Postopek : 2016/2045(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0341/2016

Predložena besedila :

A8-0341/2016

Razprave :

PV 30/11/2016 - 16
CRE 30/11/2016 - 16

Glasovanja :

PV 01/12/2016 - 6.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0464

POROČILO     
PDF 551kWORD 68k
17.11.2016
PE 582.284v02-00 A8-0341/2016

o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena

(2016/2045(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Salvatore Cicu

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena

(2016/2045(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 175 in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (COM(2013)0522)(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Solidarnostni sklad Evropske unije – Letno poročilo 2010“ (COM(2015)0502),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2002 o katastrofalnih poplavah v srednji Evropi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o naravnih nesrečah (požarih in poplavah) tisto poletje v Evropi(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost Solidarnostnega sklada Evropske unije“ (COM(2011)0613),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije(7),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za nadzor proračuna (A8-0341/2016),

A.  ker je Solidarnostni sklad Evropske unije instrument, ki je bil vzpostavljen z Uredbo 2012/2002 kot odgovor na katastrofalne poplave poleti 2012 v srednji Evropi, da bi se lahko EU s pomočjo tega dragocenega instrumenta odzvala na velike naravne in izredne regionalne nesreče v Uniji in državah, ki se pogajajo o pristopu, ter izrazila solidarnost s prizadetimi regijami in državami; ker je podpora namenjena le nujnim ukrepom in ukrepom za okrevanje, ki jih po naravnih nesrečah izvajajo vlade, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi, naravno okolje ali gospodarstvo v prizadeti regiji (čeprav je treba omeniti, da je Komisija leta 2005 predstavila predlog za dodatno razširitev prvotnega področja uporabe);

B.  ker je bil Solidarnostni sklad od svoje ustanovitve zelo koristen, sredstva iz njega pa so se uporabila v skupni višini 3,8 milijarde EU za 70 naravnih nesreč v 24 upravičenih državah članicah in državah pristopnicah za odziv na vrsto naravnih pojavov, kot so potresi, poplave, gozdni požari, neurja in v zadnjem času suše; ker je ta sklad eden od najbolj prepoznavnih simbolov solidarnosti v času stiske;

C.  ker je bil instrument leta 2014 v celoti revidiran, da bi: izboljšali in poenostavili postopke ter zagotovili hitrejši odziv v šestih tednih po vložitvi zahtevka; ponovno opredelili področje uporabe; določili jasna merila za regionalno nesrečo; ter okrepili preprečevanje nesreč in strategije za obvladovanje tveganj, s čimer bi izboljšali učinkovitost pomoči v skladu s številnimi pozivi Parlamenta ter lokalnih in regionalnih oblasti v zadnjih letih; ker je s predlagano uredbo omnibus, ki jo je predlagala Komisija 14. septembra 2016(9), predviden nov pregled tega sklada, da bi izboljšali pripravljenost in učinkovitost financiranja izrednih operacij;

D.  ker Evropski parlament odločno podpira predlagane spremembe, večino katerih je vključil že v svoje predhodne resolucije;

E.  ker so bile vloge, prejete pred junijem 2014 (ko je začela veljati spremenjena uredba), obravnavane v okviru prvotne uredbe, poznejše vloge pa v skladu s spremenjeno uredbo;

F.  ker so naložbe v preprečevanje naravnih nesreč izjemno pomembne pri odzivanju na podnebne spremembe; ker je Unija za naložbe v preprečevanje naravnih nesreč in strategije za obvladovanje tveganj namenila precejšnja sredstva, zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

G.  ker je mogoče izjemoma, če v danem letu ni na voljo dovolj sredstev, uporabiti sredstva za naslednje leto, pri čemer se upošteva letna proračunska zgornja meja sklada za leto, v katerem se je naravna nesreča zgodila, in za naslednje leto;

1.  opozarja, da sklad od svoje ustanovitve leta 2002 predstavlja pomemben vir financiranja za lokalne in regionalne vlade ter blaži posledice naravnih nesreč po vsej Evropi, od poplav do potresov in gozdnih požarov, s čimer izraža evropsko solidarnost s prizadetimi območji; poudarja, da je v očeh javnosti Solidarnostni sklad Evropske unije eden najbolj konkretnih in otipljivih izrazov podpore, ki jo Unija lahko nudi lokalnim skupnostim;

2.  poudarja, da se je od ustanovitve sklada v Evropski uniji močno povečalo število naravnih nesreč, ki so postale tudi hujše in intenzivnejše, kar je posledica podnebnih sprememb; zato poudarja dodano vrednost stabilnega in prožnega instrumenta kot načina za izražanje solidarnosti ter zagotavljanja ustrezne in hitre pomoči ljudem, ki so jih prizadele hude naravne nesreče;

3.  opozarja, da je sklad instrument, ki se ne financira iz proračuna Evropske unije, njegova maksimalna dodeljena sredstva pa znašajo 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011), kljub vgrajeni prilagodljivosti (prenos N+1) pa lahko vsako leto ostane neporabljenih precej sredstev; pri tem je seznanjen z delno vključitvijo letnih dodeljenih sredstev v proračun na podlagi predlagane uredbe omnibus, da bi pospešili postopek uporabe sredstev ter se prej in učinkoviteje odzvali državljanom, prizadetim v nesreči;

4.  poudarja, da uporaba letnih pragov dokazuje, da je letna raven odobritev po novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira ustrezna;

5.  poudarja pomen pregleda leta 2014, pri katerem je uspelo odpraviti blokado v Svetu, hkrati pa je pomenil zapozneli odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta za večjo odzivnost in učinkovitost pomoči, da bi zagotovili hiter in pregleden odziv in pomagali ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče; poleg tega pozdravlja nedavni predlog omnibus, ki uvaja nove določbe za poenostavitev in lažjo uporabo sredstev;

6.  poudarja glavne sestavne dele reforme, kot so: uvedba predplačil, pri čemer je 10 % predvidenega finančnega prispevka na zahtevo na voljo kmalu potem, ko Komisija prejme vlogo za finančni prispevek iz sklada (prispevek je omejen na 30 milijonov EUR); upravičenost do kritja stroškov pri pripravi in izvedbi nujnih ukrepov in ukrepov za okrevanje (ena glavnih zahtev Evropskega parlamenta); podaljšanje roka, v katerem morajo upravičene države članice predložiti vlogo (12 tednov od nastanka prve škode) in pripraviti projekt (18 mesecev); uvedba šesttedenskega roka, v katerem mora Komisija odgovoriti na vlogo; nove določbe o preprečevanju naravnih nesreč ter izboljšanje postopkov za dobro finančno poslovodenje;

7.  opozarja, da imajo upravičenci kljub uvedbi mehanizma predplačil pred standardnim postopkom še vedno težave zaradi dolgotrajnosti celotnega procesa od vloge do izplačila končnega prispevka; pri tem poudarja, da je treba vloge predložiti čim prej po nesreči ter da je treba še izboljšati fazo ocenjevanja, v nadaljnjih fazah pa pospešiti izvrševanje plačil; meni, da lahko na novo predlagane določbe omnibus o Solidarnostnem skladu EU prispevajo k hitrejši uporabi sredstev, da bi lahko odgovorili na dejanske potrebe na terenu; ravno tako poudarja, da morajo tudi države članice analizirati svoje upravne postopke, da bi pospešile uporabo pomoči za prizadeta območja in države; poleg tega pri možnih izboljšavah v prihodnji reformi predlaga uvedbo zahteve za obvezno posodobitev nacionalnih načrtov za obvladovanje nesreč ter zahtevo za posredovanje informacij o pripravi sporazumov o pogodbah ob izrednih razmerah;

8.  poziva države članice, naj izboljšajo načine komuniciranja in sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi organi pri ocenjevanju dopustne škode, za katero se zaprosi finančna podpora iz Solidarnostnega sklada EU, ter pri izvajanju projektov za odpravo posledic naravnih nesreč, s čimer zagotovijo učinkovitost pomoči Unije na terenu ter spodbujanje trajnostnih rešitev; poleg tega meni, da bi bilo treba o podpori iz Solidarnostnega sklada EU obveščati širšo javnost; poziva zadevne organe, naj izboljšajo komuniciranje ter zagotavljajo informacije o podpori iz Solidarnostnega sklada EU, ne da bi s tem ustvarili dodatno upravno breme;

9.  poudarja, kako pomembno je, da države članice spoštujejo postopke oddaje javnega naročila pri odzivu na naravne nesreče, da bi opredelili in širili najboljše prakse in pridobljene izkušnje pri pogodbah ob izrednih razmerah;

10.  pozdravlja, da je Komisija pojasnila pravila o pragu upravičenosti do sredstev za regionalne naravne nesreče, vendar opozarja, da je v končnem dogovoru med Parlamentom in Svetom ohranjen prag 1,5 % regionalnega BDP v skladu s predlogom Komisije, čeprav si je Parlament prizadeval za njegovo znižanje na 1 % BDP; ugotavlja, da se upošteva ranljivost najbolj oddaljenih regij, saj je prag znižan na 1 %;

11.  priznava, da je pomoč iz sklada na voljo za škodo, ki je ni mogoče zavarovati, in ni namenjena poplačilu zasebnih izgub; poudarja, da so dolgoročni ukrepi, kot so trajnostna obnova ali dejavnosti gospodarskega razvoja in preprečevanja, upravičeni do financiranja iz drugih instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

12.  poziva države članice, naj optimizirajo uporabo obstoječega financiranja EU, zlasti iz petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri naložbah za preprečevanje naravnih nesreč, ter opozarja, kako pomembno je razviti sinergije med različnimi skladi in politikami Unije, da se v največji možni meri preprečijo posledice naravnih nesreč ter da se v primerih, ko se uporabijo sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, zagotovita okrepitev in dolgoročni trajnostni razvoj projektov obnove; vztraja, da se v primeru uporabe sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije zadevna država članica formalno zaveže, da bo izvajala vse ukrepe, potrebne za preprečevanje nesreč ter trajnostno obnovo prizadetih območij; poziva, naj se v primeru sinergijskega delovanja čim bolj poenostavi postopek za kombinirano uporabo sredstev v upravnem pogledu;

13.  zato poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za naložbe v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, hkrati pa je treba pri podpori obnove in ponovnega pogozdovanja v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije upoštevati preventivne ukrepe; meni, da bi moralo preprečevanje postati horizontalna naloga, ter predlaga, naj se pri blažitvi posledic nesreč s sredstvi Solidarnostnega sklada EU uvedejo preventivni ukrepi na podlagi ekosistemskega pristopa; poleg tega poziva države članice, naj pripravijo strategije za preprečevanje in obvladovanje tveganj glede na to, da je danes veliko naravnih nesreč neposredna posledica človekove dejavnosti;

14.  poudarja, da je pomembno pri dodeljevanju, upravljanju in izvajanju Solidarnostnega sklada Evropske unije zagotoviti čim večjo preglednost; meni, da je pomembno opredeliti, ali so bile subvencije Solidarnostnega sklada uporabljene v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, da bi se opredelile, razvijale in izmenjevale najboljše prakse in pridobljene izkušnje; zato poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo preglednost in zagotovijo, da bo javnost imela dostop do informacij skozi celoten proces uporabe, pomoči od oddaje vloge za pomoč do zaključka projekta; ravno tako poziva k pripravi posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o delovanju Solidarnostnega sklada Evropske unije, še zlasti, ker je zadnje poročilo, ki je na voljo, iz časa pred pregledom uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije leta 2014;

15.  ugotavlja, da je bilo leta 2014 prejetih trinajst novih vlog, in opozarja na posebne razmere v tem letu, ko je bilo šest vlog obravnavanih v skladu s staro uredbo, preostalih sedem pa skladno z določbami spremenjene uredbe;

16.  opozarja, da sta bili leta 2014 dve vlogi zavrnjeni na podlagi stare uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ker se naravni nesreči nista šteli za „hudi“ naravni nesreči, čeprav sta povzročili veliko škode z neposrednimi posledicami za ekonomski in socialni razvoj prizadetih območij, ter pozdravlja pojasnila na tem področju v spremenjeni uredbi o Solidarnostnem skladu EU; vendar predlaga, naj se pri naslednjih reformah upošteva možnost nove opredelitve regionalnih naravnih nesreč, da bi lahko eno vlogo skupaj predložilo več upravičenih držav, prizadetih v naravni nesreči na čezmejni ravni, pri čemer je vzrok nesreče isti in je do posledic prišlo sočasno, pri oceni vlog pa je treba upoštevati posredno škodo;

17.  poziva Komisijo, naj pri naslednjih reformah upošteva možnost povišanja praga za predplačila z 10 na 15 % ter skrajšanje roka za obravnavo vloge s šestih tednov na štiri; ravno tako poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se prag upravičenosti za regionalne naravne nesreče določi pri 1 % regionalnega BDP ter da se pri ocenjevanju vlog upošteva raven socialno-ekonomskega razvoja prizadetih območij;

18.  poudarja, da je treba razmisliti o morebitni uporabi novih kazalnikov, ki presegajo BDP, kot so indeks človekovega razvoja in indeks regionalnega družbenega napredka;

19.  pozdravlja, da je Komisija sprejela sedem vlog za pomoč, prejetih po spremenjenih pravilih, tudi štiri vloge, odobrene konec leta 2014, pri katerih pa je bilo treba odobrena sredstva prenesti v leto 2015, kar je navedeno tudi v letnem poročilu Solidarnostnega sklada EU za leto 2015; pri tem opozarja, da je bilo leto 2015 prvo celotno leto izvajanja po spremenjenih pravilih ter da analize kažejo, da so s pravnimi pojasnili, uvedenimi z reformo, vloge uspešne, kar pa ni veljalo za stare določbe, na podlagi katerih sta bili približno dve tretjini zahtevkov za pomoč ob regionalnih nesrečah ocenjeni kot neupravičeni;

20.  obžaluje dolgotrajnost postopkov za ocenjevanje poročil o izvajanju in zaključevanju projektov v skladu s staro uredbo ter pričakuje, da bodo ti postopki na podlagi spremenjene uredbe potekali bolj učinkovito in pregledno ter tako, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije;

21.  poleg tega poudarja, da sta na podlagi člena 11 spremenjene uredbe Komisija in Evropsko računsko sodišče pooblaščena za revizijo, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pa lahko opravlja preiskave, kadarkoli je to potrebno;

22.  poziva Komisijo in Evropsko računsko sodišče, naj ocenita delovanje Solidarnostnega sklada EU pred koncem sedanjega obdobja večletnega finančnega obdobja;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter regionalnim organom.

(1)

UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0003.

(3)

UL L 189, 27.6.2014, str. 143.

(4)

UL C 170, 5.6.2014, str. 45.

(5)

UL C 272E, 13.11.2003, str. 471.

(6)

UL C 193E, 17.8.2006, str. 322.

(7)

UL C 114, 15.4.2014, str. 48.

(8)

UL C 373, 20.12.2013, str.1.

(9)

COM(2016)0605, 2016/0282(COD), Bruselj, 14. 9. 2016.


OBRAZLOŽITEV

Po tragičnih poplavah leta 2002 je Evropska unija ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije (Uredba (ES) št. 2012/2002). To je bil takojšen izraz solidarnosti Unije z državami, ki so jih prizadele večje naravne nesreče. Sklad je bil ustanovljen tako za države članice Evropske unije kot države kandidatke. Leta 2014 je bila prvotna uredba spremenjena, da bi se učinkoviteje obravnavala vprašanja prejemnikov in bi se vloge prizadetih držav hitreje reševale ter da bi na seznam naravnih nesreč dodali sušo (Uredba (EU) št. 661/2014).

Države članice lahko zaprosijo za pomoč iz sklada, če skupna škoda, nastala neposredno zaradi naravne nesreče, presega 3 milijarde EUR (po cenah iz leta 2011) ali 0,6 % bruto nacionalnega dohodka (BND) države. Obstajajo tudi določbe o odzivu na manjše regionalne nesreče (1,5 % BDP regije ali 1 % za najbolj oddaljene regije).

Oktobra 2015 je Evropska komisija predstavila poročilo o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za leto 2014. To poročilo je prikazalo posebne okoliščine, v katerih se je sklad znašel leta 2014. To je bila tudi priložnost, da se ugotovi, kako dobro deluje ta instrument solidarnosti. Zato se je Odbor Evropskega parlamenta za regionalni razvoj odločil pripraviti samoiniciativno poročilo.

Nemogoče je predvideti vse izredne razmere in naravne nesreče, vedno pa je mogoče izboljšati obvladovanje njihovih posledic. Pri obvladovanju naravne nesreče je vedno več faz. Prva predstavlja žalost in priznanje, kakšno moč ima narava, skupaj z občutkom nemoči. Nato sledi medsebojna sosedska pomoč ter pomoč reševalnih služb na nacionalni in mednarodni ravni. Poročevalec pa se želi posvetiti tretji in četrti fazi, saj morajo žrtve po takojšnjem odzivu odpraviti povzročeno škodo in se lotiti trajnostne obnove.

Poročevalec bo obravnaval več vidikov upravljanja Solidarnostnega sklada Evropske unije. Posebno pozornost bi želel nameniti odzivnemu času sklada ter potrebnosti politike preventive, kar gre z roko v roki s potrebnim dopolnjevanjem Solidarnostnega sklada z drugimi evropskimi instrumenti, zlasti s kohezijsko politiko. Poleg tega želi poročevalec poudariti učinkovito sodelovanje med organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Hitrost odziva

Naravne nesreče zaradi svoje nepredvidljivosti ne povzročajo le stiske pri prizadetih ljudeh, temveč razkrivajo tudi neustrezen odzivni čas vlad, ki se morajo soočiti z nepredvidenimi stroški.

Ob ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije je zakonodajalec določil desettedenski rok za predložitev vlog, ki bi moral lokalnim in regionalnim organom zadoščati za začetek postopka. Toda v prvih letih delovanja sklada se je izkazalo, da je to premalo. Leta 2014 je bil ta rok pri pregledu uredbe podaljšan na 12 tednov. Na prvi pogled se to ne sklada z zahtevo poročevalca. Lokalni organi pogosto niso imeli dovolj časa, da bi ustrezno pripravili vlogo, tako da omenjeno podaljšanje roka ni sporno, saj lokalnim uradnikom daje več prostora za pripravo vloge.

Poročevalec želi poudariti, da je pomembno vloge obravnavati hitro, zlasti od takrat, ko je vloga popolna (največ 12 tednov). Nato morajo vsi členi v verigi sprejemanja odločitev tako na ravni držav članic kot na ravni služb Komisije ukrepati učinkovito, da se čim prej zagotovi finančna podpora.

Preprečiti je treba, da bi se žrtve nesreč od nujnega posredovanja do pridobitve sredstev iz sklada počutile zapuščene.

To je še toliko bolj pomembno, ker so hude naravne nesreče v zadnjih letih najbolj prizadele ravno države južne in jugovzhodne Evrope, torej države, ki jih je tudi gospodarska kriza močno prizadela. Po poplavah novembra 2013 je samo na Sardiniji na primer umrlo 16 oseb, 1700 pa jih je bilo huje ali lažje poškodovanih. Reševalne službe, ki posredujejo takoj, po svojih najboljših močeh pomagajo pri odpravi negativnih posledic naravnih nesreč. Zakonodajalec pa nato zagotavlja podporo na zakonodajni ravni, da so postopki čim bolj primerni. Tudi Evropski parlament ima pri tem pomembno vlogo, saj lahko prepreči situacije, v kakršni se je leta 2013 znašla Hrvaška, ko je bila pomoč odobrena šele sedem mesecev po predložitvi vloge. Izredne razmere zahtevajo izredne postopke. V omenjenem primeru je bilo potrebno leto in pol, da so sredstva iz sklada dosegla upravičence.

Vse to zahteva dobro usklajevanje in delo tako pred samim dogodkom kot po njem.

Preprečevanje in dopolnjevanje

Ko pride do naravne nesreče, je pogosto prepozno, da bi jo preprečili. Kljub temu mora biti preprečevanje sestavni del faze po naravni nesreči. Pomembno je, da se obnova uničenih objektov ali popravila infrastrukture izkoristijo za uskladitev s standardi. V skladu z veljavno zakonodajo je že sedaj treba predložiti poročila o tem, kakšno strategijo preprečevanja in obvladovanja tveganj namerava uvesti država članica.

Na tem področju si je mogoče prizadevati tudi za dopolnjevanje med Solidarnostnim skladom in kohezijskimi skladi. Pri teh skladih bi bilo treba upoštevati tudi vidike o preprečevanju tveganj, predvsem v primeru infrastrukturnih projektov. S tem bi namreč lahko zmanjšali stroške, povezane s popravili po naravnih nesrečah.

Preglednost in sodelovanje med različnimi ravnmi sprejemanja odločitev

Evropsko računsko sodišče že od ustanovitve Solidarnostnega sklada EU pripravlja poročila o uporabi njegovih sredstev. V tem poročilu se opozarja na nekaj možnih izboljšav pri upravljanju sklada. Ta priporočila so bila upoštevana tudi pri reviziji Solidarnostnega sklada Evropske unije leta 2014. Kljub temu bi bilo mogoče vzpostaviti še večjo preglednost, zlasti pri dodeljevanju različnih sredstev za odpravo škode, ki jo je povzročila naravna nesreča. Za doseganje tega cilja poročevalec predlaga tesnejše sodelovanje med različnimi ravnmi sprejemanja odločitev. Odnosi med upravičenci do pomoči in Evropsko komisijo, ki prejema vloge za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, očitno niso vprašljivi. Bolj bi se bilo treba osredotočiti na mehanizme sodelovanja med različnimi lokalnimi in regionalnimi organi ter osrednjimi službami v državah članicah.

Poročevalec predlaga tudi boljše obveščanje javnosti v celotnem procesu, saj bi s tem lahko upravičenci do pomoči ali zainteresirani lažje spremljali postopek za vsako posamezno vlogo. To je mogoče organizirati na ravni Evropske komisije pod pogojem, da se zagotovi dober pretok informacij med različnimi operativnimi ravnmi.


MNENJE Odbora za proračun (1.9.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena

(2016/2045(INI))

Pripravljavec mnenja: Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je bil Solidarnostni sklad Evropske unije od ustanovitve leta 2002 zelo koristen in je zagotovil pomoč pri 69 naravnih nesrečah v Evropi; ker je bila pomoč zagotovljena 24 državam, ki so prejele sredstva za pomoč pri nesrečah v skupnem znesku 3,7 milijarde EUR;

B.  ker so bili z uredbo iz leta 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije uvedeni izboljšani in poenostavljeni postopki; ker je bil rok za prošnjo za pomoč podaljšan, da državam članicam omogoča 18 mesecev časa od datuma izplačila za uporabo prispevka, uvedena so bila predplačila, nekatere določbe pa so bile pojasnjene, k čemur so v preteklih letih večkrat pozvali Evropski parlament in lokalni organi;

C.  ker so bile do revizije skoraj vse zavrnitve vlog povezane z regionalnimi naravnimi nesrečami, medtem ko nova uredba pojasnjuje pravila o upravičenosti z enim samim merilom za regionalne nesreče na podlagi omejitve 1,5 % regionalnega bruto domačega proizvoda na ravni NUTS 2 ali 1 % za najbolj oddaljene regije;

D.  ker je Komisija v skladu z določbami revidirane uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije leta 2014 prejela sedem novih vlog, leta 2015 pa tri vloge;

E.  ker je Solidarnostni sklad Evropske unije že obstajal v prejšnjem programskem obdobju uredbe o večletnem finančnem okviru, njegove letne odobritve pa so v primerjavi s preteklimi nižje; ker je bil v novi uredbi uveden prenos za eno leto (N+1), da bi nadomestili to znižanje (utemeljeno s splošno ravnjo izvajanja);

F.  ker je mogoče izjemoma, če v danem letu ni na voljo dovolj sredstev, uporabiti sredstva za naslednje leto, pri čemer se upošteva letna proračunska zgornja meja sklada za leto, v katerem se je naravna nesreča zgodila, in za naslednje leto;

1.  poudarja, da uporaba letnih pragov dokazuje, da je letna raven odobritev po novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira ustrezna;

2.  opozarja, da Solidarnostni sklad Evropske unije za državljane predstavlja enega najbolj konkretnih in otipljivih odrazov podpore, ki jo Evropa lahko nudi lokalnim skupnostim;

3.  v novi uredbi pozdravlja možnost predplačil v višini do 10 % zneska pomoči, ki bo najverjetneje izplačan, vendar ne več kot 30 milijonov EUR; vendar obžaluje, da med predložitvijo vloge in izplačilom mine precej časa; priporoča dodatne izboljšave v fazi ocenjevanja in poznejših fazah, ki bi lajšale izvrševanje izplačil; priporoča vzpostavitev pravnega okvira, ki bo določal dolžino obdobja ocenjevanja;

4.  obžaluje, da je v nasprotju s členom 8(1) in (3) uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije postopek zaključevanja dokumentacije za pomoč iz sklada v nekaterih primerih izredno dolg: Komisija je leta 2014 še vedno zaključevala dokumentacijo iz let 2005, 2007 in 2010; zato poudarja, da je treba pospešiti postopke, saj je pravočasno prejetje vse zaprošene in odobrene pomoči izrednega pomena;

5.  poziva k jasnim merilom za nadzorne obiske v državah upravičenkah, med katerimi se ocenjujejo obstoječi sistemi izvajanja, ter za nadzor ustrezne porabe sredstev;

6.  da bi spodbudili pregledno porabo sredstev, poziva k pripravi posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o delovanju Solidarnostnega sklada Evropske unije, še zlasti, ker je zadnje poročilo, ki je na voljo, iz časa pred revidirano uredbo o Solidarnostnem skladu Evropske unije; zlasti poziva k pripravi študije o morebitnem prekrivanju uporabe sredstev iz Solidarnostnega sklada s strukturnimi sredstvi ter nacionalnimi shemami;

7.  poudarja, da obstaja tveganje, da bo kljub prožni zasnovi (prenos N+1) vsako leto ostal neporabljen precejšen del sredstev; predlaga tudi razmislek o tem, kako v prihodnosti omejiti neuporabo teh zneskov, pri čemer bi se v celoti upoštevala neizogibno spremenljiva narava področja (odvisno od spremenljivega števila prejetih vlog in/ali finančnih potreb v vsakem danem letu);

8.  pozdravlja dejstvo, da so bile leta 2014 uvedene določbe za krepitev preprečevanja naravnih nesreč; opominja, da se je zaradi podnebnih sprememb povečalo število izrednih vremenskih pojavov, ki povzročajo naravne nesreče; zato poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za naložbe v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, hkrati pa je treba pri podpori obnove in ponovnega pogozdovanja v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije prednost nameniti preventivnim ukrepom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

31.8.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Giovanni La Via, Stanisław Ożóg, Pavel Poc, Ivan Štefanec, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Estefanía Torres Martínez


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (13.7.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena

(2016/2045(INI))

Pripravljavec mnenja: Marco Valli

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju tretjega odstavka člena 175 in člena 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1) in Uredbe (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi(3),

A.  ker je bil Solidarnostni sklad Evropske unije (SSEU) ustanovljen z Uredbo št. 2012/2002 kot odziv na katastrofalne poplave, ki so poleti 2002 prizadele srednjo Evropo,

B.  ker je namen SSEU predvsem nuditi pomoč ob hudih naravnih nesrečah, ki imajo resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo v eni ali več regijah države članice ali države pristopnice,

C.  ker je bila od leta 2002 zaradi 63 naravnih nesreč – med njimi poplav, gozdnih požarov, potresov, neurij in suš – v 24 različnih evropskih državah potrebna zagotovitev podpore iz SSEU v skupni vrednosti več kot 3,7 milijarde EUR,

D.  ker je junija 2008 Evropsko računsko sodišče predstavilo rezultate revizije smotrnosti poslovanja, pri čemer je zaključilo, da je sklad izpolnil svoj cilj in izkazal solidarnost državam članicam, ki jih je prizadela naravna nesreča, vendar so bili pogoji za odobritev vlog precej nejasni, zlasti v primeru regionalnih nesreč, ker je Računsko sodišče izrazilo kritiko tudi na račun počasnega postopka dodeljevanja sredstev,

E.  ker je ERS decembra 2012 sprejelo revizijo smotrnosti poslovanja: „Odziv Solidarnostnega sklada Evropske unije na potres v Abrucih leta 2009: ustreznost in stroški ukrepov“,

1.  opozarja na svojo resolucijo z dne 3. aprila 2014 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice za Komisijo za leto 2012, v kateri je izrazil podporo ugotovitvi ERS, da je bilo „[p]ribližno 30 % (144 milijonov EUR) prispevka iz SSEU [...] namenjenih za ukrepe, ki so bili v skladu z uredbo o SSEU v celoti upravičeni, vendar so nekateri projekti sicer izpolnjevali dejanske potrebe, niso pa bili v skladu s posebnimi določbami uredbe o SSEU, eden od projektov se na primer ni pravočasno in z zadostnimi zmogljivostmi odzval na dejanske potrebe prebivalstva; poziva Komisijo, naj pojasni, kako so bile v revidirani uredbi o Solidarnostnem skladu Evropske unije, ki je začela veljati 28. junija 2014, odpravljene pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče;

2.  ponavlja, da so bile takrat v revizijskem poročilu Komisije za leto 2012 razkrite nepravilnosti, ki niso imele finančnih posledic, ker so zahtevki za izplačilo presegali pravice, nepravilni zahtevki za izplačilo pa niso bili izplačani;

3.  se zaveda, da naravne nesreče in želja, da se ljudem v stiski čim hitreje pomaga, lahko pomenijo obremenitev za nacionalne uprave; meni pa, bi morale države članice izvajati zakonodajo EU o preprečevanju in obvladovanju tveganja nesreč ter vzpostaviti programe za ukrepanje v izrednih razmerah in ob naravnih nesrečah, ki zadevnim upravnim organom omogočajo prejetje hitre pomoči EU, pri čemer morajo upoštevati načela dobrega finančnega poslovodenja; ponovno opozarja, da je treba ugotoviti, ali so bile subvencije SSEU uporabljene v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, da bi se opredelile in izmenjevale najboljše prakse in pridobljene izkušnje v zvezi z ekonomsko dostopnostjo;

4.  meni, da je za SSEU potrebna določena mera prožnosti, ki bo omogočala hitrejši in učinkovitejši odziv na nesreče; v zvezi s tem z zadovoljstvom pozdravlja možnost, da države članice zahtevajo predhodno izplačilo sredstev;

5.  priznava, da so bile z revizijo uredbe o SSEU uvedene pomembne izboljšave v skladu z zahtevami Parlamenta(4);

6.  poudarja in pozdravlja izboljšave v zvezi z dobrim finančnim poslovodenjem(5), zlasti kar zadeva, da morajo države prejemnice:

–  preverjati, da so bile upravljavske in kontrolne ureditve uvedene ter se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelih dobrega finančnega poslovodenja;

–  preverjati, da se financirani ukrepi izvajajo pravilno;

–  zagotavljati, da so odhodki financirani na podlagi zanesljive spremne dokumentacije ter so pravilni in redni;

–  preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter vračati neupravičeno izplačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi, kadar je to primerno, in Komisijo uradno obvestiti o takšnih nepravilnostih in jo redno obveščati o poteku upravnih in pravnih postopkov;

7.  obžaluje stalne težave pri ocenjevanju, ali vloge za pomoč, povezane z regionalnimi nesrečami, izpolnjujejo merila v zvezi z izjemami, kot jih določa uredba; poziva Komisijo, naj ob naslednjem pregledu SSEU poenostavi in izboljša ustrezne upravne postopke;

8.  obžaluje, da je bilo v nekaterih primerih ugotovljeno resno pomanjkanje preglednosti pri uporabi in namenskosti SSEU; poziva k izboljšanju sistema za naknadno spremljanje porabe ter natančni in jasni obrazložitvi te porabe ter je trdno prepričan, da bi morala biti končna poročila, ki jih predložijo države članice, javna in dostopna;

9.  poudarja pomen postopkov oddaje javnega naročila, ki jih države članice upoštevajo pri odzivu na naravne nesreče, kar zadeva opredelitev in razširjanje najboljših praks in pridobljenih izkušenj v zvezi s pogodbami v izrednih razmerah;

10.  meni, da bi potrebne izboljšave uredbe lahko vključevale zahtevo po obvezni posodobitvi nacionalnih načrtov za obvladovanje nesreč, vzpostavitev konkretnega akcijskega načrta in pripravo sporazumov o pogodbah ob izrednih razmerah;

11.  poudarja, da morajo tudi države članice analizirati svoje upravne postopke, da bi pospešile uporabo pomoči za prizadeta območja;

12.  poleg tega poudarja, da sta na podlagi člena 11 spremenjene uredbe Komisija in Računsko sodišče pooblaščena za revizijo, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pa lahko opravlja preiskave, kadarkoli je to potrebno;

13.  meni, da bi moral SSEU, kjer koli je to mogoče, ustvarjati sinergije z drugimi viri finančne pomoči, zlasti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; zato in za zagotovitev pravilne uporabe SSEU poziva države članice, naj jasno opredelijo škodo, ki jo bo kril sklad, in ukrepe, ki se bodo izvajali s pomočjo drugih skladov;

14.  meni, da bi morali z dodatnimi zahtevami izboljšati prepoznavnost pomoči SSEU na podprtih območjih, da bi tako pokazali njeno evropsko dodano vrednost;

15.  poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj ocenita delovanje SSEU pred koncem sedanjega obdobja večletnega finančnega okvira.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

13.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Bogusław Liberadzki, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Michael Theurer, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Benedek Jávor, Marian-Jean Marinescu, Julia Pitera, Miroslav Poche

(1)

UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2)

UL L 189, 27.6.2014, str. 143.

(3)

UL C 440, 30.12.2015, str. 13.

(4)

Glej Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi, UL C 440, 30.12.2015, str. 13.

(5)

Uredba (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, UL L 189, 27.6.2014, str. 143, člena 5 in 11.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

9.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Olaf Stuger, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, James Carver, Miroslav Mikolášik, Bronis Ropė, Damiano Zoffoli

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov