izdatki v primerjavi s sredstvi, namenjenimi temu mehanizmu v prejšnji skupni kmetijski politiki, narasli, še vedno predstavljajo zgolj 0,4 % izdatkov skupne kmetijske politike (ter manj kot 2 % izdatkov iz drugega stebra).

Stališče poročevalke

Poročevalka meni, da so instrumenti za obvladovanje tveganj iz drugega stebra sedanje skupne kmetijske politike očitno neprilagojeni omejevanju posledic nestanovitnosti cen za prihodke kmetov.

Meni, da je nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov kot eden glavnih razlogov za katastrofalne razmere, s katerimi se trenutno soočajo mnogi evropski kmetje in, da je rešitev tega položaja, zlasti prek SKP, del vloge Evropske unije.

Njena prizadevanja so usmerjena v pripravo dokumenta, ki bo primeren za vse kmete in bo spodbudil zamisli ob naslednji reformi skupne kmetijske politike. V tem duhu je poročevalka želela biti pragmatična in predlagati kratko, jasno in jedrnato besedilo, ki poudarja tri glavne zamisli:

•  krepitev sektorske ureditve in pogodbenih sistemov,

•  boljše varovanje prihodka kmetov z vzpostavitvijo instrumentov za obvladovanje tveganj, prilagojenih nestanovitnosti cen,

•  krepitev preglednosti trgov z vzpostavitvijo opazovalnih služb za spremljanje cen.

Poročevalka meni, da bi s pragmatičnim osredotočanjem izključno na orodja za boj proti nestanovitnosti cen poslali jasno sporočilo ne le Komisiji in Svetu, ampak tudi javnosti na splošno, zlasti pa kmetom.

Njen namen je preprečiti, da bi tema nestanovitnosti razvodenela ob množici drugih tem, povezanih s kmetijskimi trgi. Za čim učinkovitejše in jasnejše končno sporočilo Parlamenta se je poročevalka odločila, da kar najbolj omeji temo tega poročila.

Zato ne predlaga ukrepov za krizno upravljanje, saj gre za drugo temo, ki se lahko obravnava v okviru drugega parlamentarnega postopka. Iz istega razloga se je poročevalka odločila, da ne bo obravnavala teme proticikličnih pomoči, ker te veljajo za ukrepe kriznega upravljanja.

Oblikovanje in določanje cen je po njenem mnenju prav tako druga tema, zato poročilo ne obravnava trenda padanja cen na kmetijskih trgih.

(1)

5. ocenjevalno poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, GIEC 2014.

(2)

„Kako odpraviti nestanovitnost cen in prihodka za kmete? An overview of international agricultural policies and instruments (Pregled mednarodnih kmetijskih politik in instrumentov, FarmEurope, 2016).

(3)

The 2024 prospects for EU agricultural markets: drivers and uncertainties (Obeti za kmetijske trge EU do leta 2024: gonila in negotovosti), Haniotis, 2014.

(4)

Ministrska izjava, G-20, 2011.

(5)

Členi 37, 38, 39, 40 in 41 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005.


MNENJE Odbora za proračun (7.9.2016)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o instrumentih skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih

(2016/2034(INI))

Pripravljavec mnenja: Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker najnovejši nenadni pojavi izjemne nestanovitnosti cen na svetovnih kmetijskih trgih naznanjajo vse večjo in pogostejšo grožnjo za svetovno prehransko varnost in večjo nestanovitnost trgov, ogrožajo naložbe in modernizacijo, odvračajo nove udeležence od sodelovanja v kmetijskem sektorju ter ovirajo njegovo generacijsko pomladitev;

B.  ker je visoka stopnja nestanovitnosti cen in prihodkov za kmete sicer povezana s temeljnimi tržnimi dejavniki ponudbe in povpraševanja, katerih posledice je čutiti od devetdesetih let naprej, in sicer zaradi približevanja kmetijstva trgom tako prek deregulacije skupnih ureditev trga v okviru skupne kmetijske politike kot večjega odprtosti do mednarodnih trgov, ki jo je omogočila trgovinska politika Unije; ker se lahko ta nestanovitnost cen in prihodkov še vedno poveča zaradi drugih makroekonomskih spremenljivk, širokega političnega in zakonodajnega okolja, geopolitike in embargov ter špekulacij v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki so izpostavljeni pretresom na sorodnih blagovnih borzah (kot sta energetski trg in trgih kovin), če se prodajajo kot finančna naložba;

C.  ker so zaradi nestanovitnosti cen prihodki kmetov vse bolj nepredvidljivi, evropski kmetje, ki imajo še vedno visoke stroške, pa so v stiski;

D.  ker je večja nestanovitnost posledica vse pogostejših skrajnih vremenskih pojavov in učinkov podnebnih sprememb na kmetijsko proizvodnjo ter strukturnih dejavnikov, kot so cene energije in gnojil, menjalni tečaji ali obrestne mere; ker bi bilo treba spodbujati kmete, naj bolje nadzirajo uporabo vnosov na svojih kmetijskih gospodarstvih, katerih nakup je drag in ki so lahko škodljivi za okolje;

E.  ker so proizvajalci mleka utrpeli velike izgube zaradi ruskega embarga in hude suše leta 2015;

F.  ker je moralo veliko kmetijskih gospodarstev plačati visoke globe zaradi prekoračitve mlečnih kvot v obdobju 2014–2015;

G.  ker se proizvajalci prašičjega mesa že več mesecev soočajo z znižanjem nakupnih cen, ki sta ga povzročila ruski embargo in predvsem afriška prašičja kuga;

1.  poudarja, da je EU največja svetovna uvoznica in izvoznica agroživilskih proizvodov, vendar se možnosti uporabe programov skupne kmetijske politike za razvoj podeželja pri prispevanju k zavarovanju, vzajemnim skladom in shemam za stabilizacijo prihodkov kmetov, niso izkazale za zelo uspešne;

2.  ugotavlja, da neposredna plačila kmetom še naprej zagotavljajo določeno stopnjo finančne stabilnosti, zlasti v dolgotrajnih obdobjih nizkih cen; meni, da so se neposredna plačila izkazala za bolj stroškovno učinkovita kot predhodne prakse neposrednega posredovanja na trgu; poudarja tudi, da bi morali neposredna plačila ohraniti kot instrument skupne kmetijske politike tudi po letu 2020, da bi podprli in stabilizirali prihodke kmetijskih gospodarstev, nadomestili stroške zaradi upoštevanja visokih standardov EU (zlasti na področju okoljskih zahtev) ter ohranili kmetijsko produktivnost v regijah z najbolj omejenimi možnostmi; želi poudariti, da bi bilo treba neposredna plačila zato usmeriti v zagotavljanje ekonomsko stabilnega kmetovanja ter prehranske in okoljske varnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je uskladitev stopenj neposrednih plačil bistvena za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu Unije in trajnostno izkoriščanje;

3.  poziva k boljši sinergiji med skupno kmetijsko politiko in drugimi politikami EU, zlasti v zvezi z energijo, oskrbo z vodo, rabo zemljišč, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ter razvojem oddaljenih in gorskih območjih;

4.  poziva k večji preglednosti kmetijskih trgov, da bi bile informacije o cenah dostopne vsem deležnikom, tudi potrošnikom; v zvezi s ten poziva, naj Komisija oceni izvedljivosti uvedbe preglednega sistema, s katerim bi lahko spremljali razvoj cen od proizvodnje do distribucije;

5.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z nacionalnimi organi in skupinami kmetov pri oblikovanju sistema za zaščito prihodkov kmetov s pomočjo širše ozaveščenosti o orodjih za obvladovanje tveganj, kot so zavarovanja in vzajemni skladi, ter razumevanja in uporabe teh orodij, skupaj z orodji za krizno upravljanje in preprečevanje kriz, in spremeni dosedanja prizadevanja v okviru reforme skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020; meni, da mora vsak prihodnji sistem za obvladovanje tveganj spoštovati in po potrebi dopolnjevati sisteme zavarovanj, ki so jih na nacionalni ravni sprejele države članice, da ne bi bilo dvomov o doslej doseženih napredkih;

6.  meni, da so za boj proti preveliki nestanovitnosti cen potrebne rešitve v obliki novih ukrepov, katerih cilj je boljše delovanje trgov, temeljiti pa bi morali na mobilizaciji orodij iz javnega in zasebnega registra, ki se lahko med seboj združujejo in/ali dopolnjujejo; izjavlja, da sedanje krize v kmetijskem sektorju kažejo, da je treba v okviru prihodnje skupne kmetijske politike nujno vzpostaviti nove mehanizme za preprečevanje kriz in prilagoditev trgov, ki bodo prilagojeni posebnostim proizvodnje, prožni, učinkoviti, jih bo mogoče hitro mobilizirati in bodo lahko po potrebi začeli hitro delovati, da se odpravijo velike motnje na trgih;

7.  poziva k preučitvi možnosti, da bi se kot vir financiranje teh in drugih dejavnosti Komisije, namenjenih izboljšanju razmer na kmetijskih trgih, uporabila sredstva iz splošnega proračuna (ali t. i. rezerve za krizne razmere);

8.  poziva k oblikovanju evropskega zemljevida, ki bi v realnem času prikazoval razpoložljivost kmetijskih proizvodov na trgu, in sicer od njihove proizvodnje do distribucije;

9.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti obvezno previdnostno varčevanje za kmete, ki bi nadomestilo obstoječo evropsko krizno rezervo in deloma z neposredno pomočjo krilo vse vrste tveganj, delovalo pa bi tako, da bi se v dobrih letih prihranila sredstva, ki bi se lahko uporabila v težkih obdobjih;

10.  poudarja, da je bistveno uskladiti stopnje neposrednih plačil, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu EU in trajnostno izkoriščanje kmetijskih virov na ravni EU;

11.  meni, da bi lahko z zagotavljanjem humanitarne pomoči v hrani proizvajalci pridobili vlogo mreže uporabne varnosti;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo precejšnjo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov s tem, da ustanovijo evropske opazovalne službe za spremljanje cen kmetijskih proizvodov v posameznih sektorjih, izboljšajo evropsko orodje za spremljanje cen hrane in z bojem proti špekulacijam v zvezi s kmetijskimi proizvodi; meni, da se lahko kmetje na podlagi pravočasnega obveščanja o razmerah na trgu bolje odzovejo na njegovo nestanovitnost in ustrezno načrtujejo;

13.  poziva, naj se okrepijo mehanizmi pomoči za kmetijske prihodke in poveča njihova odzivnost na območjih, ki so jih prizadele hude naravne nesreče.

14.  meni, da bi morala biti sredstva iz programa za razvoj podeželja namenjena usposabljanju in izobraževanju kmetov, da bodo znali ustrezno uporabljati orodja za obvladovanje tveganj; meni, da bi lahko kmetje na podlagi tega bolje predvidevali in obvladovali nestanovitnost cen;

15.  poziva, naj se vzpostavijo konkretna orodja za zmanjšanje negativnih socialnih posledic, ki jih ima nestanovitnost cen za evropske kmete;

16.  poziva Komisijo, naj analizira in oceni, kako deluje varovanje evropskih trgov izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode ter z njimi povezane infrastrukture na fizičnih kmetijskih trgih;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Giovanni La Via, Stanisław Ożóg, Pavel Poc, Ivan Štefanec, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Estefanía Torres Martínez


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

11

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Elisabeth Köstinger, Urszula Krupa, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Florent Marcellesi, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angélique Delahaye, Jean-Paul Denanot, Jørn Dohrmann, Ivan Jakovčić, Norbert Lins, Gabriel Mato, Stanislav Polčák, Annie Schreijer-Pierik, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov