POROČILO o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta

22.11.2016 - (2016/2114(REG))

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett


Postopek : 2016/2114(REG)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0344/2016
Predložena besedila :
A8-0344/2016
Sprejeta besedila :

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta

(2016/2114(REG))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 226 in 227 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za pravne zadeve (A8-0344/2016),

1.  se odloči spremeniti Poslovnik, kot sledi;

2.  poudarja, da so pri spremembah Poslovnika dosledno upoštevane določbe Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016[1];

3.   poziva generalnega sekretarja, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da se bodo informacijski sistemi Parlamenta nemudoma prilagodili revidiranemu Poslovniku in da se bodo oblikovala ustrezna elektronska orodja, med drugim za spremljanje pisnih vprašanj drugim institucijam Unije;

4.  se odloči iz Poslovnika črtati člen 106(4), takoj ko bo regulativni postopek s pregledom umaknjen iz vse veljavne zakonodaje, in poziva, naj ustrezne službe temu členu medtem dodajo opombo, ki bo opozarjala na bodoče črtanje;

5.  poziva konferenco predsednikov, naj pregleda kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku, da ga uskladi s členi 73 do 73d, sprejetimi na podlagi tega sklepa;

6.  opozarja, da je treba priloge k Poslovniku preurediti, da bodo vsebovale samo besedila, ki imajo enako pravno veljavo in za katere velja enaka večina v postopku kot za sam Poslovnik in Prilogo VI, ki sicer določa drugačen postopek in drugačno večino za sprejetje, čeprav vsebuje izvedbene ukrepe Poslovnika; prosi, naj se druge obstoječe priloge in vsa dodatna besedila, ki bi lahko bila pomembna za delo poslancev, prerazporedijo v zbirko, ki bo priložena Poslovniku;

7.  poudarja, da bodo spremembe tega Poslovnika začele veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju, razen člena 212(2) o sestavi delegacij, ki bo začel za obstoječe delegacije veljati ob začetku prvega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, predvidenih leta 2019;

8.  sklene, da morajo poslanci izjavo o finančnih interesih prilagoditi, da bo upoštevala spremembe člena 4 Priloge I Poslovnika, najpozneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti teh sprememb; zahteva, da predsedstvo in generalni sekretar v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi bodo poslanci lahko izjavo prilagodili; sklene, da bodo izjave, predložene na podlagi določb Poslovnika, ki veljajo ob sprejetju tega sklepa, ostale veljavne šest mesecev od navedenega datuma začetka veljavnosti; poleg tega sklene, da se bodo te določbe uporabljale tudi za poslance, ki nastopijo mandat v tem obdobju;

9.  poziva Odbor za ustavne zadeve, naj pregleda člen 168a o novih opredelitvah pragov ter leto po začetku veljavnosti tega člena pregleda uporabo teh pragov za določene člene;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Predlog spremembe    1

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Neodvisni mandat

Neodvisni mandat

Poslanci Evropskega parlamenta svoj mandat izvršujejo neodvisno. Pri tem niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.

V skladu s členom 6(1) Akta z dne 20. septembra 1976 ter členoma 2(1) in 3(1) Statuta poslancev Evropskega parlamenta poslanci svoj mandat izvršujejo svobodno in neodvisno, pri tem pa niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.

Obrazložitev

S pravnega vidika je neodvisni mandat določen v členu 6(1) Akta z dne 20. septembra 1976 ter členih 2(1) in 3(1) Statuta poslancev. Cilj predlagane spremembe, ki izraža dejansko ubeseditev navedenih določb, je preprečiti morebitne nejasnosti.

Predlog spremembe    2

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 3

Člen 3

Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev

Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev

1.  Po volitvah v Evropski parlament predsednik pozove pristojne organe držav članic, naj Parlament nemudoma obvestijo o imenih izvoljenih poslancev, tako da lahko vsi poslanci nastopijo svoj mandat v Parlamentu od začetka prve seje po volitvah.

1  Po volitvah v Evropski parlament predsednik pozove pristojne organe držav članic, naj Parlament nemudoma obvestijo o imenih izvoljenih poslancev, tako da lahko vsi poslanci nastopijo svoj mandat v Parlamentu od začetka prve seje po volitvah.

Predsednik pristojne organe hkrati opozori na ustrezne določbe Akta z dne 20. septembra 1976 in jih pozove, naj sprejmejo potrebne ukrepe v izogib morebitni nezdružljivosti s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta.

Predsednik pristojne organe hkrati opozori na ustrezne določbe Akta z dne 20. septembra 1976 in jih pozove, naj sprejmejo potrebne ukrepe v izogib morebitni nezdružljivosti s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta.

2.  Vsak poslanec, o čigar izvolitvi je bil Parlament obveščen, pred nastopom mandata v Parlamentu poda pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Po splošnih volitvah se izjava, če je le mogoče, poda najpozneje šest dni pred ustanovno sejo Parlamenta. Dokler se ne preveri veljavnosti mandata poslanca ali se ne odloči o morebitnem sporu, se poslanec pod pogojem, da je predhodno podpisal navedeno pisno izjavo, polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov.

2.  Vsak poslanec, o čigar izvolitvi je bil Parlament obveščen, pred nastopom mandata v Parlamentu poda pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Po splošnih volitvah se izjava, če je le mogoče, poda najpozneje šest dni pred ustanovno sejo Parlamenta. Dokler se ne preveri veljavnosti mandata poslanca ali se ne odloči o morebitnem sporu, se poslanec pod pogojem, da je predhodno podpisal navedeno pisno izjavo, polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov.

Če se na podlagi dejstev, ki so preverljiva v javno dostopnih virih, ugotovi, da poslanec opravlja funkcijo, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, Parlament na osnovi obvestila svojega predsednika potrdi sprostitev sedeža.

Če se na podlagi dejstev, ki so preverljiva v javno dostopnih virih, ugotovi, da poslanec opravlja funkcijo, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, Parlament na osnovi obvestila svojega predsednika potrdi sprostitev sedeža.

3.  Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki temeljijo na nacionalni volilni zakonodaji.

3.  Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki jih v skladu s tem aktom urejajo izključno nacionalni predpisi, na katere se akt sklicuje.

 

Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.

 

Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I tega poslovnika.

4.  Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.

 

Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I tega poslovnika.

 

Na podlagi poročila odbora lahko Parlament kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.

4.  Na podlagi predloga pristojnega odbora Parlament nemudoma preveri veljavnost mandatov posameznih poslancev, ki nadomestijo odhajajoče poslance, in lahko kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.

5.  Kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov, zagotovi, da so navedeni odstopi potekali v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(3).

5.  Kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov, zagotovi, da so navedeni odstopi potekali v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(3).

6.  Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na opravljanje nalog poslanca Evropskega parlamenta ali na vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.

6.  Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na ustreznost poslanca Evropskega parlamenta ali na ustreznost ali vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.

Če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki ima lahko za posledico prenehanje mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo. Zadevo posreduje pristojnemu odboru. Na predlog tega odbora lahko Parlament sprejme ustrezno stališče.

Če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki ima lahko za posledico prenehanje mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo. Zadevo posreduje pristojnemu odboru. Na predlog tega odbora lahko Parlament sprejme ustrezno stališče.

Obrazložitev

The changes in paragraph 3 illustrate the fact that the "committee responsible" is clearly identified in Annex VI. The words "except those based on national electoral laws" are deleted as they are not fully in line with Article 12 of the Act of 1976, i.e. "other than those arising out of the national provisions to which the Act refers". Moreover, subparagraphs 1 and 2 of paragraph 4 are moved to paragraph 3 for consistency reasons.

As a consequence, paragraph 4 will consist of only its current subparagraph 3. This provision refers to what happens in the course of the legislative term when Members are replaced. The word "proposal" instead of "report" allows having recourse to a simplified procedure (i.e. ad hoc verification by letter) in unproblematic cases, in line with the standing practice.

Predlog spremembe    3

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Trajanje mandata poslancev

Trajanje mandata poslancev

1.  Mandat poslancu začne in preneha v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976. Preneha tudi v primeru smrti ali odstopa.

1.  Mandat poslancu začne in preneha v skladu s členoma 5 in 13 Akta z dne 20. septembra 1976.

2.  Poslanec opravlja svojo funkcijo do začetka prve seje Parlamenta po volitvah.

 

3.  Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi začel veljati, kar pa ne sme biti kasneje kot tri mesece po obvestilu. Obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in nemudoma posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.

3.  Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi začel veljati, kar pa ne sme biti kasneje kot tri mesece po obvestilu. Obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in nemudoma posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976, o tem obvesti Parlament, da ta lahko odloči, ali naj potrdi sprostitev sedeža.

Če pristojni odbor meni, da je odstop v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, se razglasi sprostitev sedeža, ki velja od dne, ki ga poslanec v odstopu navede v uradnem zapisniku, predsednik pa o tem obvesti Parlament.

V nasprotnem primeru se potrdi sprostitev sedeža, ki velja od dneva, ki ga je poslanec v odstopu navedel v uradnem zapisniku. Parlament o tem ne glasuje.

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, Parlamentu predlaga, naj ne razglasi sprostitve sedeža.

Za nekatere izjemne primere je bil uveden poenostavljen postopek, predvsem kadar eno ali več delnih zasedanj poteka med dnevom, ko začne odstop veljati, in prvo sejo pristojnega odbora in kadar zato, ker sprostitev sedeža ni bila potrjena, politična skupina, ki ji poslanec v odstopu pripada, na teh delnih zasedanjih ne more najti nadomestnega poslanca. Po tem postopku je poročevalec pristojnega odbora, ki so mu omenjeni primeri zaupani, pooblaščen, da nemudoma preuči vsak pravilno sporočen odstop in zadevo v primeru, ko bi bila zamuda pri obravnavnavanju obvestila škodljiva, preda predsedniku odbora s prošnjo, da v skladu z odstavkom 3:

 

  bodisi v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko potrdi sprostitev sedeža;

 

  bodisi skliče izredno sejo odbora, da se preučijo vse posebne težave, ki jih je ugotovil poročevalec.

 

 

3a.  Če pristojni odbor nima načrtovane seje pred naslednjim delnim zasedanjem, poročevalec pristojnega odbora takoj preuči vsak pravilno sporočen odstop. V primeru, ko bi z zamudo pri obravnavanju obvestila nastala škoda, poročevalec preda zadevo predsedniku odbora s prošnjo, naj v skladu z odstavkom 3:

 

  v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko razglasi sprostitev sedeža ali

 

  skliče izredno sejo odbora, da se preučijo posamezne težave, ki jih je ugotovil poročevalec;

4.   Če pristojni organ države članice predsednika obvesti o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta na podlagi določb zakonodaje te države članice zaradi nezdružljivosti v smislu člena 7(3) Akta z dne 20. septembra 1976 ali odvzema mandata na podlagi člena 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica, slednjo pa pozove, naj nemudoma zapolni prosti sedež.

4.   Kadar pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec obvestijo predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik o tem obvesti Parlament, ta pa razglasi, da je prosti sedež na voljo od dneva nezdružljivosti.

Kadar pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec obvesti predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik obvesti Parlament, ta pa potrdi sprostitev sedeža.

Kadar pristojni organi države članice predsednika obvestijo o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta zaradi dodatne nezdružljivosti, ugotovljene na podlagi zakonodaje te države članice v skladu s členom 7(3) Akta z dne 20. Septembra 1976, ali zaradi razrešitve poslanca v skladu s členom 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat tega poslanca prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica. Če se datum ne sporoči, se za dan prenehanja mandata šteje datum obvestila te države članice.

5.  Organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu. Predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

5.  Kadar organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu, predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge z Aktom z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

6.  Za dan prenehanja mandata in dan začetka veljavnosti sprostitve sedeža se šteje:

 

  v primeru odstopa: dan, ko Parlament potrdi sprostitev sedeža v skladu z obvestilom o odstopu;

 

  v primeru imenovanja ali izvolitve na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976: dan, ki so ga sporočili pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec.

 

7.  Ko Parlament potrdi, da obstaja prost sedež, o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

7.  Ko Parlament potrdi sprostitev sedeža, predsednik o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

8.  Vsi spori v zvezi z veljavnostjo imenovanja poslanca, čigar mandat je bil že preverjen, se posredujejo pristojnemu odboru, ki Parlamentu poroča nemudoma in najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja.

 

9.  Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, si Parlament pridržuje pravico, da obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

9.  Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, lahko Parlament obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

Obrazložitev

As regards paragraph 1, Article 13(1) of the Act of 1976 adds the case of "withdrawal of the mandate" to "death or resignation". However, since all these cases are covered by the Act of 1976, the second sentence of this paragraph is superfluous and can be deleted.

Paragraph 2 is deleted, asits content is already covered by the Act of 1976.

In paragraph 3, since the case of a problematic resignation is the exception and not the rule, subparagraphs 2 and 3 are inverted and their wording is streamlined.

The existing interpretation is converted into a new paragraph after paragraph 3 and its wording streamlined.

Subparagraphs 1 and 2 of paragraph 4 are inverted in order to reflect the order of the incompatibilities referred to in Article 7 of the Act of 1976. Their wording is also adapted (among other things, the last sentence of current subparagraph 1 is deleted as it is a mere repetition of current paragraph 7).

The amendment of paragraph 5 makes sure that it complies with the principle that Parliament’s Rules of Procedure may not impose obligations on other authorities, including those of the Member States.

Since the suggested wording of paragraphs 3 and 4 clarifies the date of the end of the term of office in all possible cases covered by the Act of 1976 (including resignation, incompatibilities or withdrawal of mandate), paragraph 6 becomes superfluous and can be deleted.

Paragraph 7 is in line with the existing practice.

Paragraph 8 is deleted as it is reflected in Rule 3 with the exception of the deadline, which can be deleted, as depending on the complexity of a dispute, this deadline "no later than the beginning of the next part-session" may prove to be too tight.

Paragraph 9 would become paragraph 7. "Shall reserve the right to" is a somewhat odd wording in the context and the amendment suggests to replace it with "may".

Predlog spremembe    4

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 5

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 5

Člen 5

Privilegiji in imunitete

Privilegiji in imunitete

1.  Poslanci uživajo privilegije in imunitete v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

1.  Poslanci uživajo privilegije in imunitete, ki veljajo zanje na podlagi Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.  Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.

2.  Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.

3.  Takoj ko je predsednik Parlamenta obveščen o izvolitvi poslancev, jim izda prepustnice, s katerimi se lahko prosto gibajo po državah članicah.

3.  Evropska unija izda poslancu na zahtevo in po odobritvi predsednika Parlamenta prepustnico Evropske unije, s katero se lahko prosto giba po državah članicah in drugih državah, ki jo priznavajo za veljavno potno listino, .

 

3a.  Za opravljanje svojih nalog imajo vsi poslanci pravico dejavno sodelovati pri delu odborov Parlamenta in delegacij v skladu z določbami tega poslovnika.

4.  Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v Prilogi VII k temu poslovniku.

4.  Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v členu 210a.

 

S soglasjem predsedstva se lahko poslancu z utemeljenim sklepom zavrne vpogled v dokument Parlamenta, če predsedstvo po zaslišanju poslanca meni, da lahko vpogled na nesprejemljiv način škoduje institucionalnim interesom Parlamenta ali javnemu interesu in da poslanec želi vpogled iz zasebnih ali osebnih razlogov. Poslanec lahko zoper takšno odločitev v roku enega meseca po njenem posredovanju vloži pisno pritožbo. Pisna pritožba je dopustna, če je obrazložena. O pritožbi odloči Parlament brez razprave na zasedanju, ki sledi njeni vložitvi.

Obrazložitev

V odstavku 1 je ponovljeno besedilo iz člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976. Beseda „shall“ se v angleškem besedilu izbriše, saj ni normativna, temveč navaja dejstvo.

Odstavek 2 določa osnovno načelo parlamentarne imunitete in bi ga bilo treba dopolniti s prvim stavkom člena 6(1).

V zvezi s spremembami odstavka 4: Priloga VII, del A, je bila črtana in spremenjena v nov člen 210a (novo).

Predlog spremembe    5

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 6

Člen 6

Odvzem imunitete

Odvzem imunitete

1.  Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena.

1.  Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz člena 5(2).

2.  Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:

2.  Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:

– poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali drugačni obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti; ter

– poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali drugačni obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti; ter

– poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri izvrševanju svojega mandata in se mu jih ne zdi primerno razkriti.

– poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri izvrševanju svojega mandata in se mu jih ne zdi primerno razkriti.

(Zadeva predlog spremembe 25)

Obrazložitev

Prvi del odstavka 1 se prestavi v člen 5(2).

Predlog spremembe    6

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 7

Člen 7

Zaščita privilegijev in imunitete

Zaščita privilegijev in imunitete

1.  V primerih, ko se domneva, da so organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je dejansko prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.

1.  V primerih, ko se domneva, da so ali bodo organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je že prišlo ali pa verjetno bo prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.

2.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da okoliščine predstavljajo upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da sodijo v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da bi okoliščine predstavljale upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da bi sodile v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

3.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istim sodnim postopkom že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.

3.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istimi dejstvi že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.

4.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istim sodnim postopkom prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.

4.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istimi dejstvi prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.

5.  V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec ob predložitvi novih dokazov vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.

5.  V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec s predložitvijo novih dokazov v skladu s členom 9(1) izjemoma vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.

Obrazložitev

As regards paragraph 1, the wording is revised insofar as it sounds very categorical as to the existence of an actual breach. It seems to imply the need for a final judgment or an otherwise irrevocable decision by a public authority prejudicing a Member, thus making potential breaches irrelevant. This, however, would make requests for defence possible only at a stage when Parliament's decision could be useless.

Paragraph 3, insofar as reference to the same legal proceedings, and not to the same facts, although providing legal certainty, might be too formalistic. If both criminal and civil proceedings have been instituted in respect of the same facts, but the waiver is requested for the former and the defence for the latter, Parliament might paradoxically adopt two different decisions.

As it stands, paragraph 5 does not set any limits to requests for reconsideration, which could be, therefore, endlessly reiterated. In order to prevent such situations, the amendment suggests adding the word "exceptionally" in the first sentence– after all, the decision to defend (or not to defend) a Member's immunity is of a non-binding nature (see Judgment in Marra, EU:C:2008:579, paragraphs 38-39).

Predlog spremembe    7

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 9

Člen 9

Postopki v zvezi z imuniteto

Postopki v zvezi z imuniteto

1.  Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

1.  Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

Poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zastopa drug poslanec. Drugi poslanec ne more podati zahteve brez soglasja zadevnega poslanca.

1a.  S soglasjem zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zahtevo vloži drug poslanec, ki sme zastopati zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca v vseh fazah postopka.

 

Poslanec, ki zastopa zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, ne sodeluje pri odločitvah, ki jih sprejme odbor.

2.  Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.

2.  Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.

3.  Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete.

3.  Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete. Predlogi sprememb niso dopustni. Če je predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejet nasprotni sklep.

4.  Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

4.  Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

5.  Zadevni poslanec ima možnost zagovora, predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni, in ga lahko zastopa drug poslanec.

5.  Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.

Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.

Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.

Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.

Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.

Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

6.  Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

6.  Kadar se zahteva za odvzem ali zaščito imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem ali zaščita imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

7.   Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

7.  Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

8.  Poročilo odbora se uvrsti na začetek dnevnega reda prve seje po dnevu, ko je bilo predloženo. K predlogu oziroma predlogom sklepa ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

8.  Predlog sklepa odbora se uvrsti na dnevni red prve seje po dnevu, ko je bil vložen. K takemu predlogu ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito privilegija ali imunitete ali proti njemu.

Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito privilegija ali imunitete ali proti njemu.

Brez poseganja v člen 164 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete so predmet primera, v razpravi nima besede.

Brez poseganja v člen 164 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete so predmet primera, v razpravi nima besede.

O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.

O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.

Ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.

Ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.

9.  Sklep Parlamenta predsednik nemudoma sporoči zadevnemu poslancu in pristojnemu organu države članice skupaj s prošnjo, da ga obveščajo o razvoju dogodkov pri ustreznih postopkih in o vseh nadaljnjih sodnih odločbah. Ko predsednik te informacije prejme, jih Parlamentu posreduje na najprimernejši način, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.

9.  Sklep Parlamenta predsednik nemudoma sporoči zadevnemu poslancu in pristojnemu organu države članice skupaj s prošnjo, da ga obveščajo o razvoju dogodkov pri ustreznih postopkih in o vseh nadaljnjih sodnih odločbah. Ko predsednik te informacije prejme, jih Parlamentu posreduje na najprimernejši način, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.

10.  Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno.

10.  Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno. Zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

11.  Po posvetovanju z državami članicami lahko odbor sestavi okvirni seznam organov držav članic, ki so pristojni za vložitev zahteve za odvzem imunitete poslanca.

11.  Parlament preuči le zahteve za odvzem imunitete poslanca, ki so mu jih posredovali sodni organi ali stalna predstavništva držav članic.

12.  Odbor določi načela za uporabo tega člena.

12.  Odbor določi načela za uporabo tega člena.

13.  Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.

13.  Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.

Obrazložitev

The current interpretation following paragraph 1is converted into a new paragraph and the last part of paragraph 5 is aligned to it.

The amendment to paragraph 3 seeks to clarify that the same principles referred to in paragraph 8 of this Rule also apply at committee level.

For practical reasons, it is not always possible to place an immunity case at the head of the agenda. The amendment to paragraph 8 adapts the text to this reality. It also replaces the word ‘report’ by the more appropriate expression ‘proposal for a decision’, consistently with the wording of Rule 9(3) and (8), fourth subparagraph. At the same time, the existing mechanism consisting of a systematic plenary vote on every immunity case is preserved as the most objective and appropriate to ensure the fair treatment of all Members and have decisions on their immunity taken by Parliament as a whole.

The last sentence added to paragraph 10 comes from Rule 115 paragraph 4.

As regards the changes to paragraph 11, they try to address the fact that in some jurisdictions private persons can submit requests for the waiver of a Member's immunity without the filter of any public authority (so called private prosecution). The issue of the 'competent authority' is thus not settled. The change states that requests for waiver should be either addressed to Parliament by the competent prosecutor's office or court or transmitted by the permanent representation to the EU. Private parties' requests for a waiver of immunity will have to be streamlined by the Permanent Representations.

Predlog spremembe    8

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 10

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 10

črtano

Izvajanje Statuta poslancev

 

Parlament sprejme Statut poslancev Evropskega parlamenta in njegove spremembe na osnovi priporočila pristojnega odbora. Smiselno se uporablja člen 150(1). Za uporabo teh pravil je odgovorno predsedstvo, ki na osnovi letnega proračuna sprejema odločitve o finančnih sredstvih.

 

Obrazložitev

Besedilo člena se ne nanaša le na „izvajanje“ statuta, prvi stavek je dejansko povezan z njegovim sprejetjem in spremembo, vendar ni potreben, ker je bil vstavljen člen 45. Drugi stavek nekako ni uporaben, saj bi se v takih primerih običajno zahtevale spremembe, nekoliko preoblikovano besedilo tretjega stavka pa je bilo vključeno v člen 25(14)(b) (novo).

Predlog spremembe    9

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 11

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 11

Člen 11

Finančni interesi poslancev, pravila ravnanja, obvezni register za preglednost in dostop do Parlamenta

Finančni interesi poslancev in pravila ravnanja

1.  Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev v skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije in se priloži temu poslovniku1.

1.  Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev in priloži temu poslovniku1.

Pravila ravnanja nikakor ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

Pravila ravnanja sicer ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.

2.  Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije, ohranja dostojanstvo Parlamenta in ne sme ogroziti poteka parlamentarnega dela kakor tudi ne miru v vseh parlamentarnih stavbah. Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.

2.  Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah in zlasti v Listini EU o temeljnih pravicah, in ohranja dostojanstvo Parlamenta. Poleg tega ne ogroža poteka parlamentarnega dela, vzdrževanja varnosti in reda v parlamentarnih stavbah ali delovanja opreme Parlamenta.

 

Poslanci se v parlamentarnih razpravah vzdržijo žaljivega, rasističnega ali ksenofobičnega govorjenja ali vedenja in ne razvijajo transparentov.

 

Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.

Nespoštovanje teh elementov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 165, 166 in 167.

Nespoštovanje teh elementov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 165, 166 in 167.

3.  Uporaba tega člena nikakor ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.

3.  Uporaba tega člena ne vpliva kako drugače na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.

Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje.

Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje.

Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbe s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.

Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbami s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.

 

3a.  Če oseba, ki jo zaposluje poslanec ali druga oseba, ki ji je poslanec omogočil dostop do parlamentarnih stavb ali opreme, ne spoštuje pravil ravnanja, določenih v odstavku 2, se lahko poslancu po potrebi naložijo kazni, opredeljene v členu 166.

4.  Kvestorji na začetku vsakega parlamentarnega obdobja določijo najvišje število pomočnikov, ki jih vsak poslanec lahko prijavi (prijavljeni pomočniki).

4.  Kvestorji določijo najvišje število pomočnikov, ki jih vsak poslanec lahko prijavi.

5.  Dolgoročne izkaznice za vstop se na odgovornost kvestorjev izdajo osebam, ki niso del institucij Unije. Veljavnost teh izkaznic je največ eno leto in jo je mogoče podaljšati. Pravila glede uporabe teh izkaznic določi predsedstvo.

 

Te izkaznice se lahko izdajo:

 

osebam, ki so vpisane v register za preglednost2 ali ki zastopajo ali delajo za organizacije, vpisane v ta register, pri čemer ta vpis ne pomeni samodejne pravice do izkaznice;

 

osebam, ki želijo redno vstopati v prostore Parlamenta, vendar ne sodijo na področje uporabe Sporazuma o vzpostavitvi registra za preglednost3;

 

lokalnim pomočnikom poslancev ter osebam, ki pomagajo članom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij.

 

6.  Osebe, ki se vpišejo v register za preglednost, v okviru svojih odnosov s Parlamentom upoštevajo:

 

– pravila ravnanja, priložena sporazumu4;

 

– postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom; ter

 

– določbe tega člena in njegove izvedbene določbe.

 

7.  Kvestorji določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne sodijo na področje uporabe Sporazuma.

 

8.  Izkaznica za vstop se odvzame na podlagi obrazloženega sklepa kvestorjev v naslednjih primerih:

 

– imetnik je bil izbrisan iz registra za preglednost, razen če odvzemu nasprotujejo pomembni razlogi;

 

– imetnik je kriv hude kršitve obveznosti iz odstavka 6.

 

9.  Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.

 

Uporabo določb odstavkov od 5 do 8 ureja priloga5.

 

10. Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.

10. Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.

__________________

__________________

1 Glej Prilogo I.

1 Glej Prilogo I.

2 Register, vzpostavljen s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o vzpostavitvi registra za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (glej del B Priloge IX).

 

3 Glej del B Priloge IX.

 

4 Glej Prilogo 3 k sporazumu v delu B Priloge IX.

 

5 Glej del A Priloge IX.

 

Obrazložitev

As regards the amendment to the title, it reflects the fact that the Register is mandatory for the institutions, not for those registered therein. Registration facilitates the interaction with the EU institutions which represents an important incentive.

Paragraph 3a (new) comes from Annex XV §2 1st subparagraph (“Members shall be held responsible for any failure by persons whom they employ or for whom they arrange access to Parliament to comply on Parliament's premises with the standards of conduct applicable to Members”) and is reworded, with a view to clarifying its meaning.

As regards the amendment to paragraph 4, art. 34 § 9 of the Implementing measures concerning the Members’ Statute, adopted by the Bureau, states the following: “The number of contracts between a Member and accredited assistants in force at any given time may not exceed three, regardless of the duration of work provided for in those contracts. This limit may be increased to four if an exemption is expressly granted by the President of Parliament following verification by the relevant department that the Member concerned has sufficient office space to comply with the standards applicable to the use of Parliament’s buildings, taking into account also the number of trainees that may be present.”

The contents of Rule 11(5) to (9) will become part of new Rule 116a and their wording will be streamlined.

Predlog spremembe    10

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 12

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 12

Člen 12

Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se uporabljajo v Parlamentu v skladu s sklepom Parlamenta, ki je priložen temu poslovniku6.

Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se uporabljajo v Parlamentu v skladu s sklepom Parlamenta z dne 18. novembra 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti.

__________________

 

6 Glej Prilogo XI.

 

Predlog spremembe    11

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 13

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 13

Člen 13

Opazovalci

Opazovalci

1.  Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.

1.  Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.

2.  Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.

2.  Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu in Parlamenta zunaj ne zastopajo. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.

3.  Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo stroškov, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.

3.  Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo potnih stroškov in dnevnic, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.

Predlog spremembe    12

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 14

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 14

Člen 14

Poslanec, ki začasno predseduje

Poslanec, ki začasno predseduje

1.  Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 146(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.

1.  Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 146(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.

2.  Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

2.  Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev v skladu z drugim pododstavkom člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo pristojnemu odboru.

Poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, izvršuje pooblastila predsednika iz drugega pododstavka člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov poslancev, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo odboru, pristojnemu za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.

 

Obrazložitev

Razlaga je bila vključena v odstavek 2 tega člena.

Predlog spremembe    13

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 15

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 15

Člen 15

Kandidature in splošne določbe

Kandidature in splošne določbe

1.  Predsednik, podpredsedniki in kvestorji so izvoljeni s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 182. Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidatov. Predlaga jih lahko le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. V primeru, da število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati lahko izvoljeni s ploskanjem.

1.  Predsednik, za njim pa podpredsedniki in kvestorji, je izvoljen s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 182.

 

Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidata, pri čemer jih lahko predlaga le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Nove kandidature se lahko izročijo pred vsakim glasovanjem.

 

Če število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati izvoljeni s ploskanjem, razen če vsaj petina poslancev Parlamenta zahteva tajno glasovanje.

 

Če je treba pri enem glasovanju izvoliti več kot enega nosilca funkcije, je glasovnica veljavna, če je bila uporabljena več kot polovica razpoložljivih glasov.

Če je treba zamenjati enega samega podpredsednika in je kandidat samo en, se le-ta lahko izvoli s ploskanjem. Predsednik ima diskrecijsko pravico odločiti, ali se izvolitev izvede s ploskanjem ali s tajnim glasovanjem. Izvoljeni kandidat po prednostnem vrstnem redu zasede mesto podpredsednika, ki ga nadomesti.

 

2.  Pri izvolitvi predsednika, podpredsednikov in kvestorjev je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti držav članic in političnih usmeritev.

2.  Ko se izvolijo predsednik, podpredsedniki in kvestorji, je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti političnih stališč ter spolov in geografskega ravnovesja.

Obrazložitev

Trenutna praksa v zvezi s predlogom spremembe odstavka 1, pododstavka 1 je, da nekatere politične skupine enkrat predložijo kandidaturo za vsa glasovanja, nekatere pa to naredijo pred vsakim glasovanjem. Sprememba se odraža tudi v členu 16.

Razlaga se črta, ker sta prva dva stavka vključena v tretji pododstavek prvega odstavka člena. Zadnji stavek razlage ne dopolnjuje drugega pododstavka člena 20(1), zato se črta.

Kar zadeva spremembo odstavka 2, ta usklajuje besedilo z besedilom iz kadrovskih predpisov.

Predlog spremembe    14

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 16

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 16

Člen 16

Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor

Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor

1.  Najprej se izvoli predsednik. Pred vsakim glasovanjem se kandidature izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.

1.  Kandidature za predsednika se izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, ki jih razglasi v parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje z odstopanjem od člena 15(1) omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.

2. Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

2. Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.

Obrazložitev

Črtanje besedila „pred vsakim glasovanjem“ izraža predlog spremembe člena 15(1).

Predlog spremembe    15

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 17

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 17

Člen 17

Izvolitev podpredsednikov

Izvolitev podpredsednikov

1.  Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.

1.  Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.

Čeprav v tem členu, za razliko od člena 16(1), vlaganje novih kandidatur med posameznimi glasovanji za izvolitev podpredsednikov ni izrecno predvideno, pa je vseeno dovoljeno, saj mora Parlament kot suveren organ imeti možnost obravnave vseh morebitnih kandidatov, predvsem zato, ker bi bil brez take možnosti lahko moten potek volitev.

 

2.  Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.

2.  Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.

Kadar so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.

Kadar so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.

Obrazložitev

Ta razlaga je izražena v predlogih sprememb člena 15(1).

Predlog spremembe    16

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 18

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 18

Člen 18

Izvolitev kvestorjev

Izvolitev kvestorjev

Po izvolitvi podpredsednikov Parlament izvoli pet kvestorjev.

Parlament po enakem postopku, ki se uporablja za izvolitev podpredsednikov, izvoli pet kvestorjev.

Kvestorji se izvolijo po enakem postopku kot podpredsedniki.

 

Obrazložitev

Stavka člena 18 se združita.

Predlog spremembe    17

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 19

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 19

Člen 19

Trajanje mandata funkcionarjev

Trajanje mandata funkcionarjev

1.  Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.

1.  Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.

Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kolegiju kvestorjev obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.

Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kot kvestor obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.

2.  Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.

2.  Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.

Predlog spremembe    18

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 20

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 20

Člen 20

Prosti sedeži

Prosti sedeži

1.  Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.

1.  Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.

Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.

Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.

2.  Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja prvi podpredsednik.

2.  Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja podpredsednik po prednostnem vrstnem redu.

Predlog spremembe    19

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 22

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 22

Člen 22

Naloge predsednika

Naloge predsednika

1.  Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles pod pogoji, določenimi v tem poslovniku. Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.

1.  Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles v skladu s tem poslovnikom. Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.

To določbo je mogoče razlagati tako, da v njej navedene pristojnosti obsegajo tudi pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi, obrazložitve glasovanja in zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar bi ti po prepričanju predsednika lahko očitno povzročili in dejansko bi povzročili daljše in resno oviranje poteka parlamentarnih postopkov ali uveljavljanja pravic drugih poslancev

 

Med pristojnosti v skladu s to določbo spada tudi pooblastilo, da besedila predloži v glasovanje po drugačnem vrstnem redu, kot je bil določen v dokumentu, o katerem se glasuje. V skladu z določbami člena 174(7) lahko predsednik pred tem prosi za soglasje Parlamenta.

 

2.  Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb, vprašanjih Svetu in Komisiji ter skladnosti poročil s tem poslovnikom; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.

2.  Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb in drugih besedil, o katerih se glasuje, ter o dopustnosti parlamentarnih vprašanj; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.

3. V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.

3. V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.

4. Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.

4. Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.

 

4a.  Predsednik je odgovoren za varnost in nedotakljivost prostorov Evropskega parlamenta.

Obrazložitev

The contents of the first interpretation after paragraph 1 shall be transformed into a provision of the title on plenary sessions (Rule 164a), whilethe contents of the second interpretation shall be transformed into a provision of the title on plenary sessions (Rule 174).

The suggested change to paragraph 2 reflects the current practice according to which the President rules as inadmissible not only amendments, but also paragraphs of reports which are in violation of primary Union law or risk damaging Parliament's interest or reputation.

The new paragraph 4a reflects the current practice according to which the President is the highest authority as regards the waiver of the inviolability of Parliament’s premises and archives (Articles 1 and 2 PPI) and its security.

Predlog spremembe    20

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 23

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 23

Člen 23

Naloge podpredsednikov

Naloge podpredsednikov

1.   Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 17(2) nadomešča eden od podpredsednikov.

1.   Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 17(2) nadomešča eden od podpredsednikov.

2.   Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členi 25, 27(3) in (5) ter 71(3).

2.   Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členi 25, 27(3) in (5) ter 71(3).

3.  Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členu 130(2) in odstavku 3 Priloge II.

3.  Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členu 129 in členu 130(2).

Justification

Priloga II bo črtana. Glej predlagane spremembe člena 129.

Predlog spremembe    21

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 25

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 25

Člen 25

Naloge predsedstva

Naloge predsedstva

1.  Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.

1.  Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.

2.  Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.

2.  Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.

3.  Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.

3.  Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.

4.  Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.

4.  Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.

Pojem 'vodenje sej' vsebuje tudi ravnanje poslancev v vseh prostorih Parlamenta.

 

5.  Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 35, ki zadeva samostojne poslance.

5.  Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 35, ki zadeva samostojne poslance.

6.  Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.

6.  Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.

7.  Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta odhodkov Parlamenta.

7.  Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta odhodkov Parlamenta.

8.  Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje v skladu s členom 28.

8.  Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje in lahko od njih zahteva, da opravljajo določene naloge.

9.  Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.

9.  Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej ali misij odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.

Pri dovolitvi takšnih sej se jezikovna ureditev določi na podlagi uporabljenih in zahtevanih uradnih jezikov s strani članov odbora in njihovih namestnikov.

Pri dovolitvi takšnih sej ali misij se jezikovna ureditev določi na podlagi Kodeksa o večjezičnosti, ki ga sprejme predsedstvo. Enako velja za delegacije.

Isto velja tudi za delegacije, razen če je v soglasju z njenimi člani in njihovimi namestniki določeno drugače.

 

10.  Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 222.

10.  Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 222.

11.  Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi z Uredbo (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja ter prevzame naloge, podeljene s tem poslovnikom, v zvezi z izvrševanjem navedene uredbe.

11.  Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi s predpisi, ki urejajo delovanje političnih strank in temelje na evropski ravni, in pravili glede njihovega financiranja.

12.  Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in se priložijo temu poslovniku7.

12.  Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

13.  Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.

13.  Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.

14.  Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.

14.  Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.

O svojem delu na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.

 

 

14a.  Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je odgovoren za strukturirana posvetovanja o pomembnih temah z evropsko civilno družbo.

 

14b.  Predsedstvo je odgovorno za uporabo Statuta poslancev in na podlagi letnega proračuna sprejema odločitve o znesku nadomestil.

15.  Ko je izvoljen nov Parlament, dotedanje predsedstvo opravlja svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.

 

__________________

 

7 Glej del E Priloge VII.

 

Obrazložitev

The changes to paragraph 9 subparagraph 2, reflect the provisions of the Code of Conduct on multi-lingualism adopted by the Bureau on the basis of the competences conferred upon it by the current Rule.

As regards the changes to paragraph 11, the last sentence is deleted as it repeats paragraph 1. The amendments means to align the text of the Rule with the new Regulation.

Paragraph 14 subparagraph 2 is deleted here and moved under Rule 27(3).

The content for paragraph 14a (new)comes from the last sentence of Rule 27(5) and the wording is aligned with Rule 25(14).

This sentence in paragraph 14b(new) is taken from current Rule 10 and is slightly reworded to replace ("financial envelopes" is replaced by "allowances").

Paragraph 15 is deleted, as a new Rule 30a will cover all bodies and office holders.

Predlog spremembe    22

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 26

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 26

Člen 26

Sestava konference predsednikov

Sestava konference predsednikov

1.  Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.

1.  Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.

2.  Predsednik Parlamenta povabi enega od samostojnih poslancev, da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.

2.  Predsednik Parlamenta samostojnim poslancem omogoči, da izrazijo svoja stališča, in nato povabi enega od njih, da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.

3.   Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.

3.  Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.

Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.

Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.

Predlog spremembe    23

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 27

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 27

Člen 27

Naloge konference predsednikov

Naloge konference predsednikov

1.  Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.

1.  Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.

2.  Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.

2.  Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.

3.  Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic.

3.  Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic. Podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti, o svojih dejavnostih na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.

4. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.

4. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.

5.  Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je odgovoren za potek teh posvetovanj in poroča konferenci predsednikov.

5.  Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Podpredsednik, ki je odgovoren za potek teh posvetovanj, o svojih dejavnostih na tem področju redno poroča konferenci predsednikov.

6. Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.

6. Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.

7.  Konferenca predsednikov je telo, pristojno za sestavo in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov ter skupnih parlamentarnih odborov, stalnih delegacij in ad hoc delegacij.

7.  Konferenca predsednikov poda Parlamentu predloge o sestavi in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij. Konferenca predsednikov je pristojna za odobritev ad hoc delegacij.

8. Konferenca predsednikov v skladu s členom 36 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.

8. Konferenca predsednikov v skladu s členom 36 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.

9. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.

9. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.

10. Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.

10. Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.

Obrazložitev

Besedilo, ki se doda odstavku 3, je premaknjeno iz 25(14).

Spremembe odstavka 5 so povezane z dodatkom odstavka 14a v členu 25.

Predlog spremembe    24

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 28

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 28

Člen 28

Naloge kvestorjev

Naloge kvestorjev

Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance.

Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance, ter za druge naloge, ki so jim dodeljene.

Predlog spremembe    25

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 29

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 29

Člen 29

Konferenca predsednikov odborov

Konferenca predsednikov odborov

1.  Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov ter izvoli svojega predsednika.

1.  Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in posebnih odborov ter izvoli svojega predsednika.

Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec, če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev.

1a.  Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.

2.  Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.

2.  Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.

3.  Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.

3.  Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.

Obrazložitev

Razlaga se spremeni v odstavek. Vsebina se zaradi črtanja ne spremeni.

Predlog spremembe    26

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 30

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 30

Člen 30

Konferenca predsednikov delegacij

Konferenca predsednikov delegacij

1.  Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.

1.  Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.

Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec, če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev.

1a.   Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.

2.   Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.

2.   Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.

3.   Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.

3.   Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.

Obrazložitev

Razlaga se spremeni v odstavek. Vsebina se zaradi črtanja ne spremeni.

Predlog spremembe    27

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 30 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 30 a

 

Neprekinjenost funkcije med volilnim obdobjem

 

Ko je izvoljen nov Parlament, vsa telesa in nosilci funkcij dotedanjega Parlamenta še naprej opravljajo svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.

Obrazložitev

Besedilo je prestavljeno iz člena 25(15) in ima širše področje uporabe.

Predlog spremembe    28

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 31

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 31

Člen 31

Javnost dela predsedstva in konference predsednikov

Javnost dela predsedstva in konference predsednikov

1.  Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike, natisne in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov, kakor je določeno v členu 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, za nekatere točke zapisnika odloči drugače.

1.  Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov v skladu s členom 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta za nekatere točke zapisnika odloči drugače.

2.  Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z delom predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.

2.  Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z izvajanjem nalog predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.

Obrazložitev

Namen spremembe je pojasniti določbo, saj je pomen uporabljene besede „delo“ širok in po navedbah zadevne službe veliko postavljenih vprašanj presega obseg dejavnosti treh navedenih teles.

Predlog spremembe    29

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 32

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 32

Člen 32

Oblikovanje političnih skupin

Vzpostavitev in razpustitev političnih skupin

1.  Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.

1.  Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.

Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine po tem členu zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.

Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine po tem členu zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.

2.  Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset.

2.  Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset.

3.  Če število članov skupine pade pod zahtevani prag, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.  Če število članov skupine pade pod enega od zahtevanih pragov, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

– člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic;

– člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic;

– skupina je obstajala več kot eno leto.

– skupina je obstajala več kot eno leto.

Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.

Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.

4.  Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.

4.  Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.

5.  Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo.

5.  Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo. Podpišejo jo vsi člani skupine.

6.  Izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6.  Izjava se priloži zapisniku delnega zasedanja, na katerem se razglasi vzpostavitev politične skupine.

 

6a.  Vzpostavitev političnih skupin v Parlamentu razglasi predsednik. Razglasitev ima retroaktivni pravni učinek od trenutka, ko je skupina predsednika obvestila o svoji vzpostavitvi v skladu s tem členom.

 

Predsednik razglasi tudi razpustitev političnih skupin v Parlamentu. Ta razglasitev bo imela pravni učinek na dan potem, ko pogoji za obstoj politične skupine niso več izpolnjeni.

Obrazložitev

The change to the title aligns it with the provisions for the constitution/dissolution of the political groups (Rule 32 6a).

The current wording of paragraph 3 subparagraph 1 uses "threshold" in singular while there are two thresholds.

As regards the amendments to paragraph 5, the formality of signatures would increase the legal certainty of the statement submitted to the President.

Paragraph 6 has hardly ever been applied as it stands and certainly not during the last years. Therefore it is proposed to delete the reference to the publication in the Official journal and bring the provision in line with the practice.

As regards the addition of paragraph 6a, is aims at clarifying that a declaration by the President – in his role as a “notary” - is necessary for the establishment of the group, with retroactive effect to the moment when the group validly notified its establishment and, for its dissolution, also a declaration of President with effects on the day following the moment when the conditions failed to be complied with by the group.

Predlog spremembe    30

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 33

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 33

Člen 33

Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin

Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin

1.  Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.

1.  Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.

2.  Predsedstvo določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna.

2.  Predsedstvo ob upoštevanju vseh predlogov konference predsednikov določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna in posledicami njihovega morebitnega neupoštevanja.

3.  Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.

3.  Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.

Obrazložitev

Cilj spremembe je ta člen uskladiti s členom 27(10).

Predlog spremembe    31

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 34

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 34

Člen 34

Medskupine

Medskupine

1.  Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.

1.  Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.

2.  Takšna združenja ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.

2.  Takšna združenja svoje dejavnosti opravljajo popolnoma pregledno in ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.

Takšna združenja morajo prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.

3. Medskupine morajo letno prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.

Kvestorji vodijo register prijav iz drugega pododstavka. Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami.

4. Kvestorji vodijo register prijav iz odstavka 3. Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami in zagotovijo učinkovito izvrševanje tega člena.

Predlog spremembe    32

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ZAKONODAJNI, PRORAČUNSKI IN DRUGI POSTOPKI

ZAKONODAJNI IN PRORAČUNSKI POSTOPKI, POSTOPEK RAZREŠNICE IN DRUGI POSTOPKI

Predlog spremembe    33

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 37

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 37

Člen 37

Delovni program Komisije

Letni program dela

1.  Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.

1.  Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.

Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita in ki sta priložena temu poslovniku8.

Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita8.

 

1a.   Parlament, Svet in Komisija po sprejetju delovnega programa Komisije v skladu z odstavkom 7 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 20168a, izmenjajo mnenja in sprejmejo dogovor o skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem programu, v katerem so določeni splošni cilji in prednostne naloge.

 

Predsednik pred pogajanji s Svetom in Komisijo o skupini izjavi izmenja mnenja o splošnih ciljih in prednostnih nalogah Parlamenta s konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov.

 

Pred podpisom skupne izjave Predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.

2.  V nujnih in nepredvidenih primerih lahko institucija na lastno pobudo in v skladu s postopki, določenimi v Pogodbah, predlaga, da se zakonodajnim ukrepom, predlaganim v delovnem programu Komisije, doda ukrep.

 

3.  Predsednik resolucijo, ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.

3.  Predsednik vsako resolucijo o zakonodajnem programu in prednostnih nalogah, ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.

Predsednik prosi Svet za mnenje o delovnem programu Komisije in resoluciji Parlamenta.

 

4.  Kadar se institucija ne more držati določenega časovnega razporeda, drugim institucijam sporoči razloge za zamudo in predlaga nov časovni razpored.

 

 

4a.  Če namerava Komisija umakniti predlog, pristojni odbor pozove pristojnega komisarja na sejo, na kateri se razpravlja o tem namenu. Nanjo se lahko povabi tudi predsedstvo Sveta. Če se pristojni odbor ne strinja z nameravanim umikom, lahko zahteva, da Komisija poda izjavo pred Parlamentom. Uporablja se člen 123.

__________________

__________________

8 Glej Prilogo XIII.

8 Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (UL C 304, 20.11.2010, str. 47).

 

8a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Obrazložitev

Predlaganih je več črtanj, vsako ima svoj razlog. Odstavek 2 se črta, ker gre za enostransko izjavo v internem Poslovniku Evropskega parlamenta o tem, kaj naj bi druge institucije lahko delale.

Odstavka 2 in 3 sta črtana, ker sta prestavljena više.

Odstavek 4 pa je črtan, ker se nikoli ni uporabil.

Predlog spremembe    34

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 38

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 38

Člen 38

Spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

Spoštovanje temeljnih pravic

1.  Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje temeljne pravice, kot jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

1.  Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje pravice, svoboščine in načela, priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 Pogodbe.

Parlament v celoti spoštuje tudi pravice in načela iz člena 2 ter člena 6(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji.

 

2.  Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za razlago te listine. Mnenje tega odbora se priloži poročilu pristojnega odbora.

2.  Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s temeljnimi pravicami Evropske unije, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za varstvo temeljnih pravic.

 

2a.  Zahteva se predloži v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru v Parlamentu.

 

2b.  Mnenje tega odbora, pristojnega za varstvo temeljnih pravic, se priloži poročilu pristojnega odbora.

Obrazložitev

Ta prilagojeni naslov zajema Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter pravice in načela iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je prenesena v člen 6 Pogodbe o EU.

Ohranjen je odstavek 1, vendar je besedilo nekoliko spremenjeno; združena sta prvi in drugi pododstavek. Veljavna določba je iz časov pred Lizbonsko pogodbo, s katero je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah dobila enako veljavo kot Pogodba (člen 6 zajema Listino (6(1)) in konvencijo (6(3)).

V dodanem odstavku 2a gre za uskladitev rokov v členih 38 in 42.

Predlog spremembe    35

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 38 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 38 a

 

Enakost spolov

 

1.  Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog ne upošteva dovolj potrebe po enakosti spolov, lahko zahtevajo, da se zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pravice žensk in enakost spolov.

 

2.  Zahteva se predloži v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru v Parlamentu.

 

3.  Mnenje odbora, pristojnega za pravice žensk in enakost spolov, se priloži poročilu pristojnega odbora.

Obrazložitev

Popravek zadeva črtanje tretjega odstavka, ki je ponovitev zadnjega stavka prvega odstavka.

Predlog spremembe    36

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 39

Člen 39

Preverjanje pravne podlage

Preverjanje pravne podlage

1.  Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov zakonodajnega akta in drugih dokumentov zakonodajne narave.

1.  Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov pravno zavezujočih aktov.

2.  Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.

2.  Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.

3.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

3.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago v kateri koli fazi zakonodajnega postopka obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, po potrebi po izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni1a, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Brez poseganja v člen 63 Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.

5.  Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage zakonodajnega akta, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustne.

5.  Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustni.

6.  Če Komisija noče spremeniti svojega predloga, da bi ga uskladila s pravno podlago, ki jo je sprejel Parlament, lahko poročevalec ali predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, ali pristojnega odbora predlaga, da se glasovanje o vsebini predloga preloži na eno izmed naslednjih sej.

 

 

__________________

 

1a Medinstitucionalni sporazum z dne 13. Aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje, odstavek 25 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

Obrazložitev

As concerns the changes in paragraph 1, “legally binding" is an inclusive formula which covers both the acts adopted by the ordinary and special legislative procedure (currently referred to as "legislative acts") and those adopted by another procedure (for instance NLE which the current rules refer to as "other documents of a legislative nature"). This formula reflects Article 288 and Article 2(1)&(2) of the Treaty on the Functioning of the European Union. The change is to be included in other Rules, especially as some of them (e.g. Rule 49(1) or even Rule 39(3) just below) refer only to "legislative acts" or "legislative procedures", but are in fact also applied to acts and procedures which are not "legislative" in the meaning of Article 289(3) TFEU (for instance "NLE".

As concerns the changes in paragraph 1, this suggestion is made to include the possibility of checking the legal basis not only at the stage of Commission's proposal, but also when the Council adopts its first reading position.

As regards the deletion of paragraph 6, emphasis put (probably for historical reasons) on the Commission, while the author or co-author of the legislative act is the Council. Such a referral back to the committee is always possible under the Rules of Procedure.

Predlog spremembe    37

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 40

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 40

Člen 40

Prenos zakonodajnih pooblastil

Prenos zakonodajnih pooblastil in podelitev izvedbenih pooblastil

1.  Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.

1.  Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.

 

1a.  Pri pregledu predloga zakonodajnega akta, s katerim se podelijo izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament nameni posebno pozornost dejstvu, da Komisija pri izvajanju izvedbenih pooblastil ne sme spremeniti ali dopolniti zakonodajnega akta, niti nebistvenih določb.

2.  Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.

2.  Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.

3.  Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

3.  Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil in podelitvijo izvedbenih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

Predlog spremembe    38

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 41

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 41

Člen 41

Preverjanje finančne združljivosti

Preverjanje finančne združljivosti

1.  Če ima predlog zakonodajnega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.

1.  Če ima predlog pravno zavezujočega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.

2.  Ne glede na člen 47 pristojni odbor preveri finančno združljivost vsakega predloga zakonodajnega akta ali vsakega drugega dokumenta zakonodajne narave z večletnim finančnim okvirom.

2.  Pristojni odbor preveri, ali je posamezni predlog pravno zavezujočega akta finančno združljiv z uredbo o večletnem finančnem okviru.

3. Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.

3. Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.

4.  Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

4.  Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov pravno zavezujočih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

5.  Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, ki o njih glasuje.

5.  Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, preden Parlament o njem glasuje.

6.  Parlament lahko sprejme akt, razglašen za nezdružljivega, ob upoštevanju sklepov organa za izvrševanje proračuna.

 

Obrazložitev

Kar zadeva spremembe v odstavku 2, je omemba člena 47 odveč. Z vključitvijo besede „uredba“ se pojasni, da Odbor za proračun upošteva tudi tabelo dodeljenih sredstev iz uredbe o večletnem finančnem okviru.

Kar zadeva spremembe v odstavku 5, Parlament ne bi glasoval o sklepih Odbora za proračun, ampak se ti priložijo poročilu pristojnega odbora pred glasovanjem na plenarnem zasedanju.

Odstavek 6 ni zelo jasen (ali „akt“ pomeni osnutek zakonodajnega predloga in kdo ga je razglasil za „nezdružljivega“), zato se črta.

Predlog spremembe    39

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 42

Člen 42

Pregled spoštovanja načela subsidiarnosti

Pregled spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti

1.  Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

1.  Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

2.  Odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s katerim koli predlogom zakonodajnega akta.

2.  Le odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s predlogom zakonodajnega akta.

 

Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni z načelom subsidiarnosti, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti. Zahteva se predloži v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru v Parlamentu.

3.  Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.

 

4.  Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

4.  Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji pristojni odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

 

4a.  Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.

5.  Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.

5.  Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.

6.  Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.

6.  Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.

Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.

Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.

Obrazložitev

Dodatek k odstavku 2 – pododstavek 1a (novo) – se zgleduje po določbi iz člena 38.

Odstavek 3 člena 42 sledi odstavku 4, besedilo pa je strnjeno.

Predlog spremembe    40

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 44

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 44

Člen 44

Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta

Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta

Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, na kateri Svet deluje kot zakonodajni organ, predsednik prosi predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali drugega člana, ki ga imenuje odbor, da zastopa Parlament.

Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, predsednik prosi predsednika ali poročevalca odbora, ki je za zadevo pristojen, ali drugega člana, ki ga imenuje odbor, da zastopa Parlament.

Predlog spremembe    41

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 45

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 45

Člen 45

Pravica do pobude, prenesena na Evropski parlament s pogodbami

Pravica Evropskega parlamenta do predložitve predlogov

V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo.

V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo v skladu s členom 52.

Poročilo vsebuje:

Poročilo vsebuje:

(a) predlog resolucije;

(a) predlog resolucije;

(b)  po potrebi osnutek sklepa ali osnutek predloga;

(b)  osnutek predloga;

(c) obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.

(c) obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.

Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali soglasje Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.

Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali soglasje Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.

Obrazložitev

Drafting suggestion to align the title with the one of Rule 46.

As regards the changes to paragraph 1 it is a clarification. Some examples of possible Parliament initiatives:Article 7 TEU: breach by a Member State of EU valuesArticle 14 TEU: composition of EPArticle 48 TEU: Treaty revisionArt. 223 §1 TFEU: provisions on EP elections;Art. 223§2 TFEU: decision on performance of Members’ duties (MEPs' Statute);Art. 226 TFEU: provisions governing the exercise of the EP right of inquiry;Art. 228 TFEU: regulations on performance of ombudsman’s duties.

Predlog spremembe    42

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 46

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 46

Člen 46

Pobuda v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Zahteve Komisiji, naj predloži predloge

1.  Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 52, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.

1.  Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 52, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.

2.  Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.

2.  Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.

Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede njegova pravna podlaga, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.

Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede pravna podlaga, na kateri temelji, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.

 

Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru.

 

Pred takšnim posredovanjem pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.

 

Pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem ravnanju v roku treh mesecev po posredovanju in potem, ko je dal pripravljavcem predloga možnost, da nagovorijo odbor.

 

Ime pripravljavcev predloga se navede v naslovu poročila.

3.  Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru.

 

Pred takšnim posredovanjem pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.

 

Odbor lahko predsedniku priporoči, naj se predlog da na voljo za podpis vsem poslancem pod pogoji in v rokih iz členov 136(2), 136(3) in 136(7).

 

Kadar predlog podpiše večina poslancev Parlamenta, se šteje, da je konferenca predsednikov odobrila poročilo o predlogu. Odbor pripravi poročilo v skladu s členom 52, potem ko pripravljavci predloga predstavijo svoj predlog odboru.

 

Kadar se za predlog ne zbirajo dodatni podpisi ali ga ne podpiše večina poslancev Parlamenta, pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem postopku v roku treh mesecev po posredovanju in po zaslišanju pripravljavcev predloga.

 

Ime pripravljavcev predloga se navede v naslovu poročila.

 

4.  Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati podrobna priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov, ki spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti.

4.  Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov.

5.  Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.

5.  Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.

6.  Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega zakonodajnega akta na podlagi posebne zahteve Parlamenta.

6.  Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega pravnega akta Unije na podlagi posebne zahteve Parlamenta.

 

6a.  Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerem mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati. O rezultatih spremljanja redno poroča konferenci predsednikov.

Obrazložitev

The title is clarified and aligned, compared also to the title of Rule 45.

The first, second, fifth and sixth subparagraphs of Rule 46(3) are moved to Rule 46(2). The contents of the third and fourth subparagraphs of Rule 46(3) is deleted because the procedure they laid down is very complex and was hardly ever applied until now.

As regards changes to paragraph 4, they reflect that other principles must obviously also be respected (proportionality for instance).

Paragraph 6 shall become paragraph 5. This paragraph refers to a "proposed legislative act". The restriction implied by the word "legislative" (as defined in Article 289 TFEU) is questionable. Therefore it is suggested to use "Union act" as in Article 225 TFEU and in paragraph 1 of this Rule.

Predlog spremembe    43

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 47

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 47

Člen 47

Obravnava zakonodajnih dokumentov

Obravnava pravno zavezujočih aktov

1.  Predsednik pošlje predloge zakonodajnih aktov in druge dokumente zakonodajne narave v obravnavo pristojnemu odboru.

1.  Predsednik pošlje predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, v obravnavo pristojnemu odboru.

V primeru dvoma lahko predsednik uporabi člen 201(2), preden v Parlamentu razglasi predložitev pristojnemu odboru.

 

Kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije, lahko pristojni odbor sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga.

 

Predsednik pošlje odboru, pristojnemu za obravnavo predloga, posvetovanja s strani Sveta ali prošnje Komisije za mnenje.

 

Ne glede na to, ali so potrebne ena, dve ali tri obravnave, se za predloge zakonodajnih aktov uporabljajo določbe za prvo obravnavo iz členov 38 do 46, 57 do 63 in 75.

 

 

1a.  V primeru dvoma lahko predsednik, preden v Parlamentu razglasi predložitev pristojnemu odboru, predloži vprašanje glede pristojnosti konferenci predsednikov, ki v skladu s členom 201a(2) sprejme odločitev na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali svojega predsednika.

 

1b.   Pristojni odbor lahko kadar koli sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije.

2.  Stališča Sveta se posredujejo v obravnavo odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.

 

Za stališča Sveta se uporabljajo določbe za drugo obravnavo iz členov 64 do 69 in 76.

 

3.  V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.

 

Za spravni postopek se uporabljajo določbe za tretjo obravnavo iz členov 70, 71 in 72.

 

4. Med drugo in tretjo obravnavo se členi 49, 50, 53, 59(1) in (3), 60, 61 in 188 ne uporabljajo.

 

5.  V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.

5.  V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.

Obrazložitev

As regards the change to paragraph 1 subparagraph 1, same change as in Rule 39 paragraph 1.

As regards the second subparagraph of Rule 47(1), it converts Rule 201(2) into a new Rule on questions of competence: Rule 201a (new); an alignment is therefore necessary.

As regards the fourth subparagraph, the reference to the Commission Work Programme is limitative and should be deleted. The rest is moved as paragraph 1b of Rule 47.

As regards the fifth subparagraph, the readability of such provision is difficult. The list is not limitative as other Rules apply as well; in addition, it mentions general Rules which apply in any case throughout the procedure, as for instance Rules 38 to 44; Rules 45 & 46 concern the right of initiative; Rules 57 to 63 & 75 are specific for first reading and it is not clear what is meant by the reference to them in this subparagraph.

Paragraphs 2 and 3 (2) are deleted as superfluous or self-evident given the existence of specific Rules on second and third reading.

Paragraph 3 subparagraph 1 is deleted here and moved to Rule72 as §6(new)

Paragraph 4 is deleted given the proposals concerning Rules 66.5(new) and 72.7(new).

Predlog spremembe    44

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 47 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 47 a

 

Pospešitev zakonodajnih postopkov

 

Pristojni odbor ali odbori se lahko ob usklajevanju s Svetom in Komisijo dogovorijo o pospešitvi zakonodajnih postopkov glede posameznih predlogov, zlasti tistih, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem programu v skladu s členom 37(1a).

Predlog spremembe    45

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 48

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 48

Člen 48

Zakonodajni postopki za pobude držav članic

Zakonodajni postopki za pobude institucij razen Komisije ali držav članic

1.  Pobude držav članic v skladu s členom 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije se obravnavajo v skladu s tem členom in členi 38 do 43, 47 in 59 tega poslovnika.

1.  Pri obravnavi pobud drugih institucij poleg Komisije ali držav članic lahko pristojni odbor pozove predstavnike institucij ali držav članic pobudnic, naj mu svojo pobudo predstavijo. Predstavnike držav članic pobudnic lahko spremlja predsedstvo Sveta.

2.  Pristojni odbor lahko povabi predstavnike držav članic pobudnic, da svojo pobudo predstavijo odboru. Predstavnike lahko spremlja predsedstvo Sveta.

2. Pristojni odbor lahko povabi predstavnike držav članic pobudnic, da svojo pobudo predstavijo odboru. Predstavnike lahko spremlja predsedstvo Sveta.

3.  Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja Komisije.

3.  Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi ali če namerava v kratkem predložiti alternativni predlog. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja ali alternativnega predloga Komisije.

4.  Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.

4.  Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali drugih institucij in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.

Obrazložitev

Odstavek 1 se spremeni, ker ta člen v zdajšnji obliki obravnava pobude držav članic, vendar lahko pobude vložijo tudi druge institucije (Evropska centralna banka ali Sodišče (glej člen 294(15) PDEU)). Sklic na ta člen in člene 38 do 43, 47 in 59 je omejujoč. Uporabljajo se lahko tudi druge določbe, na primer člen 50 ali 53. Odstavka 1 in 2 člena 48 se združita.

Odstavek 2 se črta in združi z odstavkom 1.

Predlog spremembe    46

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 49

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 49

Člen 49

Zakonodajna poročila

Zakonodajna poročila

1.  Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog zakonodajnega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.

1.  Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog pravno zavezujočega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.

2.  Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi člen 50, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi delovnega programa Komisije, dogovorjenega v skladu s členom 37.

2.  Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 50, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi člena 47(1b).

3.  Poročilo odbora vsebuje:

3.  Poročilo odbora vsebuje:

(a)  morebitne predloge sprememb k predlogu Komisije, po potrebi s kratkimi obrazložitvami, za izdelavo katerih je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje;

(a)  morebitne predloge sprememb k predlogu Komisije, po potrebi s kratkimi obrazložitvami, za izdelavo katerih je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje;

(b) osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(2);

(b) osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(1c);

(c)  po potrebi obrazložitev s finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom.

(c)  po potrebi obrazložitev s finančnim poročilom, kjer je to ustrezno, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom.

 

(ca)  če obstaja, sklic na oceno učinka Parlamenta.

Obrazložitev

Spremembe odstavka 3(a) odražajo dejstvo, da veljavna določba pomeni, da je za vse kratke obrazložitve predlogov sprememb v poročilih „odgovoren predlagatelj“. To drži za osnutke poročil, ne pa za sama poročila.

V zvezi z odstavkom 3(c): finančna poročila v obrazložitvah niso ravno pogosta, beseda „s“ pa pomeni sistematično vključenost. Zato se predlaga prožnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    47

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 50

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 50

Člen 50

Poenostavljeni postopek

Poenostavljeni postopek

1.  Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predsednik odbora Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora. Uporablja se člen 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).

1.  Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predlagani postopek se šteje za odobrenega, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora. Predsednik odbora ali poročevalec, če je imenovan, Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga. Uporablja se člen 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).

2.  Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Če se odbor strinja, se predlogi sprememb pošljejo članom odbora. Če temu v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 21 dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).

2.  Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Postopek šteje za odobrenega, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora, predlogi sprememb pa se pošljejo članom odbora.

 

Če predlogom sprememb v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).

 

Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje predlogom sprememb, se o njih glasuje na naslednji seji odbora.

3.  Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje, se o predlogih sprememb glasuje na naslednji seji odbora.

 

4.  Prvi in drugi stavek odstavka 1, prvi, drugi in tretji stavek odstavka 2 ter odstavek 3 se smiselno uporabljajo tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 53.

4.  Z izjemo določb o predložitvi Parlamentu se ta člen smiselno uporablja tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 53.

Obrazložitev

Odstavek 3 se uporablja v primeru, navedenem v odstavku 2, in ne v primeru, navedenem v odstavku 1. Z združitvijo odstavkov 2 in 3 v en odstavek se izboljša berljivost.

Tudi sprememba odstavka 4 je namenjena boljši berljivosti.

Predlog spremembe    48

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 51

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 51

Člen 51

Nezakonodajna poročila

Nezakonodajna poročila

1.  Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.

1.  Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.

2.  Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.

 

3.  Poročilo odbora vsebuje:

3.  Poročilo odbora vsebuje:

(a)  predlog resolucije;

(a)  predlog resolucije;

(b)  obrazložitev s finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;

(b)  obrazložitev s finančnim poročilom, kjer je to ustrezno, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;

(c)  besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 133(4).

(c)  besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 133(4).

Obrazložitev

Odstavek 2 se tu črta in premakne v člen 56. Ta opredelitev nalog poročevalca bo vključena v člen 56 o pripravi poročil.

Predlog spremembe    49

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 52

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 52

Člen 52

Samoiniciativna poročila

Samoiniciativna poročila

1.   Odbor, ki namerava pripraviti poročilo in vložiti predlog resolucije Parlamentu o zadevi v okviru svojih pristojnosti, v zvezi s katero ni bil zaprošen za nasvet niti od njega ni bilo zahtevano mnenje v skladu s členom 201(1), lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov. Zavrnitev takega dovoljenja mora biti vedno obrazložena. Kadar je predmet poročila predlog, ki ga je vložil poslanec v skladu s členom 46(2), se lahko dovoljenje odreče le, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 5 Statuta poslancev ter člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.  Odbor, ki namerava pripraviti nezakonodajno poročilo ali poročilo v skladu s členom 45 ali 46 o zadevi v okviru svojih pristojnosti, ki še ni bila vložena, lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov.

 

Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz prvega pododstavka v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih sama določi.

Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz odstavka 1 v skladu z določbami o uporabi, ki jih sama določi. Če se odboru, ki je podal pobudo za pripravo poročila, izpodbija pristojnost za poročilo, sprejme konferenca predsednikov v šestih tednih odločitev na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če ga konferenca ne poda, predsednika slednje. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.

 

 

1a.   Zavrnitev tega dovoljenja mora biti vedno obrazložena.

 

Če poročilo glede na obravnavano temo spada v okvir pravice Parlamenta do pobude iz člena 45, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz Pogodb.

 

1b.  V primerih iz členov 45 in 46 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.

2.  Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 151. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 170(4). Člena 176 in 180 se uporabljata za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za njegove predloge sprememb. Člen 180 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.

2.  Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 151. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 170(4). Člen 180 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za njegove predloge sprememb. Člen 180 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 45 ali 46, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo9.

 

 

2a.  Odstavek 2 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 45 ali 46, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo9a.

3.  Če poročilo glede na obravnavano temo spada pod pravico do pobude iz člena 45, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz pogodb.

 

4.  V primerih iz členov 45 in 46 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.

 

__________________

__________________

9 Glej sklep konference predsednikov v Prilogi XVII Poslovnika.

 

 

9a Glej zadevni sklep konference predsednikov.

Obrazložitev

As regards the changes to paragraph 1, the words "neither a consultation nor a request for an opinion has been referred to it" are updated to the current framework where Parliament's legislative powers go well beyond consultation. In fact, the own-initiative report must not deal with topics which are the subject of a legislative report / proposal.The last part of this paragraph will be deleted: Article 5 of the Statute and Article 225 of the Treaty are general provisions and do not as such set certain conditions for a Member's initiative. Minimal conditions are set in Rule 46(2) and they are meant to allow the President to follow up with the referral to the Committee responsible. It is the Committee responsible which then decides whether to seek authorisation.

The first part of the interpretation following paragraph 1 is integrated into paragraph 1.The last part of the interpretation is covered in new Rule 201a(2).

As regards paragraph 1a and 1b, the change suggests a restructuring of the Rules concerning the conditions for authorisation. The current paragraph 3 is reinserted here as subparagraph of paragraph 2 to which it is linked

The content of paragraph 1bis moved from the current Rule 52(4).

The renumbering and replacement of current paragraph 3 and 4 before current paragraph 2 aims to clarify that own initiative reports are a subcategory of the non-legislative reports.

Paragraph 2 subparagraph 1 becomes a separate paragraph.

Paragraph 3 moved up as paragraph 2.1 and paragraph 5 is deleted here and moved up as paragraph 3. As they cover the same issues, the last sentence of paragraph 1 and paragraphs 3 and 4 are merged.

Predlog spremembe    50

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 53

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 53

Člen 53

Mnenja odborov

Mnenja odborov

1.  Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje o poročilu odbora, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 201(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.

1.  Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje odboru, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 201(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.

 

Odbor, zaprošen za mnenje, lahko med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenuje pripravljavca mnenja ali svoja stališča posreduje v obliki pisma predsednika.

2.  V primeru dokumentov zakonodajne narave v smislu člena 47(1) mnenje odbora, zaprošenega za mnenje, sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren pripravljavec mnenja in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto.

2.  Če se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja.

V primeru nezakonodajnih besedil mnenje sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.

Če se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.

Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.

Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.

V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.

V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.

3.  Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.

3.  Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.

 

3a.  Odbor, zaprošen za mnenje, se lahko odloči tudi, da bo svoje stališče predstavil v obliki predlogov sprememb, ki jih po sprejetju predloži neposredno pristojnemu odboru. Te predloge sprememb v imenu odbora predloži predsednik ali pripravljavec mnenja.

 

3b.  Odbor, zaprošen za mnenje, pri vložitvi predlogov sprememb, omenjenih v odstavku 3a, upošteva rok za predloge sprememb, ki ga določi pristojni odbor.

4.  Vsa sprejeta mnenja se priložijo poročilu pristojnega odbora.

4.  Vsa mnenja in predlogi sprememb, ki jih sprejme odbor, zaprošen za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora.

5.  Le pristojni odbor lahko predlaga spremembe na plenarnem zasedanju.

5.  Odbori, zaprošeni za mnenje, v smislu tega člena ne morejo predložiti sprememb v obravnavo Parlamentu.

6.  Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.

6.  Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.

Obrazložitev

As regards the changes to paragraph 1, strictly speaking, the opinion committee does not "make known its views on the report" but on the issue that will be covered by the report.As a new Rule 201a (new) is proposed to deal with the questions of competences,an alignment to that Rules is necessary throughout the text.The addition aims to clarify that a "rapporteur for an opinion" is appointed (currently not in the rules).

As regards the addition of paragraph 3 a (new), it reflects the outcome of the last CCC away day, when the Committee Chairs acknowledged that Rule 53 is over-used and recommended the introduction of the ‘committees-amendments” to the draft report of the lead committee.This possibility which corresponds to a current practice is now introduced in the Rules with an appropriate procedure to adopt and table “committee-amendments”.

Paragraph 5 is reworded. In fact, the restriction to the committee responsible is already set out in Rule 169 (which is a more relevant place).

Predlog spremembe    51

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 54

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 54

Člen 54

Postopek s pridruženimi odbori

Postopek s pridruženimi odbori

Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 201(2) ali 52 oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 53 z naslednjimi dodatnimi določbami:

1.  Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 201a oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 53 z naslednjimi dodatnimi določbami:

– zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;

– zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;

– poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;

– poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;

–  predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 55; drugi pododstavek člena 201(2) se uporablja smiselno;

–  predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja inskupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali deljeni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 55. Ta odločitev se sprejme v skladu s postopkom in v rokih iz člena 201a;

–  pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor zavrne predloge sprememb o zadevah, ki so v skupni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;

–  pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor ne upošteva izključne pristojnosti pridruženega odbora, lahko pridruženi odbor predloge sprememb predloži neposredno na plenarnem zasedanju. Če pristojni odbor ne sprejme predlogov sprememb o zadevah, ki so v deljeni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;

če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.

če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.

Besedilo tega člena z ničimer ne omejuje področja njegove uporabe. Zahteve za uporabo postopka s pridruženimi odbori v zvezi z nezakonodajnimi poročili na podlagi členov 52(1) ter 132(1) in (2) so dopustne.

 

Postopek s pridruženimi odbori iz tega člena se ne uporablja v zvezi s priporočilom, ki ga v skladu s členom 99 sprejme pristojni odbor.

 

Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka.

Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka.

Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena. Slednji mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora, zlasti obveznost tesnega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora do določitve predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, ki se predložijo Parlamentu.

Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena. Slednji mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora, zlasti obveznost tesnega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora do določitve predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, ki se predložijo Parlamentu.

Če odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, ne priznava pristojnosti pridruženega odbora, odločitve prvega ostanejo v veljavi, pridruženi odbor pa lahko v mejah svoje izključne pristojnosti predloži predloge sprememb neposredno Parlamentu.

 

 

1a.   Postopek s pridruženimi odbori iz tega člena se ne uporablja v zvezi s priporočili, ki jih v skladu s členom 99 sprejme pristojni odbor.

Obrazložitev

The changes to paragraph 1 reflect the decision to convert the current Rule 201 (2) into a new Rule 201awhich would cover the questions of competence. Thus, the restriction to legislative files implied by the first paragraph of Rule 201 (1) would be lifted and the new Rule would serve to deal with conflict of competences for both legislative and non-legislative reports. An alignment to take into account the creation of Rule 201 (a) (new) is necessary whenever 201(2) is mentioned.

The change to paragraph 1, indent 3, aims to make the sentence easy to read and to bring the provision in line with the suggested creation of Rule 201a (new).

For clarity reasons, the last paragraph of the fourth part of the interpretation to this Rule is integrated in paragraph 1, indent 4.

The second subparagraph of the interpretation is transformed into a new paragraph of Rule 54 (1a new).

The last subparagraph of the interpretation is integrated in the first paragraph of Rule 54 (fourth hyphen); for the case of shared competence, the text already clearly establishes that the associated committee can table amendments directly in plenary.

Predlog spremembe    52

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 55

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 55

Člen 55

Postopek s skupnimi sejami odborov

Postopek s skupnimi sejami odborov

1.  Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 201(2), lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi odbori in skupnim glasovanjem, če:

1.  Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 201a, lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem, če:

– vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov in

– vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov in

– meni, da gre za pomembno vprašanje.

– meni, da gre za pomembno vprašanje.

2.  V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov.

2.  V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov.

V vseh fazah postopka lahko odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo samo ob skupnem nastopanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.

V vseh fazah postopka lahko odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo samo ob skupnem nastopanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.

3.  V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovora o sklicu prihodnje seje ni, jo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na osnovi skupnega osnutka besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega osnutka ni, na osnovi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.

3.  V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovora o sklicu prihodnje seje ni, jo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na osnovi skupnega osnutka besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega osnutka ni, na osnovi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.

V tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora.

V tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora.

Ta člen se lahko uporabi za postopek za priporočilo o odobritvi ali zavrnitvi sklenitve mednarodnega sporazuma na podlagi člena 108(5) in člena 99(1), če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

 

Obrazložitev

Spremembe odstavka 1 odražajo uskladitev, povezano z uvedbo novega člena 201a o vprašanjih glede pristojnosti.

Razlaga, ki sledi odstavku 3, se verjetno nanaša tudi na priporočila v drugih postopkih odobritve, vendar to ni jasno določeno. Da se preprečijo nejasnosti ali razlage a contrario, se predlaga njeno črtanje.

Predlog spremembe    53

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 56

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 56

Člen 52a

Oblikovanje poročil

Oblikovanje poročil

 

-1.  Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.

1.  Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.

1.  Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.

2.  V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti. Poročilo navaja tudi, kako je glasoval vsak član, če ob glasovanju to zahteva najmanj tretjina navzočih članov.

2.  V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti in v skladu s členom 208(3) je v njem navedeno, kako je glasoval vsak član.

3.  Kadar mnenje odbora ni soglasno, mora biti v poročilu predstavljeno tudi manjšinsko mnenje. Manjšinska mnenja, izražena ob glasovanju o besedilu v celoti, so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.

3.  Manjšinska mnenja, ki se lahko izrazijo ob glasovanju o besedilu v celoti, so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.

O sporih, ki izhajajo iz uporabe teh določb, odloča predsednik odbora.

O sporih, ki izhajajo iz uporabe tega odstavka, odloča predsednik odbora.

4.  Odbor lahko na predlog svojega predsedstva določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.

4.  Odbor lahko na predlog svojega predsednika določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.

5.  Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava poteka na podlagi ustnega poročila odbora.

5.  Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava in glasovanje potekata na podlagi ustnega poročila odbora.

(This Rule as amended shall be moved before Rule 53)

Obrazložitev

As regards the contents of paragraph -1, it consists of the provision currentlu in Rule 51(2) and ismoved here for consistency.

The change to paragraph 2 will bring this provision in line with Rule 208(3): adoption of reports by roll-call vote is mandatory.

As regards the changes to paragraph 3 subparagraph 1, the first sentence will be deleted: lack of unanimity implies minority opinions; in addition it is not very clear what is meant by "give a summary of the minority opinion" in singular as compared to the rest of the paragraph.

The change to paragraph 4 is an alignment to committees’ practice.

Predlog spremembe    54

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 3

POGLAVJE 3

PRVA OBRAVNAVA

REDNI ZAKONODAJNI POSTOPEK

Predlog spremembe    55

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – oddelek 1 (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

ODDELEK 1

 

PRVA OBRAVNAVA

Predlog spremembe    56

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

V odboru

črtano

Predlog spremembe    57

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 57

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 57

črtano

Sprememba predloga zakonodajnega akta

 

1.  Če Komisija obvesti Parlament ali če pristojni odbor kako drugače izve, da namerava Komisija svoj predlog spremeniti, pristojni odbor obravnavo zadeve preloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.

 

2.  Če Svet bistveno spremeni predlog zakonodajnega akta, se uporabljajo določbe člena 63.

 

Obrazložitev

Ta člen je primernejši za posvetovalni postopek kot za redni zakonodajni postopek, zato se tu črta in (spremenjen) prestavi v novo poglavje 4 o posvetovalnem postopku.

Predlog spremembe    58

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 58

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 58

črtano

Stališče Komisije in Sveta o predlogih sprememb

 

1.  Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu zakonodajnega akta, Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor, od Sveta pa, da poda pripombe.

 

2.  Če Komisija svojega stališča ne more pojasniti ali izjavi, da ni pripravljena sprejeti vseh predlogov sprememb, ki jih je sprejel odbor, lahko odbor preloži končno glasovanje.

 

3.  Stališče Komisije se vključi v poročilo, kadar je to primerno.

 

Predlog spremembe    59

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Na plenarnem zasedanju

črtano

Predlog spremembe    60

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 59

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 59

Člen 59

Zaključek prve obravnave

Glasovanje v Parlamentu – prva obravnava

 

-1.   Parlament lahko odobri, spremeni ali zavrne osnutek zakonodajnega akta.

1.  Parlament preuči predlog zakonodajnega akta na podlagi poročila, ki ga je pripravil pristojni odbor v skladu s členom 49.

1.  Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšne zavrnitve osnutka zakonodajnega akta, ki ga pisno predloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

 

Če je predlog zavrnitve sprejet, predsednik od institucije, ki je pripravila predlog, zahteva, naj umakne osnutek zakonodajnega akta.

 

Če institucija, ki je pripravila predlog, to naredi, predsednik razglasi, da je postopek končan.

 

Če institucija, ki je pripravila predlog, osnutka zakonodajnega akta ne umakne, predsednik razglasi, da je prva obravnava v Parlamentu zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.

 

Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 1a do 1c.

 

1a.  O vsakem začasnem sporazumu, ki ga predloži pristojni odbor v skladu z členom 73d(4), se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali štiridesetih poslancev odloči, da bo glasoval o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 1b. V tem primeru se Parlament odloči tudi, če bo glasovanje o predlogih sprememb potekalo takoj. Če se Parlament ni odločil za takojšnje glasovanje, določi nov rok za predložitev predlogov sprememb, glasovanje pa poteka na naslednjem zasedanju.

 

Če se začasni sporazum sprejme z enim samim glasovanjem, predsednik razglasi, da je prva obravnava Parlamenta zaključena.

 

Če pri enem samem glasovanju o začasnem sporazumu ni dosežena večina oddanih glasov, predsednik določi nov rok za predloge sprememb k osnutku zakonodajnega akta. O teh predlogih sprememb se nato glasuje na naslednjem zasedanju, da Parlament zaključi prvo obravnavo.

 

1b.  Razen v primeru sprejetja predloga zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali sprejetja začasnega sporazuma v skladu z odstavkom 1a se o vseh predlogih sprememb k osnutku zakonodajnega akta nato glasuje, po potrebi tudi o posameznih delih začasnega sporazuma, če so bile predložene zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje ali konkurenčni predlogi sprememb.

 

Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.

 

Parlament po glasovanju o teh predlogih sprememb glasuje o celotnem osnutku zakonodajnega akta, spremenjenem ali ne.

 

Če je celotni osnutek zakonodajnega akta, spremenjen ali ne, sprejet, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru, ki bo izvedel medinstitucionalna pogajanja v skladu s členi 59a, 73a in 73d.

 

Če celotni osnutek zakonodajnega akta, kakor je bil spremenjen, ne dobi večine oddanih glasov, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.

 

1c.  Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 1b in po kasnejšem glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, se šteje, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 193(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 1b.

 

Predsednik posreduje besedilo zakonodajne resolucije in stališča Parlamenta Svetu in Komisiji, če so osnutek zakonodajnega akta oblikovali skupina držav članic, Sodišče ali Evropska centralna banka, pa tudi njim.

2.  Parlament najprej glasuje o predlogih sprememb k predlogu, ki je predmet poročila pristojnega odbora, nato o predlogu, spremenjenem ali ne, zatem o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije in nazadnje o osnutku zakonodajne resolucije v celoti, ki vsebuje le izjavo, ali Parlament predlog zakonodajnega akta odobrava, zavrača ali predlaga spremembe, in morebitne postopkovne zahteve.

 

Če je osnutek zakonodajne resolucije sprejet, se prva obravnava zaključi. Če Parlament zakonodajne resolucije ne sprejme, se predlog vrne pristojnemu odboru.

 

Vsa poročila, predložena v zakonodajnem postopku, morajo biti v skladu z določbami členov 39, 47 in 49. Vsak predlog resolucije nezakonodajne narave, ki ga vloži odbor, mora biti v skladu s postopki predložitve iz člena 52 ali 201.

 

3. Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga, kakor ga je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot stališče Parlamenta.

 

Obrazložitev

The change of the title aims to clarify what the Rule is about(see also Rule 67a below).

As regards the changes to paragraph 1, it extends the possibility to table a motion for rejection to the political groups (this possibility is not foreseen in the current Rule 60). Otherwise,this sub-paragraph to paragraph 1 regroups the provisions in Rule 60 paras 2 and 3, with few modifications aiming to make its reading clearer. These provisions will be placed here in order to observe the logical sequence of the vote in plenary.Following the discussion in AFCO WG, it was agreed to invert the standard procedure so far (referral back to Committee) with the exceptional procedure (to immediately close the first reading).The reference to the vote on the draft legislative resolution has been deleted following the discussion in AFCO WG on 8/10/2015.

The insertion of paragraph 1 a (new) aims at granting a privileged status to any provisional agreement reached through informal negotiations in trilogue in accordance with Rule 73, by putting it to a single vote before any other amendments tabled. However, on request by political group/40 members, the Parliament will take a decision on the voting order. Thus, all political groups will have the possibility to ask for split votes and to table amendments to the Commission's proposal at plenary stage within the usual deadlines, but it would be for the plenary to decide the voting order.

The insertion of paragraph 1 a, subparagraph 3(new) is necessary as under paragraph 2 amendments would have been already tabled. Usual practice is that amendments which would not have been put to vote under paragraph 2 would be put to vote at the next voting session.

As regards, paragraph 1 b, subparagraphs 3 to 5 (new) - technical adaptation of the text following AFCO WG decision not to have a vote on the draft legislative resolution anymore.Provision corresponding to current rule 61 paragraph 2, second subparagraph.Provision currently in Rule 60 paragraph 3.

Current Rule 59 §3 is inserted as paragraph 1 c (new), subparagraph 2.

Predlog spremembe    61

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 59 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 59 a

 

Vrnitev zadeve pristojnemu odboru

 

Če se v skladu s členom 59 zadeva vrne pristojnemu odboru v ponovno obravnavo ali v medinstitucionalna pogajanja v skladu s členoma 73a in 73d, pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku štirih mesecev, ki ga lahko konferenca predsednikov podaljša.

 

Po vrnitvi zadeve odboru mora odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, še preden odloči o postopku, ki ga je treba upoštevati, pridruženemu odboru v skladu s členom 54 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb, ki spadajo v izključno pristojnost pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.

 

Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.

 

(Zadnja pododstavka se vključita kot razlaga.)

Obrazložitev

Rok se z dveh mesecev podaljša na štiri mesece, saj se je izkazalo, da je dvomesečni rok občutno prekratek za kakršen koli bistven napredek pri obravnavi zakonodajnih zadev. Poleg tega je bila zaradi jasnejšega razumevanja trenutno veljavne določbe drugega pododstavka odstavka 2 člena 61 dodana možnost, da konferenca predsednikov rok podaljša.

Prvi odstavek razlage je iz razlage, ki je v veljavnem členu 60(3).

Drugi odstavek razlage je iz četrtega pododstavka člena 61(2), sprejetega 15. septembra 2016.

Predlog spremembe    62

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 60

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 60

črtano

Zavrnitev predloga Komisije

 

1.  Če predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov ali če je sprejet predlog o njegovi zavrnitvi, ki ga lahko predloži pristojni odbor ali najmanj štirideset poslancev, predsednik pred glasovanjem Parlamenta o osnutku zakonodajne resolucije Komisijo pozove, naj predlog umakne.

 

2.  Če Komisija to stori, predsednik razglasi, da je postopek končan, in s tem seznani Svet.

 

3.  Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ne da bi glasoval o osnutku zakonodajne resolucije,razen če Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.

 

V primeru vrnitve zadeve pristojni odbor določi postopek, ki ga je treba upoštevati, in Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

 

Po vrnitvi zadeve na podlagi odstavka 3 mora pristojni odbor, preden odloči o postopku, pridruženemu odboru v skladu s členom 54 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.

 

Rok iz drugega pododstavka odstavka 3 se uporablja za pisno ali ustno predložitev poročila pristojnega odbora. Ta rok ne vpliva na Parlament pri določitvi primernega trenutka za nadaljevanje zadevnega postopka.

 

4.  Če se pristojni odbor roka ne more držati, prosi, da se zadeva v skladu s členom 188(1) vrne odboru. Če je potrebno, lahko Parlament na podlagi člena 188(5) določi nov rok. Če prošnja odbora ni sprejeta, Parlament glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.

 

Obrazložitev

Predlaga se črtanje, saj primer zavrnitve obravnavata predloga novih členov 59 in 59a, ki sta zaradi upoštevanja trenutne prakse nekoliko prirejena.

Predlog spremembe    63

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 61

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 61

črtano

Sprejetje predlogov sprememb k predlogu Komisije

 

1.  Kadar je predlog Komisije v celoti sprejet, vendar na podlagi sprememb, ki so bile prav tako sprejete, se glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije preloži, dokler Komisija ne pojasni svojega stališča do posameznih sprememb Parlamenta.

 

Če Komisija ob koncu glasovanja o njenem predlogu v Parlamentu take izjave ne more podati, obvesti predsednika ali pristojni odbor, kdaj bo to lahko naredila; predlog se nato uvrsti na osnutek dnevnega reda prvega naslednjega delnega zasedanja.

 

2.  Kadar Komisija najavi, da ne namerava sprejeti vseh sprememb Parlamenta, poročevalec pristojnega odbora oziroma, kadar ga ni, njegov predsednik Parlamentu uradno predlaga, ali naj nadaljuje glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije. Pred predložitvijo tega predloga lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora zahteva, da predsednik obravnavo te točke prekine.

 

Če Parlament sklene, da se glasovanje preloži, se šteje, da je zadeva vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.

 

V tem primeru pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.

 

Če se pristojni odbor omenjenega roka ne more držati, se uporablja postopek iz člena 60(4).

 

Na tej stopnji so dopustni le predlogi sprememb, ki jih vloži pristojni odbor in katerih namen je doseči dogovor s Komisijo.

 

Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.

 

3.  Uporaba odstavka 2 ne izključuje možnosti, da drugi poslanci v skladu s členom 188 vložijo zahtevo za vrnitev zadeve pristojnemu odboru.

 

Odbor, ki mu je bila zadeva vrnjena na podlagi odstavka 2, mora pod pogoji te vrnitve poročati v določenem roku in, kjer je to primerno, vložiti predloge sprememb, katerih namen je doseči dogovor s Komisijo, ne sme pa ponovno obravnavati vseh določb, ki jih je sprejel Parlament.

 

V okviru teh pristojnosti odbor zaradi suspenzivnega učinka vrnitve zadeve uživa višjo stopnjo svobode in lahko, kadar je to potrebno za dosego dogovora, predlaga ponovno obravnavo določb, ki jih je Parlament že sprejel.

 

Ker so dopustni samo tisti predlogi sprememb odbora, katerih namen je doseči dogovor, in zaradi ohranitve suverenosti Parlamenta, mora poročilo iz odstavka 2 jasno navajati, katere že sprejete določbe bi v primeru sprejetja predlaganih sprememb prenehale veljati.

 

Obrazložitev

Predlaga se črtanje, saj so vse določbe, ki niso zastarele, zajete v predlogih novih členov 59 in 59a.

Razlaga, ki sledi odstavku 2, se prestavi v člen 59a.

Predlog spremembe    64

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Postopek spremljanja

črtano

Predlog spremembe    65

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 62

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 62

črtano

Spremljanje stališča Parlamenta

 

1.  V času po sprejetju stališča Parlamenta o predlogu Komisije predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje s strani Sveta ali Komisije podanih zavez glede stališča Parlamenta.

 

2.  Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.

 

3.  Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, v skladu s tem členom vloži predlog resolucije, s katerim Parlamentu priporoča, da:

 

– pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,

 

– pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 63, ali Komisijo, naj predloži nov predlog, ali

 

– ukrepa, kakor se mu zdi primerno.

 

Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sklepu odbora.

 

Obrazložitev

Ta vsebina se premakne v novo poglavje 4 o postopku posvetovanja.

Predlog spremembe    66

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 63

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 63

Člen 63

Ponovno posredovanje Parlamentu

Ponovno posredovanje Parlamentu

Redni zakonodajni postopek

 

1.  Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu:

1.  Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu:

  če Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog umakne, da bi ga nadomestila z drugim besedilom, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta;

 

–   če Komisija bistveno spremeni ali namerava spremeniti svoj prvotni predlog, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta; ali

–  če Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta;

– če se po določenem času ali zaradi spremenjenih okoliščin narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni;

– če se po določenem času ali zaradi spremenjenih okoliščin narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni; ali

– če je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.

– če je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.

 

1a.  Če je v zvezi s predlogom predvidena sprememba pravne podlage, zaradi česar se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal, si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 25 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja o tem prek svojih predsednikov ali predstavnikov.

2.  Na zahtevo pristojnega odbora Parlament prosi Svet, da predlog, ki ga je Komisija predložila v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vrne Parlamentu, če Svet namerava spremeniti pravno podlago predloga tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

2.  Po izmenjavi mnenj iz odstavka 1a predsednik na zahtevo pristojnega odbora prosi Svet, naj osnutek pravno zavezujočega akta vrne Parlamentu, če Komisija ali Svet namerava spremeniti pravno podlago, predvideno v stališču Parlamenta v prvi obravnavi, tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

Drugi postopki

 

3.  Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1, ali če Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti predlog, za katerega je Parlament že podal svoje mnenje, razen če to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.

 

4.  Na podlagi tega člena predsednik pozove, naj se predlog akta ponovno predloži Parlamentu, če Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.

 

Obrazložitev

Naslovi odstavkov se lahko črtajo, saj bo to del poglavja o rednem zakonodajnem postopku.

Alinea 2 odstavka 1 se črta, saj je združena s predhodno alineo.

Nekoliko spremenjena odstavka 3 in 4 se premakneta v novo POGLAVJE 4 o postopku posvetovanja.

Predlog spremembe    67

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 4

ODDELEK 2

DRUGA OBRAVNAVA

DRUGA OBRAVNAVA

Predlog spremembe    68

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 – podnaslov 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

V odboru

črtano

Predlog spremembe    69

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 64

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 64

Člen 64

Predložitev stališča Sveta

Predložitev stališča Sveta

1.  Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.

1.  Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.

Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 63. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.

Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 63. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.

 

1a.  Na dan razglasitve stališča Sveta v Parlamentu se šteje, da je bilo stališče avtomatično posredovano pristojnemu odboru v prvi obravnavi.

2. Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.

2.  Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.

Obrazložitev

Odstavek 1a (novo) se prestavi sem iz odstavka 1 člena 66.

Predlog spremembe    70

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 65

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 65

Člen 65

Podaljšanje rokov

Podaljšanje rokov

1.  Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora v primeru rokov za drugo obravnavo ali na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru v primeru rokov za spravo omenjene roke podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

1.  Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora roke za drugo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obrazložitev

Člen 65 je vključen v poglavje o drugi obravnavi, vendar dejansko obravnava drugo in tretjo obravnavo. Določba o podaljšanju rokov za tretjo obravnavo iz odstavka 1 je predvidena v novem členu 69a.

Predlog spremembe    71

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 66

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 66

Člen 66

Posredovanje pristojnemu odboru in postopek v odboru

Postopek v pristojnem odboru

1.  Na dan predložitve stališča Parlamentu v skladu s členom 69(1) se šteje, da je bilo stališče Sveta avtomatično posredovano pristojnemu odboru in odborom, zaprošenim za mnenje med prvo obravnavo.

 

2.  Stališče Sveta se uvrsti pod prvo točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.

2.  Stališče Sveta se uvrsti pod prednostno točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.

3.  Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.

3.  Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.

4.  Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe za drugo obravnavo v Parlamentu iz člena 66(2), (3) in (5); predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.

4.  Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe o dopustnosti predlogov sprememb k stališču Sveta iz člena 69(2) in (3); predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.

5.  Odbor lahko od predsednika odbora ali poročevalca v odboru zahteva, da pred glasovanjem razpravlja o v odboru vloženih predlogih sprememb s predsednikom Sveta ali njegovim predstavnikom in navzočim pristojnim komisarjem. Poročevalec lahko po taki razpravi vloži sporazumne predloge sprememb.

 

6.  Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.

6.  Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.

 

6a.  Med drugo obravnavo se členi 49, 50, 53 in 188 ne uporabljajo.

Obrazložitev

Paragraph 1 is deleted here and moved, as amended, to Rule 64(1a). The end of the paragraph ("referred automatically to... the committees asked for their opinion at first reading.") is misleading. The committees asked for an opinion do not intervene in second reading, except if they are "associated committees" in the meaning of Rule 54 (see Rule 47(4) and 3rd paragraph of interpretation of Rule 54).

As regards the deletion of paragraph 5, this provision is not in line with (the current and revised) Rule 73, which provide for the intervention of the negotiation team (not only the chair and rapporteur).

As regards the insertion of paragraph 6 a (new), it is moved here, with modifications, from current Rule 47 (4).

Predlog spremembe    72

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 – podnaslov 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Plenary stage

črtano

Predlog spremembe    73

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 67

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 67

Člen 67

Zaključek druge obravnave

Predložitev Parlamentu

1.  Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 65, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.

Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 65, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.

Priporočila parlamentarnih odborov za drugo obravnavo so enakovredna obrazložitvi, s katero odbor utemeljuje svoje stališče do stališča Sveta, zaradi česar se o teh besedilih ne glasuje.

 

2.  Druga obravnava se zaključi, ko Parlament sprejme, zavrne ali spremeni stališče Sveta v rokih in v skladu s pogoji iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

Obrazložitev

Odstavek 2 se tu črta in ustrezno spremenjen prestavi v odstavek 5 člena 67a.

Predlog spremembe    74

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 67 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 67 a

 

Glasovanje v Parlamentu – druga obravnava

 

1.  Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšnje zavrnitve stališča Sveta, ki ga pisno predloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Tovrstni predlog je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.

 

Če je predlog zavrnitve sprejet, s čimer se stališče Sveta zavrne, predsednik v Parlamentu razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

 

Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 2 do 5.

 

2.  O morebitnem začasnem sporazumu, ki ga v skladu s členom 73d(4) predloži pristojni odbor, se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo takoj prešel h glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 3.

 

Če za začasni sporazum z enim samim glasovanjem glasuje večina poslancev Parlamenta, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena.

 

Če za začasni sporazum z enim samim glasovanjem ne glasuje večina poslancev Parlamenta, Parlament ravna v skladu z odstavki 3 do 5.

 

3.  Če ni bil sprejet predlog zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali začasni sporazum v skladu z odstavkom 2, se glasuje o vseh predlogih sprememb stališča Sveta, vključno s tistimi iz začasnega sporazuma, ki ga v skladu s členom 73d(4) predloži pristojni odbor. Predlog spremembe stališča Sveta je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.

 

Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.

 

4.  Parlament lahko, četudi je v skladu z odstavkom 1 glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 2 ali 3. Tovrstni predlog je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.

 

Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

 

5.  Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 4 in glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena, in šteje se, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 193(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 4 ali uporabi člena 76.

 

Predsednik posreduje besedilo zakonodajne resolucije in morebitnega stališča Parlamenta Svetu in Komisiji.

 

Če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se šteje, da je stališče sprejeto.

Obrazložitev

Spremembe odstavka 1 ustrezajo sedanjemu členu 68(1). Namen sprememb odstavka 2 je uskladitev z določbo o glasovanju o dogovorjenem besedilu na plenarnem zasedanju med prvo obravnavo. Odstavek 4 se spremeni, da bi lahko zavrnitev predlagali tudi predsednik pristojnega odbora in politična skupina ali najmanj štirideset poslancev (v primerjavi z veljavnim členom 68(2)). Določba, ki je v veljavnem členu 171(2)(a), se prestavi na konec tega člena in se v navedenem členu črta.

Predlog spremembe    75

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 68

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 68

črtano

Zavrnitev stališča Sveta

 

1.  Pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki in v roku, ki ga določi predsednik, vloži predlog zavrnitve stališča Sveta. Za sprejetje navedenega predloga je potrebna večina glasov poslancev Parlamenta. O predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o predlogih sprememb.

 

2.  Parlament lahko, četudi je glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na priporočilo poročevalca obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb in izjavi Komisije v skladu s členom 69(5).

 

3.  Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.

 

Obrazložitev

Ta člen se črta, saj je primer zavrnitve obravnavan v predlogu novega člena 67a.

Predlog spremembe    76

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 69

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 69

Člen 69

Spremembe stališča Sveta

Dopustnost predlogov sprememb stališča Sveta

1.  Predloge sprememb k stališču Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

1.  Predloge sprememb k stališču Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

2.  Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 169 in 170 in je njegov namen:

2.  Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 169 in 170 in je njegov namen:

(a)  v celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi;

(a)  v celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi; ali

(b)  doseči dogovor med Svetom in Parlamentom; ali

(b)  doseči dogovor med Svetom in Parlamentom; ali

(c)  spremeniti del besedila stališča Sveta, ki ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino v predlog, podan v prvi obravnavi, in ne pomeni bistvene spremembe v smislu člena 63; ali

(c)  spremeniti del besedila stališča Sveta, ki ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino v predlog, podan v prvi obravnavi; ali

(d)  upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po prvi obravnavi.

(d)  upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po sprejetju stališča Parlamenta v prvi obravnavi.

Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.

Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.

3.  Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, ne da bi bil izveden postopek iz člena 63, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.

3.  Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, ne da bi bil izveden postopek iz člena 63, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.

4.  Predlog spremembe je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.

 

5.  Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.

 

Obrazložitev

Spremembe odstavka 2(1)(c) se predlagajo, ker bi bilo mogoče del „in ne pomeni bistvene spremembe v smislu člena 63“ razumeti kot dodaten pogoj za dopustnost.

Odstavka 4 in 5 se črtata, saj sta vključena v člen 67a(3).

Predlog spremembe    77

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 5 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 5

ODDELEK 4

TRETJA OBRAVNAVA

SPRAVA IN TRETJA OBRAVNAVA

Predlog spremembe    78

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 5 – podnaslov 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Sprava

črtano

Predlog spremembe    79

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 69 b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 69 b

 

Podaljšanje rokov

 

1.  Predsednik na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru roke za tretjo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

2.  Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe    80

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 71

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 71

Člen 71

Delegacija v Spravnem odboru

Delegacija v Spravnem odboru

1.  Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.

1.  Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.

2.  Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.

2.  Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.

3.  Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov zadevnih odborov, razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora sta v vsakem primeru člana delegacije.

3.  Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov pristojnega odbora, razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora v drugi obravnavi ter poročevalci pridruženih odborov so v vsakem primeru člani delegacije.

4.  Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.

4.  Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.

5.  Politične skupine in samostojni poslanci, ki v delegaciji niso zastopani, lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije.

5.  Politične skupine, ki v delegaciji niso zastopane, lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije. Če v delegaciji ni nobenega samostojnega poslanca, se lahko en samostojni poslanec udeleži katere koli interne pripravljalne seje delegacije.

6.  Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.

6.  Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.

7.  Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.

7.  Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.

Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.

Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.

8.  Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.

8.  Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.

Obrazložitev

Odstavek 3 se spremeni, in sicer se doda besedilo „poročevalci pridruženih odborov“ zaradi upoštevanja zadnje alinee člena 54.

Besedilo odstavka 5 je preoblikovano zaradi jasnejšega razumevanja, da vse samostojne poslance kolektivno zastopa samo ena oseba.

Predlog spremembe    81

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 5 – podnaslov 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Na plenarnem zasedanju

črtano

Predlog spremembe    82

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 72

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 72

Člen 72

Skupno besedilo

Skupno besedilo

1.  Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.

1.  Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.

2.  Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.

2.  Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.

3.  K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.

3.  K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.

4.  Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.

4.  Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.

5.  Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.

5.  Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.

 

5a.  V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.

 

5b.  Med tretjo obravnavo se členi 49, 50 in 53 ne uporabljajo.

Obrazložitev

Tukaj se vstavi odstavek 5a (novo) iz člena 47(3) in odstavek 5b (novo) iz člena 47(4).

Predlog spremembe    83

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 6 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 6

ODDELEK 5

ZAKLJUČEK ZAKONODAJNEGA POSTOPKA

ZAKLJUČEK POSTOPKA

Obrazložitev

Se prestavi pred člen 78.

Predlog spremembe    84

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 3 – oddelek 3 (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

ODDELEK 3

 

MEDINSTITUCIONALNA POGAJANJA MED REDNIM ZAKONODAJNIMI POSTOPKOM

 

(Oddelek 3 se vstavi pred oddelek 4 o spravi ter tretji obravnavi, vsebuje pa spremenjen člen 73 in člene 73a do 73d).

Predlog spremembe    85

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 73

Člen 73

Medinstitucionalna pogajanja in zakonodajni postopki

Splošne določbe

1.  Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov10.

Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom se lahko začnejo šele po tem, ko je sprejeta odločitev v skladu s členi 73a do 73c ali ko Parlament zadevo vrne v medinstitucionalna pogajanja. Ta pogajanja potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov10.

2.  S pogajanji se ne začne, dokler pristojni odbor ne sprejme odločitve o začetku pogajanj za vsak obravnavani zakonodajni postopek posebej in z večino glasov svojih članov. V tej odločitvi se določi mandat in sestava pogajalske ekipe. O taki odločitvi se obvesti predsednika, ki redno obvešča konferenco predsednikov.

 

Mandat obsega poročilo, sprejeto v odboru in predloženo Parlamentu v poznejšo obravnavo. Izjemoma, kadar pristojni odbor meni, da je utemeljeno, da začne s pogajanji pred sprejetjem poročila v odboru, lahko mandat obsega predloge sprememb ali jasno opredeljene cilje, prednostne naloge ali smernice.

 

3.  Pogajalsko ekipo vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali podpredsednik, ki ga imenuje predsednik. Sestavljajo ga vsaj poročevalci v senci iz vseh političnih skupin.

 

4.  Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na srečanju s Svetom in Komisijo (trialog), so v obliki, ki navaja posamezna stališča sodelujočih institucij in možne kompromisne rešitve in se jih posreduje pogajalski ekipi vsaj 48 ur, v nujnih primerih pa vsaj 24 ur, pred začetkom trialoga.

 

Po vsakem trialogu pogajalska ekipa poroča na naslednji seji pristojnega odbora. Dokumenti, ki odražajo izid zadnjega trialoga, so na voljo odboru.

 

Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, pogajalska ekipa poroča predsedniku, poročevalcem v senci in koordinatorjem odbora, kakor je primerno.

 

Pristojni odbor lahko ob upoštevanju napredka pogajanj posodobi mandat.

 

5.  Če pogajanja privedejo do kompromisa, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dogovorjeno besedilo se posreduje pristojnemu odboru v obravnavo. Če je dogovorjeno besedilo potrjeno z glasovanjem v odboru, se ga v ustrezni obliki, vključno s kompromisnimi predlogi sprememb, predloži Parlamentu v obravnavo. Predloženo je lahko v obliki prečiščenega besedila, v katerem so jasno označene vse spremembe predloga zakonodajnega akta v obravnavi.

 

6.  Kadar postopek vključuje pridružene odbore ali skupne seje odborov, se za odločanje o začetku pogajanj in za njihovo vodenje uporabita člena 54 in 55 Poslovnika.

 

V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori o načinu začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz Poslovnika.

 

__________________

__________________

10 Glej Prilogo XX.

10 Kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku

Predlog spremembe    86

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 73a

 

Pogajanja pred prvo obravnavo v Parlamentu

 

1.   Kadar je odbor sprejel zakonodajno poročilo v skladu s členom 49, se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja na podlagi tega poročila.

 

2.   Odločitve o začetku pogajanj se razglasijo na začetku delnega zasedanja po njihovem sprejetju v odboru. Do konca dneva, ki sledi njihovi razglasitvi v Parlamentu, lahko politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo najmanj desetino poslancev Parlamenta, pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi odbora o začetku pogajanj. Parlament o teh zahtevah glasuje na istem delnem zasedanju.

 

Če do izteka roka, določenega v prvem pododstavku, ni vložena nobena taka zahteva, predsednik o tem obvesti Parlament. Če je zahteva vložena, lahko predsednik neposredno pred glasovanjem da besedo enemu zagovorniku in enemu nasprotniku. Oba lahko podata izjavo, ki traja največ dve minuti.

 

3.   Kadar Parlament zavrne odločitev odbora o začetku pogajanj, se osnutek zakonodajnega akta in poročilo pristojnega odbora uvrstita na dnevni red naslednjega delnega zasedanja, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb. Uporablja se člen 59(1b).

 

4.  Pogajanja se lahko začnejo kadar koli po izteku roka iz prvega pododstavka odstavka 2, če ni bila vložena nobena zahteva za glasovanje o odločitvi o začetku pogajanj v Parlamentu; če je bila taka zahteva vložena, se lahko pogajanja začnejo kadar koli po tem, ko je odločitev odbora o začetku pogajanj dobila večino oddanih glasov v Parlamentu.

Obrazložitev

Popravek zadeva črtanje zadnjega dele besedila odstavka 4 predloga spremembe 263, saj gre za normalno večino, ki je ni treba navesti. Spremeni se tudi besedilo v odstavku 4 iz„na plenarnem zasedanju“ v „v Parlamentu“.

Predlog spremembe    87

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 73b

 

Pogajanja pred prvo obravnavo v Svetu

 

Kadar je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, to stališče predstavlja mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja kadar koli zatem. Take odločitve se razglasijo v Parlamentu na delnem zasedanju po glasovanju v odboru in se navedejo v zapisniku.

Predlog spremembe    88

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 c (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 73c

 

Pogajanja pred drugo obravnavo v Parlamentu

 

Kadar je bilo stališče Sveta v prvi obravnavi posredovano pristojnemu odboru, predstavlja stališče Parlamenta v prvi obravnavi, ob upoštevanju člena 69 Poslovnika, mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor se lahko odloči, da začne pogajanja kadar koli zatem.

 

Če stališče Sveta vsebuje elemente, ki jih osnutek zakonodajnega akta ali stališče Parlamenta v prvi obravnavi ne zajema, lahko odbor sprejme smernice za pogajalsko ekipo, ki so lahko tudi v obliki predlogov sprememb stališča Sveta.

Predlog spremembe    89

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 d (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 73d

 

Potek pogajanj

 

1.   Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali podpredsednik, ki ga imenuje predsednik. Sestavljajo ga vsaj poročevalci v senci iz vseh političnih skupin, ki želijo sodelovati.

 

2.   Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na srečanju s Svetom in Komisijo (trialog), se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur, v nujnih primerih pa vsaj 24 ur, pred začetkom trialoga.

 

3.   Po vsakem trialogu predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na naslednji seji pristojnega odbora.

 

Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na seji koordinatorjev odbora.

 

4.   Če pogajanja privedejo do začasnega sporazuma, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dokumenti, ki odražajo izid zadnjega trialoga, so na voljo odboru in se objavijo. Začasni sporazum se predloži pristojnemu odboru, ki o njem odloči z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov. Če je potrjen, se predloži v obravnavo Parlamentu v obliki, v kateri so jasno označene vse spremembe osnutka zakonodajnega akta.

 

5.   V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori na podlagi členov 54 in 55 o podrobnih pravilih glede začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz teh členov.

Predlog spremembe    90

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 74

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 74

črtano

Odobritev odločitve o začetku medinstitucionalnih pogajanj pred sprejetjem poročila v odboru

 

1.  Odločitev odbora o začetku pogajanj pred sprejetjem poročila v odboru se prevede v vse uradne jezike, razdeli vsem poslancem in predloži konferenci predsednikov.

 

Konferenca predsednikov lahko na zahtevo politične skupine odloči, da na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja po razdelitvi odločitve uvrsti točko za obravnavo z razpravo in glasovanjem in v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

 

Če konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, da uvrsti točko na osnutek dnevnega reda tega delnega zasedanja, predsednik razglasi odločitev o začetku pogajanj na njegovi otvoritvi.

 

2.  Točko se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja po razglasitvi obravnave z razpravo in glasovanjem, ki sledi razglasitvi, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb, če to v 48 urah po razglasitvi zahteva politična skupina ali vsaj 40 poslancev.

 

V ostalih primerih se šteje, da je bila odločitev o začetku pogajanj sprejeta.

 

Predlog spremembe    91

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 75

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 75

Člen 63a

Sporazum v prvi obravnavi

Sporazum v prvi obravnavi

Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je njegovo stališče sprejel, predsednik, ob upoštevanju zaključka v skladu s členom 193, v Parlamentu razglasi, da je sprejeta različica predloga, ki se ujema s stališčem Parlamenta.

Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je njegovo stališče sprejel, predsednik, ob upoštevanju zaključka v skladu s členom 193, v Parlamentu razglasi, da je sprejeta različica zakonodajnega akta, ki se ujema s stališčem Parlamenta.

 

(Ta člen se prestavi na konec oddelka 1, ki se nanaša na prvo obravnavo)

Obrazložitev

Se prestavi na konec oddelka 1 zgoraj, ki se nanaša na prvo obravnavo.

Predlog spremembe    92

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 76

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 76

Člen 69a

Sporazum v drugi obravnavi

Sporazum v drugi obravnavi

Če v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali zavrnitve, niso bili sprejeti ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb k takšnemu stališču v skladu s členoma 68 in 69, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt dokončno sprejet. Predsednik Sveta predlagani akt podpiše in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 78.

Če v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali zavrnitve, niso bili vloženi ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb k takšnemu stališču v skladu s členoma 67a in 69, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt dokončno sprejet.

 

(Ta člen se prestavi na konec oddelka 2, ki se nanaša na drugo obravnavo)

Obrazložitev

Vsebina zadnjega stavka se prestavi v člen 78.

Predlog spremembe    93

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 77

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 77

črtano

Zahteve pri pripravi zakonodajnih aktov

 

1.  V aktih, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, se navede vrsta akta, serijska številka, datum sprejetja in navedba predmeta.

 

2.  Akti, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet, vsebujejo:

 

(a) navedbo „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;

 

(b) sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;

 

(c) navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

 

(d) obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;

 

(e) navedbo "sprejela naslednjo uredbo" ali "sprejela naslednjo direktivo" ali "sprejela naslednjo odločbo" ali "sklenila", ki ji sledi besedilo akta.

 

3.  Akti se delijo na člene, po potrebi združene v poglavja in oddelke.

 

4.  Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.

 

5.  Zadnjemu členu akta sledi:

 

– ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami pogodb, glede njegove uporabnosti;

 

– "V …" ter dan sprejetja akta;

 

– "Za Evropski parlament Predsednik", »Za Svet Predsednik" ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času sprejetja akta.

 

Obrazložitev

Člen se tu črta in preoblikuje v prilogo k temu poslovniku. V Poslovniku Sveta so podobne določbe vključene v prilogi in ne v samem besedilu. O podrobnih pravilih za pripravo zakonodajnih aktov so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili na upravni ravni (zlasti v Skupnih praktičnih navodilih za osebe, vključene v pripravo pravnih aktov Evropske unije).

Predlog spremembe    94

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 78

Člen 78

Podpis sprejetih aktov

Podpis in objava sprejetih aktov

Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 193 in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar ter jih generalna sekretarja Parlamenta in Sveta objavita v Uradnem listu Evropske unije.

Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 193 in Prilogo XVIa in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar.

 

Generalna sekretarja Parlamenta in Sveta nato poskrbita za objavo akta v Uradnem listu Evropske unije.

Obrazložitev

S spremembo se skuša vzpostaviti pravna podlaga za novo prilogo z besedilom sedanjega člena 77.

Predlog spremembe    95

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 4 (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 4

 

POSEBNE DOLOČBE ZA POSTOPEK POSVETOVANJA

 

(Se vstavi za členom 78)

Obrazložitev

Popravek zadeva le naslov poglavja 4, da bi se izognili vtisu, da bodo v tem poglavju opredeljeni vsi postopki za postopek posvetovanja.

Predlog spremembe    96

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 78a

 

Spremenjeni predlog pravno zavezujočega akta

 

Če namerava Komisija svoj predlog pravno zavezujočega akta nadomestiti ali spremeniti, lahko pristojni odbor obravnavo zadeve preloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.

Obrazložitev

Ta določba je iz zdajšnjega člena 57(1), cilj predlaganih sprememb pa je poenostavitev besedila.

Predlog spremembe    97

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 78b

 

Stališče Komisije o predlogih sprememb

 

Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu pravno zavezujočega akta, lahko Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor.

 

To stališče se vključi v poročilo, kadar je to primerno.

Obrazložitev

Ta določba je iz zdajšnjega člena 58, cilj predlaganih sprememb pa je poenostavitev besedila.

Predlog spremembe    98

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 c (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 78c

 

Glasovanje v Parlamentu

 

Smiselno se uporabljajo odstavki -1, 1, 1b in 1c člena 59.

Predlog spremembe    99

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 d (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 78d

 

Spremljanje stališča Parlamenta

 

1.  V času po sprejetju stališča Parlamenta o osnutku pravno zavezujočega akta predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga akta v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje zavez, podanih s strani Sveta ali Komisije, glede stališča Parlamenta. O tem redno poročata odboru.

 

2.  Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.

 

3.  Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, vloži predlog resolucije, s katerim Parlamentu priporoča, da:

 

  pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,

 

  pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 78e, oziroma pozove Komisijo, naj predloži nov predlog, ali

 

  ukrepa, kakor se mu zdi primerno.

 

Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sprejetju predloga resolucije v odboru.

Obrazložitev

Ta določba se prestavi sem iz zdajšnjega člena 62.

Predlog spremembe    100

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 78 e (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 78e

 

Ponovno posredovanje Parlamentu

 

1.  Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 63(1), kar velja tudi za primere, če Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti osnutek pravno zavezujočega akta, za katerega je Parlament že podal svoje stališče, razen če to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.

 

2.  Predsednik pozove, naj se osnutek pravno zavezujočega akta ponovno predloži Parlamentu v okoliščinah, določenih v tem členu, če Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.

Obrazložitev

Odstavek 1 je prestavljen sem iz člena 63(3), odstavek 2 pa iz člena 63(4).

Predlog spremembe    101

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 7 – številčenje

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 7

POGLAVJE 5

USTAVNE ZADEVE

USTAVNE ZADEVE

Obrazložitev

Poglavje 7 postane poglavje 5.

Predlog spremembe    102

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 81

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 81

Člen 81

Pristopne pogodbe

Pristopne pogodbe

1.  Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji se da v presojo pristojnemu odboru.

1.  Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji, vložena v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, se da v presojo pristojnemu odboru.

2.  Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.

2.  Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.

3.  Med pogajanji Komisija in Svet redno in temeljito obveščata pristojni odbor o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.

3.  Pristojni odbor od Komisije in Sveta zahteva, da ga temeljito in rednoobveščata o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.

4.  Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.

4.  Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.

5.  Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 99.

5.  Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 99. V skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji je za odobritev Parlamenta potrebna večina glasov poslancev.

Obrazložitev

Besedilo je v odstavku 3 prilagojeno, da bi se izognili enostranski navedbi v internem poslovniku Evropskega parlamenta o tem, kaj bi morale delati druge institucije.

Predlog spremembe    103

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 83

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 83

Člen 83

Kršitev temeljnih načel s strani države članice

Kršitev temeljnih načel in vrednot s strani države članice

1.  Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 45 in 52:

1.  Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 45 in 52:

(a) glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;

(a) glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;

(b) glasuje o predlogu, s katerim se Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(b) glasuje o predlogu, s katerim se Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c) glasuje o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.

(c) glasuje o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.

2.  Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji, skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice se razglasijo v Parlamentu in pošljejo pristojnemu odboru v skladu s členom 99. Razen v nujnih in upravičenih primerih Parlament sprejme sklep na predlog pristojnega odbora.

2.  Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji, skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice se razglasijo v Parlamentu in pošljejo pristojnemu odboru v skladu s členom 99. Razen v nujnih in upravičenih primerih Parlament sprejme sklep na predlog pristojnega odbora.

3.  Za sklepe iz odstavkov 1 in 2 je potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.

3.  V skladu s členom 354 Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sklepe iz odstavkov 1 in 2 potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.

4.  Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V njem navede stališče Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi sankcijami in njihovo spremembo ali odpravo.

4.  Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V njem navede stališče Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in njihovo spremembo ali odpravo.

5.  Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.

5.  Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.

Obrazložitev

Namen spremembe odstavka 4 je uskladitev besedila s Pogodbo (v členu 7 PEU je govora o ukrepih in ne o sankcijah).

Predlog spremembe    104

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 84

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 84

Člen 84

Sestava Parlamenta

Sestava Parlamenta

Parlament lahko v primernem času pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 45. Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 99.

Parlament lahko v primernem času pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji ter členoma 45 in 52. Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 99.

Obrazložitev

Tako kot v drugih členih tega poglavja je treba omeniti ustrezni člen Pogodbe (člen 14(2) PEU), saj je to podlaga za pobudo Parlamenta.

Predlog spremembe    105

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 85

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 85

Člen 85

Okrepljeno sodelovanje med državami članicami

Okrepljeno sodelovanje med državami članicami

1.  Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Ustrezno se uporabljajo členi 39, 41, 43, 47, 57 do 63 in 99 tega poslovnika.

1.  Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Uporablja se člen 99 tega poslovnika.

2.  Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.  Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.  Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 47.

3.  Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 47.

Obrazložitev

Nekatera sklicevanja se črtajo, ker so nepotrebna (sklicevanje na člene 57 do 63 o prvi obravnavi, sklicevanje na člene 39, 41, 43 in 47). Postopek odobritve običajno ureja samo člen 99.

Predlog spremembe    106

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 8 – številčenje

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 8

POGLAVJE 6

PRORAČUNSKI POSTOPKI

PRORAČUNSKI POSTOPKI

Predlog spremembe    107

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 86

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 86

Člen 86

Večletni finančni okvir

Večletni finančni okvir

Če Svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s predlogom uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva posreduje pristojnemu odboru v skladu s postopkom iz člena 99. Za odobritev v Parlamentu je potrebna večina glasov poslancev.

Če Svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s predlogom uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva obravnava v skladu s členom 99. Za odobritev v Parlamentu je v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov poslancev.

Predlog spremembe    108

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 86 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 86a

 

Letni proračunski postopek

 

Pristojni odbor se lahko odloči, da bo v zvezi s proračunom pripravil poročilo, za katerega meni, da je ustrezno, in pri tem upošteval prilogo k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 1a.

 

Svoje mnenje lahko v roku, ki ga določi pristojni odbor, predloži kateri koli drugi odbor.

 

___________________

 

1a UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Obrazložitev

V predlogu se črta sedanji člen 87, ki ga nadomesti nov člen o letnem proračunskem postopku.

Predlog spremembe    109

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 87

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 87

črtano

Delovno gradivo

 

1.  Poslancem je na voljo naslednje gradivo:

 

(a) predlog proračuna, ki ga predloži Komisija;

 

(b) povzetek razprav Sveta o predlogu proračuna;

 

(c) stališče Sveta o predlogu proračuna, oblikovano v skladu s členom 314(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

 

(d) vsi osnutki sklepov o začasnih dvanajstinah v skladu s členom 315 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

2.  To gradivo se posreduje pristojnemu odboru. Vsak odbor, ki ga to zadeva, lahko poda svoje mnenje.

 

3.  Če želijo mnenja podati tudi drugi odbori, predsednik določi rok, v katerem jih morajo poslati pristojnemu odboru.

 

Obrazložitev

Predlog spremembe    110

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 88

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 88

Člen 88

Obravnava predloga proračuna – prva faza

Stališče Parlamenta o predlogu proračuna

1.  Vsak poslanec lahko ob upoštevanju spodaj navedenih pogojev vloži in zagovarja osnutke dopolnitev predloga proračuna.

1.  Osnutke dopolnitev k stališču Sveta o predlogu proračuna lahko pristojnemu odboru predložijo posamezni poslanci.

 

V Parlamentu jih lahko vloži najmanj štirideset poslancev ali pa se vložijo v imenu odbora ali politične skupine.

2.  Osnutki dopolnitev so dopustni le, če so predloženi v pisni obliki, če jih je podpisalo najmanj štirideset poslancev ali če so vloženi v imenu politične skupine ali odbora, če je navedena proračunska postavka, na katero se nanašajo, in če je zagotovljeno ravnotežje med prihodki in odhodki. Osnutki dopolnitev vsebujejo vse potrebne podatke o zaznamkih v zvezi z zadevno proračunsko postavko.

2.  Dopolnitve se pripravijo in obrazložijo v pisni obliki, podpišejo jih njihovi avtorji, vključujejo pa navedbo proračunske vrstice, na katero se nanašajo.

Vse osnutke dopolnitev predloga proračuna je treba pisno obrazložiti.

 

3.  Predsednik določi rok za vložitev osnutkov dopolnitev.

3.  Rok za njihovo vložitev določi predsednik.

4.  Pristojni odbor poda svoje mnenje o predloženih besedilih pred obravnavo v Parlamentu.

4.  Pristojni odbor o predlogih osnutkov dopolnitev glasuje pred obravnavo v Parlamentu.

O osnutkih dopolnitev, ki jih je pristojni odbor zavrnil, se v Parlamentu ne glasuje, razen če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.

4a.   O dopolnitvah, vloženih v Parlamentu, ki jih je pristojni odbor zavrnil, se lahko glasuje le, če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.

5.  Osnutki dopolnitev načrta odhodkov Parlamenta, podobni tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

5.  Dopolnitve načrta odhodkov Parlamenta, podobne tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

6.  Ne glede na člen 59(2) Parlament ločeno in zaporedno glasuje o:

6.  Parlament zaporedno glasuje o:

–  vsakem osnutku dopolnitve,

–  dopolnitvah k stališču Sveta o predlogu proračuna, po posameznih oddelkih,

  vsakem oddelku predloga proračuna,

 

–  predlogu resolucije o predlogu proračuna.

–   predlogu resolucije o predlogu proračuna.

Ne glede na to se uporablja člen 174(4) do (8). shall apply.

Ne glede na to se uporablja člen174(4) do (8a).

7.  Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih osnutki dopolnitev niso bili vloženi, se štejejo za sprejete.

7.  Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih dopolnitve niso bile vložene, se štejejo za sprejete.

8.  Za sprejetje osnutkov dopolnitev je potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.

8.  V skladu s členom 314(4)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sprejetje dopolnitev potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.

9.  Če je Parlament predlog proračuna spremenil, se tako spremenjeni predlog skupaj z obrazložitvami pošlje Svetu in Komisiji.

9.  Če je Parlament stališče Sveta o predlogu proračuna spremenil, se tako spremenjeno stališče skupaj z obrazložitvami in zapisnikom seje, na kateri so bili predlogi sprememb sprejeti, pošlje Svetu in Komisiji.

10.  Zapisnik seje, na kateri je Parlament podal svoje mnenje o predlogu proračuna, se pošlje Svetu in Komisiji.

 

Obrazložitev

The title of Rule 88 is changed and brought in line with point 13 of the Annex to the IIA. As regards the changes to paragraph 1, they clarify the possibility to table amendments to the Council's position.

Paragraph 2 subparagraph 2 is deleted here and included in subparagraph 1.

As regards the changes to paragraph 4, the word "texts" is quite vague and therefore it is replaced by "amendments".

As regards the changes to paragraph 6 in the introductory part, the word "notwithstanding" is deleted to avoid unnecessary questions on the applicability of the other Rules governing the first reading.

The modifications to paragraph 6 subparagraph 2 reflect the changes in Rule 174.

Predlog spremembe    111

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 89

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 89

Člen 95a

Finančni trialog

Medinstitucionalno sodelovanje

Predsednik sodeluje na rednih sestankih predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslova II šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi olajšali izvajanje omenjenih postopkov, predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.

Predsednik v skladu s členom 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodeluje na rednih sestankih predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslova II šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi olajšali izvajanje omenjenih postopkov, predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.

Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.

Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.

 

(Ta člen se spremenjen prestavi na konec poglavja o proračunskih postopkih, za člen 95.)

Obrazložitev

Predlog spremembe    112

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 91

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 91

Člen 91

Dokončno sprejetje proračuna

Dokončno sprejetje proračuna

Če se predsednik strinja s tem, da je proračun sprejet v skladu z določbami člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v Parlamentu razglasi, da je proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Če predsednik meni, da je proračun sprejet v skladu z določbami člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v Parlamentu razglasi, da je proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog spremembe    113

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 93

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 93

Člen 93

Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna

Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna

Določbe, ki urejajo izvedbeni postopek za sklep o podelitvi razrešnice Komisiji v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, so priloga tega poslovnika11. Priloga se sprejme v skladu s členom 227(2).

Določbe, ki urejajo postopek za podelitev razrešnice Komisiji v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, so priloga tega poslovnika11.

__________________

__________________

11 Glej Prilogo V.

11 Glej Prilogo V.

Obrazložitev

Uskladitev angleške različice besedila z različicami v drugih jezikih (francoščini, italijanščini in nizozemščini).

Predlog spremembe    114

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 94

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 94

Člen 94

Drugi postopki podelitve razrešnice

Drugi postopki podelitve razrešnice

Določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:

Določbe, ki v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:

– postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta;

– postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta;

–  postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa), Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij;

–  postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij;

– postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada;

– postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada;

– postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.

– postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.

Obrazložitev

V predlogu spremembe uvodnega dela je pojasnjeno, da se razrešnica podeli na podlagi člena 319 PDEU.

Kar zadeva drugo alineo, se besedilo„(glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa)“ črta, saj je očitno, da razrešnica ne zadeva političnih dejavnosti Sveta.

Predlog spremembe    115

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 95

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 95

Člen 92a

Parlamentarni nadzor nad izvrševanjem proračuna

Izvrševanje proračuna

1.  Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.

1.  Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.

2.  Vsako leto pred prvo obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.

2.  Vsako leto pred obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.

 

(Ta člen se spremenjen vstavi pred člen 93.)

Obrazložitev

Predlog spremembe    116

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 9 – številčenje

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 9

POGLAVJE 7

NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI

NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI

Obrazložitev

Poglavje 9 postane poglavje 7.

Predlog spremembe    117

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 98

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 98

Člen 98

Pooblastila glede prevzema in poravnave izdatkov

Pooblastila glede prevzema in poravnave izdatkov, potrjevanja zaključnega računa in podelitve razrešnice

1.  Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.

1.  Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.

2.  Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.

2.  Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.

3.  Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.

3.  Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.

Predlog spremembe    118

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 10 – številčenje

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 10

POGLAVJE 8

POSTOPEK ODOBRITVE

POSTOPEK ODOBRITVE

Obrazložitev

Poglavje 10 postane poglavje 8.

Predlog spremembe    119

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 99

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 99

Člen 99

Postopek odobritve

Postopek odobritve

1.  Kadar mora Parlament dati odobritev za predlagani akt, pri sprejemanju svoje odločitve upošteva priporočilo pristojnega odbora za sprejetje ali zavrnitev akta. Priporočilo vsebuje navedbe sklicevanj, ne pa tudi uvodnih izjav. Lahko mu je dodana kratka obrazložitev, ki je v pristojnosti poročevalca in o kateri se ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 56(1). Predlogi sprememb, vloženi v odboru, so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec.

1.  Kadar mora Parlament dati odobritev za pravno zavezujoč akt, pristojni odbor predloži Parlamentu priporočilo za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta.

 

Priporočilo vsebuje navedbe sklicevanj, ne pa tudi uvodnih izjav. Predlogi sprememb v odboru so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec.

 

Priporočilu je lahko priložena kratka obrazložitev, ki je v pristojnosti poročevalca in o kateri se ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 56(1).

Pristojni odbor lahko vloži predlog nezakonodajne resolucije. V pripravo resolucije se lahko vključijo tudi drugi odbori v skladu s členom 201(3) v povezavi s členi 53, 54 ali 55.

1a.   Po potrebi lahko pristojni odbor vloži tudi poročilo, ki vključuje predlog nezakonodajne resolucije, v katerem navede razloge, zakaj bi Parlament predlog moral odobriti ali zavrniti in, kjer je to primerno, poda priporočila za izvajanje predlaganega akta.

 

1b.   Pristojni odbor obravnava zahtevo za odobritev brez nepotrebnega odlašanja. Če priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov uvrsti zadevo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.

Parlament o aktu, za katerega je po Pogodbi o Evropski uniji ali Pogodbi o delovanju Evropske unije potrebna njegova odobritev, odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Za sprejetje odobritve je potrebna takšna večina, kakor je navedena v členu Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za predlagani akt, kadar pa Pogodbi ne navajata nobene večine, je potrebna večina oddanih glasov. Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.

1c.   Parlament o predlaganem aktu odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.

2.  Za mednarodne sporazume, pristopne pogodbe, ugotovitev hujšega in vztrajnega kršenja temeljnih načel s strani države članice, določitev sestave Parlamenta, vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami ali sprejetje večletnega finančnega okvira, se uporabljajo členi 108, 81, 83, 84, 85 oziroma 86.

 

3.  Kadar je za predlog zakonodajnega akta ali predvideni mednarodni sporazum potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega zakonodajnega akta ali predvidenega mednarodnega sporazuma.

3.  Kadar je potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu kadar koli predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega akta.

4.  Pristojni odbor obravnava zahtevo za odobritev brez nepotrebnega odlašanja. Če pristojni odbor odloči, da ne bo podal priporočila, ali priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov uvrsti zadevo na dnevni red za obravnavo na naslednjem delnem zasedanju ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.

 

Kadar se za odobritev sklenitve predvidenega mednarodnega sporazuma zahteva soglasje Parlamenta, se Parlament lahko odloči, da glede na priporočilo pristojnega odbora začasno ustavi postopek odobritve za največ eno leto.

 

Obrazložitev

The changes to paragraph 1 reflect the fact that having an explanatory statement as a means of supporting/reinforcing the recommendation by rapporteur/committee is useful (it may lead to fewer reports under paragraph 2 as the committee would not draft them regularly in order to explain its (new)position).

Paragraph 1 subparagraph 2 shall become par 1a. The addition of "also" aims to clarify this aspect. The references to Rules 53, 54 and 55 are deleted because they are superfluous and might even lead to an erroneous “a contrary” reasoning concerning the first subparagraph (where Rule 53 and Rule 55 could apply, but not Rule 54). The fact that Rule 54 cannot apply to a report concerning the consent procedure stricto sensu is mentioned explicitly under Rule 54.

The text of paragraph 1 b (new) is moved from the first subparagraph of Rule 99(4) and streamlined.

The suggested changes to paragraph 1 subparagraph 3 aim to streamline the text and to delete provisions which are superfluous. Parliament's consent is always required because of a Treaty provision. The majority is also clearly indicated.

The suggested deletion of paragraph 2 aim to streamline the text and to delete provisions which are superfluous. This paragraph just reiterates some (but not all) situations where consent is required and which are already described in Rules 108, 81, 83, 84, 85 & 86.

The text of paragraph 4 subparagraph 1 is moved to a new paragraph 1b of Rule 99 and streamlined.

Paragraph 4 subparagraph 2 is to be deleted here and moved under Rule 108. This provision only applies to envisaged international agreements, because of the involvement of (and probable need for clarification for) third parties, and could therefore be moved under Rule 108. This paragraph does not impede Parliament abrogating at any time its decision to suspend, nor does it prevent Parliament from renewing it after its expiry.

Predlog spremembe    120

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 11 – številčenje

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 11

POGLAVJE 9

DRUGI POSTOPKI

DRUGI POSTOPKI

Predlog spremembe    121

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 100

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 100

Člen 100

Postopek za pridobitev mnenj v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Postopek za pridobitev mnenj za odstopanje pri sprejetju eura

1.  Kadar je Parlament zaprošen za mnenje o priporočilih Sveta v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja po predložitvi priporočil Sveta na plenarnem zasedanju na podlagi ustno ali pisno predloženega predloga pristojnega parlamentarnega odbora za sprejetje ali zavrnitev priporočil, ki so predmet posvetovanja.

1.  Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja na podlagi poročila pristojnega parlamentarnega odbora, v katerem ta zagovarja sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta.

2.  Parlament nato glasuje o priporočilih skupaj, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

2.  Parlament nato glasuje o predlaganem aktu, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Obrazložitev

Namen spremembe naslova člena je njegova boljša berljivost.

Kar zadeva spremembe v odstavku 1, člen v sedanji obliki ni popolnoma skladen s členom 140(2) PDEU niti ne izraža trenutne prakse. Parlament je zaprošen za mnenje o osnutku sklepa Sveta in ne o „priporočilih Sveta“ (ta sklep Sveta temelji na priporočilu držav članic, katerih valuta je euro). Odbor ECON sistematično pripravi poročilo.

Predlog spremembe    122

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 102

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 102

Člen 102

Postopki preverjanja prostovoljnih sporazumov

Postopki preverjanja predvidenih prostovoljnih sporazumov

1. Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 52.

1. Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 52.

2. Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.

2. Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.

Obrazložitev

Sedanji naslov je zavajajoč, saj daje vtis, da je prostovoljni sporazum že vzpostavljen.

Predlog spremembe    123

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 103

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 103

Člen 103

Kodifikacija

Kodifikacija

1.  Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni12, ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.

1.  Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni12, ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.

2.  Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.

2.  Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.

3.  Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.

3.  Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.

Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev predloge sprememb, ki vsebujejo tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.

Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.

Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.

Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.

V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.

V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.

__________________

__________________

12 Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4 (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).

12 Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4 (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).

Obrazložitev

S predlagano spremembo bi se besedilo člena poenostavilo in uskladilo s trenutno prakso.

Predlog spremembe    124

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 104

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 104

Člen 104

Prenovitev pravnih aktov

Prenovitev pravnih aktov

1.  Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.

1.  Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.

2.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni13, pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.

2.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni13, pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.

V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 103(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.

V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 103(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.

3.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

3.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 58 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.

Vseeno lahko spremembe delov predloga, ki ostajajo nespremenjeni, izjemoma in posamično sprejme predsednik pristojnega odbora, če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.

V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.

__________________

__________________

13 Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, točka 9 (UL C 77, 28.3.2002, str. 1).

13 Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, točka 9 (UL C 77, 28.3.2002, str. 1).

Obrazložitev

Parliament has repeatedly considered recasting as the normal legislative technique (for one of the latest resolutions, see 2011/2029(INI), para. 41), but the Commission has reduced the number of recasting proposals because of the current wording of this Rule and its implications in terms of unrestricted and unpredictable amending powers. Given the reluctance of the Commission to forward new proposals for recast due to the powers of Parliament to introduce substantive changes, a new drafting is proposed. The proposed change reinstates the original wording of this paragraph (amended in 2009) with a view to clarifying the boundaries of Parliament's amending powers and encouraging the Commission to present more recasting proposals. Although the current Rule is silent on that, the same criteria should apply at plenary stage.

Predlog spremembe    125

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 9 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 9A

 

Delegirani in izvedbeni akti

Obrazložitev

Zavoljo preglednosti se oblikuje novo poglavje o delegiranih in izvedbenih aktih.

Predlog spremembe    126

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 105

Člen 105

Delegirani akti

Delegirani akti

1.  Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca, ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.

1.  Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov, ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.

2.  Predsednik sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči s tem datumom.

2.  Predsednik na delnem zasedanju, ki sledi prejemu, sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči z datumom prejema.

Sporočilo in ime pristojnega odbora sta objavljena v zapisniku seje.

Sporočilo in ime pristojnega odbora sta objavljena v zapisniku seje.

3.  Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije. V tem predlogu resolucije so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vsebuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval priporočila Parlamenta.

3.  Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, s katerim ugovarja delegiranemu aktu. Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.

4.  Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.

 

 

4a.  V predlogu resolucije, predloženem v skladu z odstavkom 3, so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vključuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval priporočila Parlamenta.

5.  Parlament se v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in z večino iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije izreče o vseh vloženih predlogih resolucije.

5.  Parlament sprejme predlog resolucije v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in, v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, z večino poslancev.

Če pristojni odbor meni, da je v skladu s temeljnim zakonodajnim aktom treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

Če pristojni odbor meni, da je v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

6.  Če pristojni odbor priporoči, naj Parlament pred iztekom datuma iz temeljnega zakonodajnega akta izjavi, da delegiranemu aktu ne nasprotuje:

6.  Če pristojni odbor priporoči, naj Parlament pred iztekom datuma iz temeljnega zakonodajnega akta izjavi, da delegiranemu aktu ne nasprotuje:

– tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v tem smislu vloži priporočilo;

– tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v tem smislu vloži priporočilo;

– če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izražen noben ugovor, njen predsednik o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju;

– če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izražen noben ugovor, njen predsednik o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju;

– če v štiriindvajsetih urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, se o njem glasuje;

– če v štiriindvajsetih urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, se o njem glasuje;

– če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo sprejeto;

– če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo sprejeto;

– sprejetje takšnega priporočila povzroči, da so vsi nadaljnji predlogi za ugovor zoper delegirani akt nedopustni.

– sprejetje takšnega priporočila povzroči, da so vsi nadaljnji predlogi za ugovor zoper delegirani akt nedopustni.

7.  Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži obrazloženi predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta. Parlament odloča z večino, določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

7.  Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta ali nasprotuje njegovemu samodejnemu podaljšanju.

 

Za odločitev o preklicu prenosa pooblastil v Parlamentu je v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov poslancev.

8.  Predsednik obvesti Svet in Komisijo o stališčih, ki so bila sprejeta v skladu s tem členom.

8.  Predsednik obvesti Svet in Komisijo o stališčih, ki so bila sprejeta v skladu s tem členom.

Obrazložitev

As regards the changes to paragraph 1, they reflect the practice: the motions for resolutions for objecting a delegated act are tabled by the committee responsible, either in the name of the Committee Chair, or in the name of the authors of the original request.

The changes to paragraph 2 aims at clarifying it: in the second sentence, the date could be "the date" expressly mentioned in the first sentence or the date of the announcement (see the impact of the date of announcement on the deadlines for second reading).

The last sentence of paragraph 3 shall become paragraph 4a. The restructuring of paragraphs 3 and 4 aims to clarify that the current paragraph 3 second sentence also applies when a motion for resolution is tabled by a political group or at least 40 Members.

Paragraph 4 is deleted here and moved to the end of paragraph 3.

The insertion of paragraph 4 a (new) is meant to broaden the scope as indicated in paragraph 3 above.

As regards the changes to paragraph 7: the Treaty does not require any specific reasons by EP when revoking a delegation of powers, therefore the word "reasoned" is deleted. Moreover, a provision governing the decision whereby Parliament opposes the tacit extension of the period of delegation of powers is introduced in Rule 105 as no such provision existed so far.

Predlog spremembe    127

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 106

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 106

Člen 106

Izvedbeni akti in ukrepi

Izvedbeni akti in ukrepi

1.  Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

1.  Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

2.  Pristojni odbor lahko Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, v katerem pokaže, da osnutek izvedbenega akta ali ukrepa presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali da iz drugih razlogov ni skladen s pravom Unije.

2.  Pristojni odbor lahko Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, v katerem pokaže, da osnutek izvedbenega akta ali ukrepa presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali da iz drugih razlogov ni skladen s pravom Unije.

3.  Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj akt, ukrep ali osnutek akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

3.  Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj osnutek izvedbenega akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

4.  Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, določen s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, se uporabijo naslednje dopolnilne določbe:

4.  Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, določen s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, se uporabijo naslednje dopolnilne določbe:

(a)  čas za pregled začne teči, ko je osnutek ukrepov predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenih ukrepov v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V tem primeru se člena 158 ne uporablja;

(a)  čas za pregled začne teči, ko je osnutek izvedbenega ukrepa predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenega ukrepa v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V obeh primerih, navedenih v prejšnjem stavku, se člen 158 ne uporablja;

(b)  če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se odbor ni mogel sestati v določenem roku;

(b)  če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se odbor ni mogel sestati v določenem roku;

(c)  Parlament lahko z večino poslancev nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa z navedbo, da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti;

(c)  Parlament lahko z večino poslancev sprejme resolucijo, s katero nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in v kateri navede, da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti.

 

Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda je pred iztekom roka za nasprotovanje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in je temu roku najbližja, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi, ki se uvrsti na dnevni red tega delnega zasedanja.

(d)  če pristojni odbor po ustrezno utemeljeni prošnji Komisije predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.

(d)  če pristojni odbor predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.

Obrazložitev

Pojasnilo besedila v točki a, saj se člen 158 ne uporablja samo v dveh primerih, določenih v odstavku 5(b) in odstavku 6 člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES.

Predlog spremembe    128

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 108

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 108

Člen 108

Mednarodni sporazumi

Mednarodni sporazumi

1.  Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal postopek, i n o svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov. Po potrebi se druge odbore lahko zaprosi za mnenje v skladu s členom 53(1). Členi 201(2), 54 ali 55 se uporabljajo po potrebi.

1.  Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal to pripravljalno fazo. O svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov.

Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora oziroma pridruženih odborov skupaj sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se Parlamentu predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovih sklepanj, vključno z osnutkom in končnim sprejetim besedilom pogajalskih direktiv, pa tudi informacije iz odstavka 3,

 

– s strani Komisije v skladu z njenimi obveznostmi po Pogodbi o delovanju Evropske unije in zavezami po Okvirnem sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ter

 

– s strani Sveta v skladu z njegovimi obveznostmi po Pogodbi o delovanju Evropske unije.

 

 

1a.  Pristojni odbor se pri Komisiji čim prej pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 39.

2.  Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.

2.  Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.

3.  V trenutku, ko se načrtuje začetek pogajanj, se pristojni odbor pri Komisiji pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 39. Kadar Komisija pravne podlage ne določi ali če obstaja dvom glede njene pravilnosti, se uporabi člen 39.

 

4.  Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora in po obravnavanju morebitnih predlogov, vloženih v skladu s členom 134, sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.

4.  Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora, pripravljenega na njegovo lastno pobudo, ali po obravnavanju morebitnih predlogov, ki jih je vložila politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, sprejme priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.

5. Zahteve Sveta po odobritvi ali mnenju Parlamenta posreduje predsednik pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 99 ali členom 47(1).

5. Zahteve Sveta po odobritvi ali mnenju Parlamenta posreduje predsednik pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 99 ali členom 47(1).

6.  Pred glasovanjem pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja14.

6.  Kadar koli pred glasovanjem Parlamenta o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja lahko pristojni odbor ali vsaj desetina vseh poslancev Parlamentu predlaga, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami.

 

Pred glasovanjem Parlamenta o tem predlogu lahko predsednik zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve, ki o svojih sklepih poroča Parlamentu.

 

Če Parlament sprejme predlog, da se pridobi mnenje Sodišča, se glasovanje o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja.

7.  Parlament da svoje mnenje ali odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma ali finančnega protokola s strani Evropske unije z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov, pri čemer niso dopustne spremembe besedila sporazuma ali protokola.

7.  Kadar mora Parlament dati odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, o tem odloči z enim samim glasovanjem v skladu s členom 99.

 

Če Parlament odreče odobritev, predsednik obvesti Svet, da sklenitev, obnova ali sprememba zadevnega sporazuma ni mogoča.

 

Brez poseganja v člen 99(1b) se Parlament lahko odloči, da glede na priporočilo pristojnega odbora začasno prekliče svojo odločitev o postopku odobritve za največ eno leto.

8.  Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.

8.  Kadar mora Parlament dati mnenje o sklenitvi, obnovi ali spremembi mednarodnega sporazuma, spremembe besedila sporazuma niso dopustne. Brez poseganja v člen 170(1) so dopustne spremembe osnutka sklepa Sveta.

 

Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.

9.  Če Parlament odreče odobritev k mednarodnemu sporazumu, predsednik obvesti Svet, da sklenitev sporazuma ni mogoča.

 

 

9a.  Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora oziroma pridruženih odborov skupaj preverjajo, da Svet, Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Parlamentu skladno s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah priprave na pogajanja ter pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovih sklepanj, vključno z informacijami o osnutku in končnem sprejetem besedilu pogajalskih smernic, pa tudi informacije o izvajanju teh sporazumov.

__________________

 

14 Glej tudi razlago člena 141.

 

Obrazložitev

As regards the changes to paragraph 1, they aim to clarify this paragraph, which concerns the monitoring of the steps taken by the other institutions prior to the effective launch of the negotiations. The committees responsible could do this monitoring by:- an INI report (authorised automatically and notified for information to the CCC);- by any other means under these Rules (such as motions for resolutions following debates on statements or on oral questions, etc.).The last two sentences are deleted as superfluous. The scope of Rules 53, 54 and 55 is clearly defined in those Rules. Any committee can do an opinion to INI reports under Rule 53. They can also do opinions under Rules 54 or 55. The acknowledgement of their exclusive or joint competences are not always questioned and settled under Rule 201 (2) (new Rule 201 a). Moreover, referring to the right of asking for opinions under this paragraph, but not under all Rules of procedures where they are applicable may lead to an erroneous “a contrario” type of reasoning.

Paragraph 1 indent 1 is deleted as redundant and not comprehensive (there are also customary practice and obligations taken in the form of unilateral declarations by Commissioners). Similarly,

the second indent of paragraph 1is deleted as it is redundant.

Paragraph 1 a (new) applies even before the Commission asks the Council to approve its negotiating mandate (here in paragraph 2 above). To observe the chronology paragraphs 2 and 3 are inverted.

Paragraph 4 applies during the negotiations and before the conclusion of the international agreement. The change aims to clarify that the committee responsible may draw an INI report (authorised automatically and notified for information to the CCC).To simplify the reading, it is suggested to add the provision concerning the possibility for a political group or at least 40 members to table such a proposal (currently in Rule 134 paragraph 1 and 2).

As regards the changes to paragraph 6, questions concerning the compatibility of an international agreement with the Treaties often touch upon issues – such as subsidiarity, legal basis, the interpretation and application of international law, the legal protection of Parliament’s rights and prerogatives etc. – for which the Committee on Legal Affairs is responsible under Annex VI to the Rules of Procedure. It is therefore appropriate to involve this Committee in the procedure referred to in this provision.

As regards the changes to paragraph 7, the first sentence covers both consultations and consent procedures. In case of consultation, Parliament does not decide in a single vote: amendments to the Council decision are admissible and put to the vote. However, the second sentence is useful only for consultations since, under Rule 99(1), third subparagraph (Rule 99 § 4 new), plenary amendments are never admissible in consent procedures.AFCO WG suggests therefore to re-order paragraphs 7, 8 and 9 in order to address the specificity of the consent and the consultation procedures.Moreover, the reference to "financial protocol[s]" which applies only in this provision shall be deleted. Elsewhere in the Rule, the reference to "international agreement[s]" is deemed sufficient.The third subparagraph is moved here from Rule 99 paragraph 4 second subparagraph. The text is slightly adapted to correspond to the new placement.

Paragraph 9 to be deleted here and moved under paragraph 7.

The new paragraph 9a consists of the text of subparagraph 2 of paragraph 1 which is slightly adapted.

Indeed, the current wording of that subparagraph gives the impression that the EP should be proactive in order for Article 218(10) TFEU to be applied. This is not in line with the Treaties, under which other institutions must inform the EP without specific requests, especially after C-658/11. The wording “…shall jointly supervise/monitor in line with Article 218(10) TFEU that Parliament is provided…” could be suggested.This subparagraph covers all demarches related to the conclusion of international agreements, from the intention to open negotiations to its conclusion and implementation.

Predlog spremembe    129

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 109

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 109

Člen 109

Postopki v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije v primeru začasne uporabe ali odložitve izvajanja mednarodnih sporazumov ali določitve stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom

Začasna uporaba ali prekinitev uporabe mednarodnih sporazumov ali določitev stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom

Kadar Komisija v skladu s svojimi obveznostmi iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo obvesti Parlament in Svet o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, se na plenarnem zasedanju da izjava, ki ji sledi razprava. Parlament lahko izda priporočila v skladu s členom 108 ali 113 tega poslovnika.

Kadar Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik obvesti Parlament in Svet o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, lahko Parlament pozove Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj poda izjavo, ki ji sledi razprava. Parlament lahko na podlagi poročila pristojnega odbora ali v skladu s členom 113 tega poslovnika izda priporočila, ki lahko vključujejo zlasti poziv Svetu, naj začasno ne uporablja sporazuma, dokler Parlament ne da soglasja.

Enak postopek se uporabi, ko Komisija obvesti Parlament o predlogu v zvezi s stališči, ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.

Enak postopek se uporabi, ko Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik predlaga stališča, ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.

Obrazložitev

Naslov se skrajša, tako da se črta sklicevanje na člen 218 (isti člen se uporablja tudi za postopke iz člena 108, medtem ko veljavni člen zadeva samo odstavka 9 in 10 člena 218 PDEU). S predlagano spremembo naj bi se naslov uskladil z besedilom „začasni prekinitvi uporabe“ iz člena 218(9) PDEU.

S predlagano spremembo v odstavku 1 bi postalo jasno, kdo je avtor izjave. Zaradi uskladitve s členom 218(9) PDEU se v ta člen poslovnika povsod vključi „Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik“.

Predlog spremembe    130

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 110

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 110

Člen 110

Posebni predstavniki

Posebni predstavniki

1.  Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.

1.  Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.

2.  Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.

2.  Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.

3.  V roku treh mesecev od predstavitve lahko odbor v skladu s členom 134 predlaga priporočilo, ki se neposredno nanaša na izjavo in odgovore.

3.  V roku dveh mesecev od predstavitve lahko pristojni odbor da priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki se neposredno nanašajo na imenovanje.

4.  Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament v celoti in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja svojega mandata.

4.  Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament v celoti in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja svojega mandata.

5.  Posebni predstavnik, ki ga Svet imenuje za posebna politična vprašanja, je lahko na pobudo Parlament ali na lastno pobudo pozvan, da poda izjavo pred pristojnim odborom.

 

Obrazložitev

Sedanje besedilo v odstavku 3 ni jasno. Videti je, da je za ta odstavek relevanten samo del člena 134, ki se nanaša na predlog, ki ga vloži politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Postopek iz člena 113 se bo sam po sebi vedno uporabljal, saj področje uporabe tega člena zajema skupno zunanjo in varnostno politiko. Odstavek 5 se črta, ker je nepotreben.

Predlog spremembe    131

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 111

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 111

Člen 111

Mednarodno zastopanje

Mednarodno zastopanje

1.  Kadar se imenuje vodja delegacije za zunanje zadeve Unije, je lahko kandidat povabljen, da se predstavi pristojnemu telesu Parlamenta, poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

1.  Kadar se imenuje vodja delegacije za zunanje zadeve Unije, je lahko kandidat povabljen, da se predstavi pristojnemu odboru, poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

2.  V roku treh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na izjavo ali odgovore.

2.  V roku dveh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na imenovanje.

Obrazložitev

Namen spremembe je zamenjava dela besedila „pristojnemu telesu Parlamenta“ s „pristojnemu odboru“, kar bi bilo skladno z izjavo visokega predstavnika o politični odgovornosti in preostalim poslovnikom.

Predlog spremembe    132

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 112

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 112

Člen 113a

Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike

Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike

1.  Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 113 tega poslovnika izda priporočila.

1.  Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 113 tega poslovnika pripravi osnutek priporočil.

2.  Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.

2.  Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.

3.  O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 123.

3.  O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 123.

(Glej tudi razlago člena 134).

 

4.  Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.

4.  Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.

 

Spremenjeni člen se prestavi za člen 113 in posledično vključi v novo oblikovano poglavje 2a).

Justification

Kar zadeva črtanje razlage, uporaba tega sklicevanja ni enoznačna. Edina razlaga v členu 134 se nanaša na njegov odstavek 3 in zadeva poročila, ne pa predlogov resolucij, ki jih določa člen 123.

Predlog spremembe    133

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov III – poglavje 2 a – naslov (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 2A

 

PRIPOROČILA O ZUNANJIH POLITIKAH UNIJE

 

(Prestavi se pred člen 113)

Predlog spremembe    134

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 113

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 113

Člen 113

Priporočila v okviru skupne zunanje in varnostne politike

Priporočila o zunanjih politikah Unije

1.  Odbor, pristojen za skupno zunanjo in varnostno politiko, lahko na svojih področjih pristojnosti po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov ali na predlog v smislu člena 134 pripravi priporočila Svetu.

1.  Pristojni odbor lahko pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum , ki spada na področje uporabe člena 108, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 109.

2.  V nujnih primerih lahko dovoljenje iz odstavka 1 podeli predsednik, ki prav tako lahko dovoli nujno sejo zadevnega odbora.

2.  V nujnih primerih lahko predsednik dovoli nujno sejo zadevnega odbora.

3.  Med postopkom sprejemanja teh priporočil, ki so v obliki pisnega besedila dana na glasovanje, se člen 158 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb.

3.  Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu.

Neuporaba člena 158 je možna le znotraj odbora in v nujnih primerih. Na sejah odbora, ki niso opredeljene kot nujne, in na plenarni seji se od določb člena 158 ne sme odstopati.

 

Določba, po kateri so dopustni ustni predlogi sprememb, pomeni, da člani ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.

 

 

3a.  V nujnih primerih iz odstavka 2 se med postopkom sprejemanja v odboru člen 158 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb. Člani ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.

4.  Tako pripravljena priporočila se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja. Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pisno nasprotuje najmanj štirideset poslancev pred začetkom delnega zasedanja; v tem primeru se priporočila odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja za razpravo in glasovanje. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži predloge sprememb.

4.  Osnutki priporočil, ki jih pripravi odbor, se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja.

 

4a.  Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pred začetkom delnega zasedanja pisno nasprotuje najmanj štirideset poslancev. V primeru pisnega nasprotovanja se osnutki priporočil odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja za razpravo, o morebitnih predlogih sprememb, ki jih vloži politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, pa se glasuje.

Obrazložitev

The changes to the title aim to extend the scope of Rule 113, so as to align it with the broader scope of Rule 134; moreover, Rule 113 is merged with Rule 134 and a a new chapter concerning EP recommendations on the Union’s external action is created. Consequently, Rule 134 is to be deleted.

As regards the changes to paragraph 1, it is suggested to also include the Commission among the possible “addressees” of an EP recommendation.

The deletion in paragraph 3 subparagraph 1 is proposed because this is the only reference in the Rules to "oral amendments". All other references are made in interpretations (in particular, the interpretation to Rule 169 gives the oral amendments equivalent status to the amendments not distributed in all languages).However, the interpretation which follows paragraph 3,is deleted and merged, with slight adaptations, with the provision of paragraph 3 a (new); it acknowledges the specifcity of the CFSP area and the high probability of urgent matters which would justify the a derogation for putting "oral amendments" to vote.

Predlog spremembe    135

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 114

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 114

Člen 114

Kršitev človekovih pravic

Kršitev človekovih pravic

Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 113(4) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.

Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 113(4) in (4a) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.

Predlog spremembe    136

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 115

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 115

Člen 115

Preglednost dejavnosti Parlamenta

Preglednost dejavnosti Parlamenta

1. Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

1. Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

2.  Razprave Parlamenta so javne.

2.  Razprave Parlamenta so javne.

3.  Seje odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga za to sejo razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor, ob upoštevanju člena 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, kljub temu omogoči dostop javnosti do dokumentov in zapisnika seje. V primeru kršitve predpisov o zaupnosti se uporabi člen 166.

3.  Seje odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga za to sejo razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor kljub temu odloči, da se omogoči dostop javnosti do dokumentov seje.

4.  Pristojni odbor zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto v skladu s členom 9 vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

 

Obrazložitev

Spremembe odstavka 3 so zgolj minimalni popravki besedila. Navzkrižno sklicevanje na člen 4 Uredbe št. 1049/2001 pravno ni smiselno. Kršitev zaupnosti urejata že člena 11 in 166, zato te določbe na tem mestu ni treba ponoviti.

Odstavek 4 se črta, saj bi bilo treba to zadevo obravnavati v skladu s členom 9(10) in načeli, določenimi v skladu s členom 9(12).

Predlog spremembe    137

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 116

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 116

Člen 116

Dostop javnosti do dokumentov

Dostop javnosti do dokumentov

1.  Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, in v skladu s posebnimi določbami tega poslovnika.

1.  Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.

Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.

V obvestilo se Uredba (ES) št. 1049/2001 objavi skupaj s tem poslovnikom15.

 

2.  Za namene dostopa do dokumentov izraz "dokumenti Parlamenta" pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu naslova I, poglavja 2, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.

2.  Za namene dostopa do dokumentov izraz "dokumenti Parlamenta" pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu naslova I, poglavja 2, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.

Dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, so dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov, če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.

V skladu s členom 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta so dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov le, če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.

Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.

Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.

3.  Parlament vzpostavi svoj register dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko registra. Kadar je mogoče, se v register vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.

3.  Parlament vzpostavi spletišče z javnim registrom svojih dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko spletišča javnega registra Parlamenta. Kadar je mogoče, se v spletišče javnega registra vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.

Kategorije neposredno dostopnih dokumentov se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na spletišču Parlamenta. Seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne sodijo v navedene kategorije; ti dokumenti so na voljo na pisno prošnjo.

Kategorije dokumentov, ki so dostopni neposredno prek spletišča javnega registra Parlamenta, se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na tem spletišču. Seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne sodijo v navedene kategorije; ti dokumenti so lahko na voljo na pisno prošnjo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.

Predsedstvo lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 sprejme pravila za ureditev dostopa, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Predsedstvo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 sprejme pravila, ki urejajo dostop do dokumentov in se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

4.  Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001), ter odloči o potrdilnih prošnjah (člen 8 uredbe) in prošnjah za dokumente občutljive narave (člen 9 uredbe).

4.  Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001) ter za odločanje o potrdilnih prošnjah (člen 8 uredbe) in prošnjah za dostop do dokumentov občutljive narave (člen 9 uredbe).

5.  Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

 

6.  Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.

6.  Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.

 

6a.  Predsedstvo sprejme letno poročilo iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

7.  Pristojni parlamentarni odbor pripravi na podlagi informacij, ki jih dobi od predsedstva in drugih virov, letno poročilo iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ga predloži na plenarnem zasedanju.

7.  Pristojni parlamentarni odbor redno preverja preglednost dejavnosti Parlamenta ter na plenarnem zasedanju predloži poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili.

Pristojni odbor tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 uredbe.

Pristojni odbor lahko tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 uredbe.

 

7a.  Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.

__________________

 

15 Glej Prilogo XIV

 

Obrazložitev

The changes to paragraph 1, subparagraph 1 are necessary as the Rules of Procedure may not restrict public access rights under Regulation 1049/2001.

As regards the deletion of paragraph 1, subparagraph 3, this annex is deleted since from a legal and procedural point of view it is not an annex. The Regulation would however be included in a compendium of legal acts, easily accessible to MEPs and other persons.

The changes to paragraph 2, subparagraph 2, reflect the ‘raison d’être’ of this rule. A document is "tabled" when it enters into the EP administrative circuit.

The changes to paragraph 3, subparagraph 2, clarify the relevant “register”; the use of “shall” would imply an obligation to disclose, but an exception under Article 4 of Regulation 1049 might apply; therefore “may” is more appropriate.

Paragraph 3, subparagraph 3, is updated as the rules have already been adopted (adopting them is an obligation under Regulation 1049/2001).

Paragraph 5 is deleted here and reinserted as paragraph 8 (new).

The changes to paragraph 7 and the addition of 6 a (new) adjust the the text to standard practice according to which the Bureau endorses yearly a technical/administrative report whereas the LIBE Committee prepares biannual reports (EP Institutional report on the implementation of Regulation 1049/2001; such reports were adopted in 2009, 2011, 2013, and 2016). It is therefore suggested to clarify that the adoption of the technical report is ensured by the Bureau whereas LIBE is competent for the institutional/political report, which may be based on the findings of the technical reports.Article 17(1) of Regulation (EC) No 1049/2001 reads as follows: "1. Each institution shall publish annually a report for the preceding year including the number of cases in which the institution refused to grant access to documents, the reasons for such refusals and the number of sensitive documents not recorded in the register."

Predlog spremembe    138

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 116 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 116a

 

Dostop do Parlamentu

 

1.   Izkaznice za vstop se poslancem, pomočnikom poslancev in tretjim osebam izdajo na podlagi pravil, ki jih določi predsedstvo. Pravila urejajo tudi uporabo in odvzem teh izkaznic.

 

2.  Izkaznice se ne izdajo osebam iz spremstva poslanca, za katere velja Sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU1a.

 

3.   Subjekti, navedeni v registru za preglednost, in njihovi predstavniki z dolgoročnimi izkaznicami za vstop v Evropski parlament upoštevajo:

 

  pravila ravnanja za registracijske zavezance, priložena sporazumu;

 

  postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom; ter

 

  določbe, s katerimi se izvaja ta člen.

 

Brez poseganja v veljavnost splošnih pravil, ki veljajo za odvzem ali začasno deaktivacijo dolgoročnih izkaznic za vstop, in razen če obstajajo pomembni razlogi proti odvzemu ali začasni deaktivaciji, generalni sekretar z dovoljenjem kvestorjev odvzame ali deaktivira dolgoročno izkaznico za vstop, če je bil njen imetnik izbrisan iz registra za preglednost zaradi kršitve pravil ravnanja za registracijske zavezance, če je zagrešil hudo kršitev obveznosti iz tega odstavka ali če je zavrnil uraden poziv na predstavitev ali sejo odbora oziroma sodelovanje s preiskovalnim odborom brez ustrezne utemeljitve.

 

4.   Kvestorji lahko določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja iz odstavka 2 uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne sodijo na področje uporabe sporazuma.

 

5.   Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.

 

__________________

 

1a UL L 77, 15.3.2014, str. 11.

Obrazložitev

Nov člen dodan s sklicevanjem na register za preglednost.

Predlog spremembe    139

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 117

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 117

Člen 117

Izvolitev predsednika Komisije

Izvolitev predsednika Komisije

1  Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.

1.  Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.

Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.

Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.

2.  Parlament izvoli predsednika Komisije z večino svojih poslancev.

2.  V skladu s členom 17(7) Pogodbe o Evropski uniji Parlament izvoli predsednika Komisije z večino svojih poslancev.

Glasuje se tajno.

Glasuje se s poimenskim glasovanjem.

3.   Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter njega in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.

3.   Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter njega in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.

4.   Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu po istem postopku predlaga novega kandidata za volitve.

4.   Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu po istem postopku predlaga novega kandidata za volitve.

Obrazložitev

Predlog spremembe    140

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 118

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 118

Člen 118

Izvolitev Komisije

Izvolitev Komisije

 

- 1.   Predsednik pozove novoizvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti za posamezna delovna področja.

1.  Po posvetovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije predsednik pozove kandidate, ki sta jih novoizvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom. Predstavitve so javne.

1.  Po posvetovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije predsednik pozove kandidate, ki sta jih novoizvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom ali telesom.

 

1a.  Predstavitve izvedejo odbori.

 

Predstavitev se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, če so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave in če na predstavitvi sodelujejo pristojni odbori. Predstavitve so javne.

2.   Predsednik lahko pozove novoizvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti za posamezna delovna področja.

 

3.  Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku16.

3.  Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku16.

4.  Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Izjavi sledi razprava.

4.  Novoizvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Izjavi sledi razprava.

5.  Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3), (4) in (5).

5.  Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) do (5b).

Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne z večino oddanih glasov.

 

Glasuje se s poimenskim glasovanjem.

 

Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

 

 

5a.  Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne s poimenskim glasovanjem z večino oddanih glasov. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

6.  Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.

6.   Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.

7.   V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti med trajanjem mandata Komisije ter pri zapolnitvi prostih mest ali imenovanju novega komisarja po pristopu nove članice so zadevni komisarji povabljeni, da se predstavijo odborom, ki so pristojni za njihova področja v skladu z odstavkom 3.

7.  V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti ali spremembe sestave Komisije med trajanjem mandata Komisije so zadevni komisarji ali drugi kandidati za komisarje povabljeni, da se udeležijo predstavitve, ki poteka v skladu z odstavkoma 1a in 3.

 

7a.  V primeru spremembe resorja ali finančnih interesov komisarja med njegovim mandatom Parlament pregleda novo stanje v skladu s Prilogo XVI.

 

Če se med mandatom komisarja ugotovi navzkrižje interesov, predsednik Komisije pa ne upošteva priporočil Parlamenta za odpravo navzkrižja interesov, lahko Parlament pozove predsednika Komisije, naj izreče svoje nezaupanje temu komisarju v skladu s odstavkom 5 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, če je primerno, pa ga pozove tudi, naj ravna v skladu z drugim odstavkom člena 245 PDEU, na podlagi katerega se lahko zadevnemu komisarju odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje odobrenih ugodnosti;

_______________

 

16 Glej Prilogo XVI.

 

Obrazložitev

The changes to this Rule transpose the principle set out in paragraph 5 of the EP resolution of 8 September 2015 on procedures and practices regarding Commissioner hearings.

Paragraph 2 of Rule 118 becomes paragraph 1 and "may" is replaced by "shall", since it corresponds to standard practice the last three subparagraphs of paragraph 5 are re-grouped into a new paragraph (5a)in order to facilitate the reading and the interpretation.

In paragraph 7, the reference to a new MS is deleted as it is not accurate given that the same procedure applies to any new Commissioner (resignation, new accession or other circumstances.)

Predlog spremembe    141

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 118 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 118a

 

Večletno načrtovanje

 

Po imenovanju nove Komisije si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 5 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja in se dogovorijo o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju.

 

V ta namen in pred pogajanji o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju s Svetom in Komisijo si predsednik s konferenco predsednikov izmenja mnenja o poglavitnih ciljih in prednostnih nalogah politike za novo zakonodajno obdobje. Pri tej izmenjavi mnenj se med drugim upoštevajo prednostne naloge, ki jih predstavi novoizvoljeni predsednik Komisije, ter odgovori, ki jih predložijo kandidati za komisarje med predstavitvami iz člena 118.

 

Pred podpisom skupnih sklepov Predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.

Predlog spremembe    142

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 119

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 119

Člen 119

Nezaupnica Komisiji

Nezaupnica Komisiji

1.  Desetina poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji.

1.  Desetina poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji. Če je bilo glasovanje o predlogu nezaupnice izvedeno v predhodnih dveh mesecih, lahko nov predlog vloži le petina poslancev Parlamenta.

2.  Predlog se imenuje "predlog nezaupnice" in je obrazložen. Posreduje se Komisiji.

2.  Predlog se imenuje „predlog nezaupnice“ in v njem se navedejo razlogi za nezaupnico. Posreduje se Komisiji.

3.  Nemudoma po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.

3.  Nemudoma po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.

4.  O nezaupnici se ne razpravlja pred potekom vsaj štiriindvajsetih ur, od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.

4.  O nezaupnici se ne razpravlja pred potekom vsaj štiriindvajsetih ur, od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.

5.  O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem, vendar se glasovanje ne začne pred potekom vsaj oseminštiridesetih ur od začetka razprave.

5.  O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem, vendar se glasovanje ne začne pred potekom vsaj oseminštiridesetih ur od začetka razprave.

6.  Razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.

6.  Brez poseganja v odstavka 4 in 5 razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.

7.  Predlog nezaupnice je sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedujočemu Sveta in predsedniku Komisije.

7.  V skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije je predlog nezaupnice sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedujočemu Sveta in predsedniku Komisije.

Obrazložitev

Sprememba odstavka 6 je tehnično pojasnilo za primer mini zasedanj v Bruslju.

Predlog spremembe    143

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 120

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 120

Člen 120

Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije

Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije

Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča.

Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča. Pristojni odbor odloči o izbiri kandidata z navadno večino. V ta namen pripravijo koordinatorji pristojnega odbora ožji seznam kandidatov.

Obrazložitev

S to spremembo se člen 120 uskladi z obstoječo prakso.

Predlog spremembe    144

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 121

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 121

Člen 121

Imenovanje članov Računskega sodišča

Imenovanje članov Računskega sodišča

1.  Kandidati za člane Računskega sodišča so povabljeni, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

1.  Kandidati za člane Računskega sodišča so povabljeni, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

2.  Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne, v obliki poročila z ločenimi predlogi sklepov za vsako kandidaturo.

2.  Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.

3.  Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej in odloči z večino oddanih glasov.

3.  Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

4.  Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.

4.  Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.

Predlog spremembe    145

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 122

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 122

Člen 122

Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke

Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke

1.   Kandidat za predsednika Evropske centralne banke je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.

1.  Kandidat za predsednika, podpredsednika ali člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.

2.   Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.

2.   Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.

3.   Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače.

3.  Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

4.   Če je mnenje Parlamenta negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.

4.  Če je mnenje Parlamenta o kandidaturi negativno, predsednik pozove, naj se kandidatura umakne in Parlamentu predloži nova.

5.   Enak postopek se uporablja za kandidature za podpredsednika in druge člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke.

 

Obrazložitev

The change in paragraph 1 aims to clarify that the procedure should be followed (and is actually followed) with regard to all members of the ECB Executive Board (cf. current § 5).

In paragraph 4, the words "the President shall ask the Council to withdraw its nomination and to submit a new nomination to Parliament" imply that Parliament is consulted by the Council. However, the wording of Article 283(2) TFEU is not clear in this respect.Where the EN wording of this Treaty provision might leave some doubt, the FR version clearly provides for a consultation by the European Council: "sont nommés par le Conseil européen ..., sur recommandation du Conseil et après consultation du Parlement européen".However, according to the DE version, Parliament is indeed consulted by the Council.Therefore Rule122 §4 has been reformulated so as to correspond with both versions.

Odstavek 5: glej predlagane spremembe odstavka 1

Predlog spremembe    146

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 122 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 122a

 

Imenovanja v organe na področju ekonomskega upravljanja

 

1.  Ta člen se uporablja za imenovanje:

 

  predsednika in podpredsednika nadzornega odbora enotnega mehanizma nadzora;

 

  predsednika, podpredsednika in polnopravnih članov enotnega odbora za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje;

 

  predsednikov in izvršnih direktorjev evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine); ter

 

  izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropskega sklada za strateške naložbe.

 

2.  Vsak kandidat je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.

 

3.  Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo za vsak predlog za imenovanje.

 

4.  Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema predloga za imenovanje, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.

 

5.  Če je mnenje Parlamenta o predlogu za imenovanje negativno, predsednik pozove, naj se predlog za imenovanje umakne in naj se Parlamentu predloži nov predlog.

Predlog spremembe    147

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 123

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 123

Člen 123

Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta

Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta

1.   Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le tridesetminutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.

1.   Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le tridesetminutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.

2.   Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne bo storil, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

2.   Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne bo storil, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

3.   O predlogih resolucij se glasuje isti dan. O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.

3.  O predlogih resolucij se glasuje ob prvem možnem času za glasovanje. O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.

4.   Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.

4.   Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.

 

4a.  Če skupni predlog resolucije vložijo politične skupine, ki predstavljajo nedvoumno večino, lahko predsednik da na glasovanje najprej ta predlog.

5.  Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik izjemoma odloči drugače.

5.  Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik izjemoma odloči drugače.

 

5a.  Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu z odstavkom (2) ali členom 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.

 

5b.  Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti. Odstavek 5a in ta odstavek veljata tudi za resolucije, vložene v skladu s členoma 105 in 106.

Obrazložitev

Odstavek 5a vsebuje besedilo iz sedanjega člena 133(6), ki je bilo poenostavljeno.

Odstavek 5b vsebuje besedilo iz sedanjega člena 133(8), dodajo se predlogi resolucij glede delegiranih in izvedbenih aktov.

Predlog spremembe    148

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 124

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 124

Člen 124

Pojasnila sklepov Komisije

Pojasnila sklepov Komisije

Po posvetovanju s konferenco predsednikov lahko predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.

Predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe, razen če zaradi razlogov, povezanih z načrtovanjem časovnega razporeda, ali zaradi relativne politične pomembnosti zadeve konferenca predsednikov odloči, da to ni potrebno. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.

Predlog spremembe    149

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 125

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 125

Člen 125

Izjave Računskega sodišča

Izjave Računskega sodišča

1.   V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju nadzora proračuna je lahko predsednik Računskega sodišča povabljen, da prevzame besedo in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.

1.  V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju nadzora proračuna je lahko predsednik Računskega sodišča povabljen, da poda izjavo in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.

2.   Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava, ki se je bosta udeležila Komisija in Svet, predvsem kadar gre za nepravilnosti pri finančnem vodenju.

2.   Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava, ki se je bosta udeležila Komisija in Svet, predvsem kadar gre za nepravilnosti pri finančnem vodenju.

Obrazložitev

Izraz „prevzame besedo“ se zamenja z „poda izjavo“, kar usklajuje to določbo z izrazjem iz členov 123(1) in 124 ter s sklicevanjem na „izjave“ v odstavku 2 spodaj.

Predlog spremembe    150

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 126

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 126

Člen 126

Izjave Evropske centralne banke

Izjave Evropske centralne banke

1.   Predsednik Evropske centralne banke predstavi Parlamentu letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.

1.  Predsednik Evropske centralne banke je povabljen, da predstavi Parlamentu letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.

2.   Predstavitvi sledi splošna razprava.

2.   Predstavitvi sledi splošna razprava.

3.   Predsednik Evropske centralne banke je vsaj štirikrat letno povabljen na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

3.   Predsednik Evropske centralne banke je vsaj štirikrat letno povabljen na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.

4.   Predsednik, podpredsednik in drugi člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke so na svojo zahtevo ali na zahtevo Parlamenta povabljeni tudi na druge seje.

4.   Predsednik, podpredsednik in drugi člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke so na svojo zahtevo ali na zahtevo Parlamenta povabljeni tudi na druge seje.

5.   Dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4 se pripravijo v uradnih jezikih.

5.  Pripravijo se dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4.

Obrazložitev

Od zadnje spremembe člena 194 se dobesedni zapisi plenarnih sej ne pripravljajo več v vseh jezikih. Na ravni odbora se skladno z obstoječo prakso na področju dialoga o monetarni politiki pripravi zapisnik sej, ki se nato prevede v tri jezike.

Predlog spremembe    151

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 127

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 127

črtano

Priporočilo o načelnih smernicah ekonomskih politik

 

1.   Priporočilo Komisije o načelnih smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije se posreduje pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo.

 

2.   Svet je pozvan, da Parlament seznani z vsebino svojega priporočila in s stališčem Evropskega sveta.

 

Obrazložitev

Ta člen se črta, ker se v praksi ne uporablja. V praksi samoiniciativna poročila odborov ECON in EMPL na tem področju temeljijo na sklepu konference predsednikov z dne 5. julija 2012; konferenca predsednikov je odločila, da bo (letno, samodejno in zunaj kvote) odobrila naslednja samoiniciativna poročila: po izdaji letnega pregleda rasti in ob upoštevanju pomladnega vrha: samoiniciativno poročilo odbora ECON (in odbora BUDG v skladu s členom 54) ter tudi samoiniciativno poročilo odbora EMPL (in odbora BUDG v skladu s členom 54); zgodaj jeseni: samoiniciativno poročilo odbora ECON o oceni izvajanja tekočega semestra in zagotavljanju vnosa za letni pregled rasti v prihodnjem letu.

Predlog spremembe    152

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 128

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 128

Člen 128

Vprašanja za ustni odgovor z razpravo

Vprašanja za ustni odgovor z razpravo

1.  Odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko Svetu ali Komisiji postavi vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.

1  Odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavi vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.

Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih nemudoma posreduje konferenci predsednikov.

Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih nemudoma posreduje konferenci predsednikov.

Konferenca predsednikov odloči, če in po kakšnem vrstnem redu bodo vprašanja uvrščena na dnevni red. Vprašanja, ki se ne uvrstijo na dnevni red Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.

Konferenca predsednikov odloči, če bodo vprašanja uvrščena na osnutek dnevnega reda v skladu s postopkom iz člena 149. Vprašanja, ki se ne uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.

2.   Vprašanja Komisiji morajo biti tej instituciji posredovana vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.

2.  Vprašanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko morajo biti naslovniku posredovana vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.

3.   Kadar se vprašanja nanašajo na zadeve iz člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, rok iz odstavka 2 tega člena ne velja. Svet mora odgovoriti dovolj hitro, da bo Parlament ustrezno obveščen.

3.  Kadar se vprašanja nanašajo na skupno varnostno in obrambno politiko, roka iz odstavka 2 ne veljata. Odgovoriti je treba dovolj hitro, da bo Parlament ustrezno obveščen.

4.  Eden od spraševalcev ima na voljo pet minut za predstavitev vprašanja. Odgovarja mu eden izmed članov institucije.

4.  Eden od spraševalcev lahko predstavi vprašanje. Odgovarja mu naslovnik.

Spraševalec ima pravico izkoristiti ves čas, ki mu je na voljo za vprašanja.

 

5.   Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5).

5.  Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5b) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.

Obrazložitev

Paragraph 1 is brought up to date, as following the entry into force of the Lisbon Treaty its text should include the possibility to submit Oral Questions to the Vice-President / High Representative Furthermore, the change made refloect the fact that the CoP does not decide on each and every Oral Question tabled, but simply adopts the Draft Agenda and Final Draft Agenda, including the possible Oral Questions. The reference to Rule 149 is introduced as the recommendation by the CCC referred to in Rule 149(1) includes a list of Oral Questions.

In paragraph 2 the words "that institution" cannot be used anymore if the VP/HR is added, therefore it is suggested to use "addressee" like in Annex III to the Rules.

Changes to paragraph 3 aim to increase the readability as this paragraph provides for two time limits.

Paragraph 4 is modified as having speaking time for the authors of the Oral Question does not seem useful especially as the Rules of Procedure do not establish the speaking time for other speakers in Plenary (rapporteurs, rapporteurs for opinion, authors of the motions for resolutions of Rule 135, other institutions, etc.). Speaking time is agreed with political groups and indicated in the Agenda of the Plenary. In addition, as regards authors of oral questions, when there is more than one author (e.g. several OQs on the same subject or one OQ tabled by several political groups or committees, but not in the case of an OQ tabled by 40+ MEPs), speaking time for each author or co-author is 2 minutes, not 5. This is why the reference to 5 minutes is deleted.

The second subparagraph of paragraph 2 is deleted as it is valid in the case of a question tabled jointly by several committees or political groups, as ad hoc arrangements are frequent, e.g. for questions tabled jointly by several committees.

Predlog spremembe    153

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 129

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 129

Člen 129

Čas za vprašanja

Čas za vprašanja

1.   Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju traja 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.

1.  Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.

2.   Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.

2.   Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.

3.   Čas za vprašanja poteka v skladu s sistemom glasovanja, čigar podrobnosti so določene v prilogi tega poslovnika17.

 

4.   V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.

4.   V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.

 

4a.  Čas za vprašanja vnaprej ni natančno določen. Predsednik v mejah mogočega zagotovi, da imajo poslanci, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, priložnost izmenično postavljati vprašanja.

 

4b.  Poslanec ima na voljo eno minuto, da postavi svoje vprašanje, komisar pa ima na voljo dve minuti za odgovor. Ta poslanec ima na voljo še 30 sekund za dodatno vprašanje, ki se neposredno navezuje na glavno vprašanje. Komisar ima potem na voljo dve minuti za dodatni odgovor.

 

Vprašanja in dodatna vprašanja se morajo neposredno navezovati na horizontalno tematiko, določeno v skladu z odstavkom 1. O njihovi dopustnosti odloča predsednik.

__________________

 

17 Glej Prilogo II.

 

Obrazložitev

Sprememba v odstavku 4a spodbuja uporabo postopka razprave brez seznama govornikov. Vsebina odstavka 4b je vzeta iz odstavkov 2 in 3 Priloge II, zaradi česar bo ta priloga črtana.

Predlog spremembe    154

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 130

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 130

Člen 130

Vprašanja za pisni odgovor

Vprašanja za pisni odgovor

1.   Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor18.Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

1.   Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor18.Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

2.   Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

2.   Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi obrazloženi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

3.  Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ pet vprašanj na mesec.

3.  Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ dvajset vprašanj v treh zaporednih mesecih.

Izjemoma se lahko dodatna vprašanja vložijo v obliki papirnega dokumenta, ki ga pri ustrezni službi generalnega sekretariata Parlamenta osebno vloži in podpiše poslanec.

 

Konferenca predsednikov po enem letu po začetku osmega parlamentarnega obdobja oceni sistem dodatnih vprašanj.

 

Izraz „izjemoma“ je treba razlagati tako, da se dodatno vprašanje nanaša na nujno zadevo ter njegova vložitev ne more počakati do naslednjega meseca. Poleg tega mora biti število vloženih vprašanj v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3 manjše od običajnih pet vprašanj na mesec.

 

 

3a.  Vprašanje lahko poleg spraševalca podprejo še drugi poslanci. Tovrstno vprašanje se šteje samo spraševalcu, ne pa tudi v podpornikovo najvišje število vprašanj iz odstavka 3.

4.  Če na vprašanje ni mogoče odgovoriti v predvidenem času, se na zahtevo spraševalca uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora. Smiselno se uporablja člen 129.

4.  Če naslovnik na vprašanje ne more odgovoriti v treh tednih (prednostno vprašanje) ali šestih tednih (neprednostno vprašanje) od dneva, ko je bilo posredovano naslovniku, se lahko na zahtevo spraševalca uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora.

Glede na to, da lahko predsednik parlamentarnega odbora v skladu s členom 206(1) skliče seje odbora, je njegova naloga, da določi osnutek dnevnega reda seje, ki jo skliče, in tako omogoči dobro organizacijo dela. Ta pristojnost ne posega v obveznost iz člena 130(4), da na zahtevo spraševalca v osnutek dnevnega reda naslednje seje odbora uvrsti vprašanje za pisni odgovor. Vendar ima predsednik diskrecijsko pravico, da ob upoštevanju političnih prednostnih nalog predlaga dnevni red seje in pravila o postopku delovanja (na primer postopek brez razprave, po možnosti s sprejetjem odločitve o nadaljnjih ukrepih ali, po potrebi, priporočila, da se razprava o točki prestavi na prihodnjo sejo).

 

5.  Na vprašanja, ki zahtevajo takojšen odgovor, ne pa tudi podrobnega poizvedovanja (prednostna vprašanja), se odgovori v treh tednih od dneva, ko so bila posredovana naslovnikom. Vsak poslanec lahko vloži eno samo prednostno vprašanje na mesec.

5.  Vsak poslanec lahko vloži eno samo prednostno vprašanje na mesec.

Na druga vprašanja (neprednostna vprašanja) se odgovori v šestih tednih od dneva, ko so bila poslana naslovnikom.

 

6.   Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.

6.  Vprašanja in odgovori se skupaj s povezanimi prilogami objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.

__________________

__________________

18 Glej Prilogo III.

18 Glej Prilogo III.

Obrazložitev

Several changes are made to this Rule. Paragraph 2 is aligned with Rule 136 paragraph 2. In practice, the author always receives an explanation of the reasons why the question was considered inadmissible by the President.

Second subparagraph of paragraph 3 is deleted in accordance with the plenary decision of 29 April 2015.The EP resolution of 29 April 2015 on Parliament's estimates of revenue and expenditure calls upon the EP"- to limit, for each Member, the number of parliamentary questions submitted in electronic format to a maximum of five questions per month (not taking into account the co-authors);- to abolish the possibility to submit any additional questions [...];- [...]- expects the revised rules to be applicable as of January 2016."On 9 September 2015, the following interpretation was adopted: "The expression 'by way of exception' is to be interpreted as meaning that the additional question concerns a matter of urgency and that the submission of that question cannot wait until the following month. Furthermore, the number of questions tabled under the second subparagraph of paragraph 3 must be smaller than the norm of five questions per month". In accordance wit the)CoP decision of 9 December 2015, subparagraph 3 of paragraph 3 is also deleted.

Subparagraph 4 of paragraph 3 is also deleted because it is obsolete given that the additional questions are abolished.

Changes to paragraph 4 aim at clarifying the provision. Currently, the application mutatis mutandis of Rule 129 raises doubts since the latest amendments thereto. Furthermore, since the increased number of written questions caused delays in the Institutions' replies, these written questions tend to appear more and more often on the committees' agendas, so it is suggested that the placement on the Committee agenda should not be automatic.

Changes to paragraph 5 aim to correct the fact that the current text imposes an obligation on third parties. As regards the research needed as a criterion for establishing the priority, practice shows that it is difficult to invoke it; the substance of the questions should give an indication whether it is a priority question or not.

Predlog spremembe    155

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 131

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 131

Člen 131

Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor

Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor

1.   Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor mesečno19. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

1.   Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor mesečno19. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.

2.   Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

2.   Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.

3.   Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.

3.   Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.

4.   Če na vprašanje ni bilo odgovora v predpisanem roku, se vprašanje na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.

4.  Če na vprašanje ni bilo odgovora v šestih tednih, se lahko vprašanje na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.

__________________

_________________

19 Glej Prilogo III.

19 Glej Prilogo III.

Obrazložitev

Spremembe v odstavku 4 odražajo prakso odbora ECON, ki zahteva odgovore čim prej, vsekakor pa v šestih tednih. Poleg tega se predlaga, podobno kot v spremenjenem členu 130(4), da uvrstitev na dnevni red odbora ECON ne bi smela biti samodejna.

Predlog spremembe    156

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 131 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 131a

 

Vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje

 

1.  Za vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje se smiselno uporablja postopek iz člena 131(1), (2) in (3). Število teh vprašanj se odšteje od največ šestih vprašanj za pisni odgovor iz člena 131(1).

 

2.  Če na vprašanje ni bilo odgovora v petih tednih, se lahko na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom upravnega odbora naslovnika.

Obrazložitev

Rok petih tednov je določen v medinstitucionalnem sporazumu z ECB. Glej tudi pripombi k členoma 130(4) in 131(4) o uvrstitvi na dnevni red odbora.

Predlog spremembe    157

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov V – poglavje 4 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ

POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ IN ORGANOV

Predlog spremembe    158

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 132

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 132

Člen 132

Letna in ostala poročila drugih institucij

Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov

1.   Letna in ostala poročila drugih institucij, glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje z Evropskim parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Evropskega parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.

1.   Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov, glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje z Evropskim parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Evropskega parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.

2.   Letna in ostala poročila drugih institucij, ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki lahko predlaga pripravo poročila v skladu s členom 52.

2.  Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov, ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in lahko Parlamentu predloži kratek predlog resolucije ali predlaga pripravo poročila v skladu s členom 52, če meni, da bi moral Parlament zavzeti stališče o pomembni zadevi, obravnavani v poročilih.

Obrazložitev

Namen spremembe naslova je razširiti uporabo določbe, saj so „drugi organi“ širši pojem kot „druge institucije“.

Predlog spremembe    159

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 133

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 133

Člen 133

Predlogi resolucij

Predlogi resolucij

1.  Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.

1.  Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.

Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.

Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.

 

1a  Vsebina predloga resolucije ne sme:

 

  vsebovati odločitve o zadevah, ki jih urejajo drugi posebni postopki in pristojnosti v tem poslovniku, zlasti člen 46;

 

  obravnavati vsebine postopkov v teku v Parlamentu.

 

1b.  Vsak poslanec lahko vloži samo en tak predlog resolucije na mesec.

 

1c.   Predlog resolucije se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali izpolnjuje veljavna merila. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to oznani na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru.

 

 

2.  Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan.

2.  Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan, kar lahko vključuje združitev predloga resolucije z drugimi predlogi resolucij ali poročil, sprejetje mnenja, ki je lahko v obliki dopisa, ali pripravo poročila v skladu s členom 52. Odloči se lahko tudi, da predloga resolucije ne bo obravnaval.

Predlog resolucije lahko združi z drugimi predlogi resolucij ali poročili.

 

Sprejme lahko mnenje, ki je lahko v obliki pisma.

 

Lahko se odloči, da sestavi poročilo v skladu s členom 52.

 

3.   Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi odbora in konference predsednikov.

3.  Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi predsednika, odbora in konference predsednikov.

4.   Poročilo vsebuje besedilo predloga resolucije.

4.   Poročilo vsebuje besedilo predloga resolucije.

5.   Mnenje v obliki pisma, naslovljenega na druge institucije Evropske unije, pošlje predsednik.

5.   Mnenje v obliki pisma, naslovljenega na druge institucije Evropske unije, pošlje predsednik.

6.   Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu s členom 123(2), 128(5) ali 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.

 

7.  Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, predložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 2 o njem pripravil poročilo.

7.  Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, predložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 2 o njem pripravil poročilo.

Po prevzemu predloga s strani odbora ga ima pred začetkom končnega glasovanja pravico umakniti le odbor sam.

Po prevzemu predloga s strani odbora ga ima pred začetkom končnega glasovanja pravico umakniti le odbor sam.

8.  Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti.

 

Odbori morajo zagotoviti, da se predlogi resolucij, ki so vloženi v skladu s tem členom in ustrezajo predpisanim zahtevam, nadalje obravnavajo in so ustrezno navedeni v dokumentih, ki iz tega izhajajo.

 

 

(Drugi pododstavek odstavka 1a se vključi zaradi razlage.)

Obrazložitev

The changes proposed in paragraphs 1a and 1b take into account the fact that the number of motions for resolution has increased exponentially during the current term. According to some recent figures:38 motions for resolution tabled in 201182 in 201247 in 2013494 in 2014and 737 in 2015 (855 including the ones that have not been published ). Over 90 % of these motions are tabled by a very small number of MEPs (less than 10), and nearly all motions for resolution have a counter part in a written question by the same author.In 2015, only one single motion for resolution was given follow up by a committee: the relevant committee decided to ask authorisation for an INI report on the subject.

Changes to paragraph 2 (1) clarify that the enumeration in this paragraph is not exhaustive. Subaragraphs 2,3 and 4 of paragraph 2 are deleted here and moved into Rule 133(2).

Paragraph 6 is deleted here and moved under Rule 123 as a new paragraph (5a) with slight modifications, so as to take into account other Rules which provide for the possibility of withdrawal of a motion for resolution as for example Rules 105 and 106.As this paragraph does not apply to motions tabled by individual Members, but only to motions tabled by a committee, political group or 40 Members, it is moved to Rule 123 as a new paragraph 4a. Likewise, pargraph 8 is deleted here and moved as modified under Rule 123 as a new paragraph 5b:“A withdrawn motion for a resolution may be taken over and retabled immediately by a group, a committee or the same number of Members as is entitled to table it. This provision applies also to resolutions tabled under Rules 105 and 106.” The suggested change aims to clarify that re-tabling also applies to resolutions objecting to DIA under Rules 105 and 106.

Predlog spremembe    160

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 134

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 134

črtano

Priporočila Svetu

 

1.   Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži predlog priporočila Svetu v zvezi z zadevami, ki spadajo pod naslov V Pogodbe o Evropski uniji, ali v primeru, da Parlament ni bil zaprošen za mnenje v zvezi z mednarodnim sporazumom v okviru člena 108 ali 109 tega poslovnika.

 

2.  Taki predlogi se pošljejo v obravnavo pristojnemu odboru.

 

Po potrebi odbor v skladu s postopki, določenimi v tem poslovniku, zadevo posreduje Parlamentu.

 

3.  V svojem poročilu pristojni odbor Parlamentu predloži predlog priporočila Svetu, skupaj s kratko obrazložitvijo in, kjer je potrebno, z mnenji odborov, s katerimi se je posvetoval.

 

Za uporabo tega odstavka ni potrebno predhodno dovoljenje konference predsednikov.

 

4.   Uporabljajo se določbe člena 113.

 

Obrazložitev

Člen se črta, saj je bil združen s členom 113 v poglavju o zunanjih odnosih.

Predlog spremembe    161

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 135

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 135

Člen 135

Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države

Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države

1.   Odbor, medparlamentarna delegacija, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki od predsednika zahteva razpravo o nujnem primeru kršitve človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (člen 149(3)).

1.  Odbor, medparlamentarna delegacija, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki od predsednika zahteva razpravo o nujnem primeru kršitve človekovih pravic, demokracije in načela pravne države.

2.  Konferenca predsednikov sestavi na podlagi zahtev iz odstavka 1 in v skladu z določbami Priloge IV seznam zadev, ki bodo vključene v končni osnutek dnevnega reda naslednje razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države. Na dnevnem redu so lahko največ tri zadeve, vključno s podpoglavji.

2.  Konferenca predsednikov sestavi na podlagi zahtev iz odstavka 1 in v skladu z določbami Priloge IV seznam zadev, ki bodo vključene v končni osnutek dnevnega reda naslednje razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države. Na dnevnem redu so lahko največ tri zadeve, vključno s podpoglavji.

Parlament lahko v skladu z določbami člena 152 opusti zadevo, o kateri bi bilo treba razpravljati, in jo v razpravi nadomesti z nenačrtovano zadevo. Predlogi resolucij v zvezi z izbranimi zadevami se vlagajo do večera tistega dne, ko je sprejet dnevni red. Natančni rok za vlaganje predlogov takšnih resolucij določi predsednik.

Parlament lahko v skladu z določbami člena 152 opusti zadevo, o kateri bi bilo treba razpravljati, in jo v razpravi nadomesti z nenačrtovano zadevo. Predloge resolucij v zvezi z izbranimi temami lahko vložijo odbori, politične skupine ali najmanj štirideset poslancev do večera tistega dne, ko je sprejet dnevni red. Natančni rok za vlaganje predlogov takšnih resolucij določi predsednik.

3  Skupni čas za govor političnih skupin in samostojnih poslancev se razdeli v skladu s postopkom iz člena 162(4) in (5) v okviru časa za razprave, ki na posameznem delnem zasedanju ne sme presegati 60 minut.

3  Skupni čas za govor političnih skupin in samostojnih poslancev se razdeli v skladu s postopkom iz člena 162(4) in (5) v okviru časa za razprave, ki na posameznem delnem zasedanju ne sme presegati 60 minut.

Čas, ki ostane po upoštevanju časa za predstavitev in glasovanje o predlogih resolucij ter morebitnega časa za govor Komisije ali Sveta, se razdeli med politične skupine in samostojne poslance.

Čas, ki ostane po upoštevanju časa za predstavitev o predlogih resolucij ter morebitnega časa za govor Komisije ali Sveta, se razdeli med politične skupine in samostojne poslance.

4.  Na koncu razprave se nemudoma glasuje. Člen 183 se ne uporablja.

4.  Na koncu razprave se nemudoma glasuje. Člen 183 o obrazložitvi glasovanja se ne uporablja.

Glasovanja v skladu s tem členom se lahko v okviru pristojnosti predsednika in konference predsednikov opravijo skupaj.

Glasovanja v skladu s tem členom se lahko v okviru pristojnosti predsednika in konference predsednikov opravijo skupaj.

5.   Če je za isto zadevo vloženih dva ali več predlogov resolucij, se uporablja postopek iz člena 123(4).

5.  Če je za isto zadevo vloženih dva ali več predlogov resolucij, se uporablja postopek iz člena 123(4) in (4a).

6.  Predsednik in predsedniki političnih skupin lahko sklenejo, da se o predlogu resolucije glasuje brez razprave. Za tak sklep je potrebna privolitev vseh predsednikov političnih skupin.

6.  Predsednik in predsedniki političnih skupin lahko sklenejo, da se o predlogu resolucije glasuje brez razprave. Za tak sklep je potrebna privolitev vseh predsednikov političnih skupin.

Določbe členov 187, 188 in 190 se za predloge resolucij, ki so uvrščeni na dnevni red za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, ne uporabljajo.

Določbe členov 187 in 188 se za predloge resolucij, ki so uvrščeni na dnevni red za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, ne uporabljajo.

Predlogi resolucij se za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države vlagajo šele po sprejetju seznama zadev. Predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, se štejejo za brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se po zahtevi v skladu s členom 168(3) ugotovi, da seja ni sklepčna. Poslanci imajo pravico, da take predloge ponovno vložijo za obravnavo v odboru v skladu s členom 133 ali za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države na naslednjem delnem zasedanju.

Predlogi resolucij se za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države vlagajo šele po sprejetju seznama zadev. Predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, se štejejo za brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se po zahtevi v skladu s členom 168(3) ugotovi, da seja ni sklepčna. Avtorji imajo pravico, da take predloge ponovno vložijo za obravnavo v odboru v skladu s členom 133 ali za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države na naslednjem delnem zasedanju.

Zadeve ni mogoče uvrstiti na dnevni red razprave o kršitvah človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, če je že uvrščena na dnevni red istega delnega zasedanja.

Zadeve ni mogoče uvrstiti na dnevni red razprave o kršitvah človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, če je že uvrščena na dnevni red istega delnega zasedanja.

V tem poslovniku ni določb, ki bi dopuščale skupno razpravo o predlogu resolucije, vloženem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, in poročilu odbora o istem vprašanju.

V tem poslovniku ni določb, ki bi dopuščale skupno razpravo o predlogu resolucije, vloženem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, in poročilu odbora o istem vprašanju.

* * *

 

Kadar je v skladu s členom 168(3) vložena zahteva za ugotavljanje sklepčnosti, velja le za predlog resolucije, o katerem se bo glasovalo, ne pa za predloge, ki sledijo.

Kadar je v skladu s členom 168(3) vložena zahteva za ugotavljanje sklepčnosti, velja le za predlog resolucije, o katerem se bo glasovalo, ne pa za predloge, ki sledijo.

Obrazložitev

Spremembe odstavka 3(2) odražajo dejstvo, da se čas za glasovanje v praksi ne odšteje, navzkrižno sklicevanje v odstavku 5 pa pomeni, da so predlogi resolucij v skladu s členom 135 lahko skupni predlogi.

S spremembo odstavka 6(2) je uporaba člena 190 o preložitvi razprave in glasovanja dovoljena.

Predlog spremembe    162

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 136

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 136

črtano

Pisne izjave

 

1.   Najmanj deset poslancev iz najmanj treh političnih skupin lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo izključno v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije. Vsebina pisne izjave ne sme presegati oblike izjave. Zlasti ne sme pozivati k zakonodajnemu delovanju, vsebovati odločitev o zadevah, za sprejem katerih obstajajo v poslovniku posebni postopki in pristojnosti, ali obravnavati postopke v teku v Parlamentu.

 

2.   Nadaljnji postopek se odobri z obrazloženo odločitvijo predsednika v skladu z odstavkom 1 in za vsak primer posebej. Pisne izjave se objavijo v uradnih jezikih na spletišču Parlamenta in se elektronsko razdelijo vsem poslancem. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v elektronski register. Ta je javen in dostopen prek spletišča Parlamenta. Pisne izjave v fizični obliki s podpisi hrani tudi predsednik.

 

3.   Vsak poslanec lahko podpiše izjavo, zabeleženo v registru. Podpis se lahko umakne kadar koli pred pretekom treh mesecev od vpisa izjave v register. V primeru umika zadevni poslanec izjave ne sme ponovno podpisati.

 

4.   Kadar izjavo po preteku treh mesecev od njenega vpisa v register podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament. Izjava se z imeni podpisnikov objavi v zapisniku in Parlamenta ne zavezuje.

 

5.   Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku, izjavo pa objavi kot sprejeto besedilo.

 

6.   Kadar institucije, na katere je naslovljena sprejeta izjava, v treh mesecih od prejema izjave ne obvestijo Parlamenta o načrtovanih nadaljnjih ukrepih, se zadeva na zahtevo enega od avtorjev izjave uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja pristojnega odbora.

 

7.   Pisna izjava, ki je bila v registru več kot tri mesece in je ni podpisala najmanj polovica poslancev, se šteje za brezpredmetno brez možnosti za podaljšanje trimesečnega obdobja.

 

Predlog spremembe    163

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov V – poglavje 5 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 5A

 

POSVETOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI

 

(Prestavi se za člen 136)

Obrazložitev

Členi 137 do 139 ne spadajo najbolje v poglavje „Resolucije in priporočila“. Zato se oblikuje novo poglavje 5A.

Predlog spremembe    164

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 137

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 137

Člen 137

Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom

Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom

1.   Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.

1.   Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.

2.  Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

2.  Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.

Odbor določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.

Odbor določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.

Parlament sprejme zahtevo po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom brez razprave.

Zahteva o posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju. Šteje se, da je odobrena, če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev v 24 urah od razglasitve ne zahteva glasovanja o njej.

3.   Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se pošljejo pristojnemu odboru.

3.   Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se pošljejo pristojnemu odboru.

Obrazložitev

Preglednost postopka bi bilo mogoče izboljšati z objavo natančnega obsega posvetovanja, ki ga zahteva odbor, na plenarnem zasedanju. Če bi tako objavili zahtevek, bi lahko razmislili tudi o uporabi postopka tihe privolitve, ki se trenutno uporablja na drugih področjih (delegirani akti, razlage poslovnika, popravki): če ugovor ni vložen v roku, ki se začne po objavi zahteve po posvetovanju, se zahteva šteje za odobreno; če je ugovor vložen v roku, se o zahtevi glasuje.

Predlog spremembe    165

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 138

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 138

Člen 138

Posvetovanje z Odborom regij

Posvetovanje z Odborom regij

1.   Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.

1.   Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.

2.  Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.

2.  Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.

Odbor določi rok, do katerega mora Odbor regij podati svoje mnenje.

Odbor določi rok, do katerega mora Odbor regij podati svoje mnenje.

Parlament sprejme zahtevo po posvetovanju z Odborom regij brez razprave.

Zahteva o posvetovanju z Odborom regij se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju. Šteje se, da je odobrena, če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev v 24 urah od razglasitve ne zahteva glasovanja o njej.

3.   Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se pošljejo pristojnemu odboru.

3.   Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se pošljejo pristojnemu odboru.

Obrazložitev

Preglednost postopka bi bilo mogoče izboljšati z objavo natančnega obsega posvetovanja, ki ga zahteva odbor, na plenarnem zasedanju. Če bi tako objavili zahtevek, bi lahko razmislili tudi o uporabi postopka tihe privolitve, ki se trenutno uporablja na drugih področjih (delegirani akti, razlage poslovnika, popravki): če ugovor ni vložen v roku, ki se začne po objavi zahteve po posvetovanju, se zahteva šteje za odobreno; če je ugovor vložen v roku, se o zahtevi glasuje.

Predlog spremembe    166

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 140

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 140

Člen 140

Medinstitucionalni sporazumi

Medinstitucionalni sporazumi

1.  Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.

1.  Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.

Sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Podpiše jih predsednik, potem ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament. V obvestilo so lahko priloženi temu poslovniku.

Sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Podpiše jih predsednik, potem ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament.

2.   Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pregled v skladu s členom 226(2) do (6).

2.   Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pregled v skladu s členom 226(2) do (6).

Predlog spremembe    167

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 141

Člen 141

Postopek pred Sodiščem Evropske unije

Postopek pred Sodiščem Evropske unije

1.   Parlament v rokih, navedenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in izvedbene določbe, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe, zlasti če gre za njegove pravice, v celoti spoštovane.

1.  Parlament v rokih, navedenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in njeno izvajanje, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe, zlasti če gre za njegove pravice, v celoti spoštovane.

2.   Pristojni odbor, po potrebi ustno, poroča Parlamentu, kadar sumi, da je prišlo do kršitve zakonodaje Unije.

2.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, poroča Parlamentu, po potrebi ustno, kadar sumi, da je prišlo do kršitve prava Unije. Po potrebi se lahko seznani z mnenjem pristojnega odbora.

3.  Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom pristojnega odbora.

3.  Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom odbora, pristojnega za pravne zadeve.

Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko na plenarnem zasedanju predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če se na plenarnem zasedanju sprejme odločitev proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.

Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko Parlamentu predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če Parlament sprejme odločitev proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.

Če predsednik vloži tožbo v nasprotju s priporočilom pristojnega odbora, na naslednjem delnem zasedanju Parlamentu predloži sklep o nadaljevanju tožbe.

Če predsednik vloži tožbo v nasprotju s priporočilom pristojnega odbora, na začetku naslednjega delnega zasedanja Parlamentu predloži v odločanje sklep o nadaljevanju tožbe.

4.  Predsednik predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem po tem, ko se posvetuje s pristojnim odborom.

4.  Predsednik predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem po tem, ko se posvetuje z odborom, pristojnim za pravne zadeve.

Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja pristojnega odbora, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.

Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja odbora, pristojnega za pravne zadeve, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.

Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, ko gre za sodbo o pravni veljavnosti akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži plenarnemu zasedanju.

Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, ko gre za sodbo o pravni veljavnosti akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži Parlamentu.

Predsednik lahko v nujnih primerih zaradi spoštovanja časovnih rokov, ki jih zahteva sodišče, sprejme previdnostne ukrepe. V takih primerih se čim prej izvrši postopek, ki je predviden v tem odstavku.

 

Nobena določba tega poslovnika ne preprečuje pristojnemu odboru, da se odloči o primerni ureditvi postopkov za pravočasen prenos svojega priporočila v nujnih primerih.

Nobena določba tega poslovnika ne preprečuje pristojnemu odboru, da se odloči o primerni ureditvi postopkov za pravočasen prenos svojega priporočila v nujnih primerih.

Člen 108(6) določa poseben postopek za sklep Parlamenta v zvezi z izvajanjem pravice, da v skladu s členom 218(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije zaprosi za mnenje Sodišča glede združljivosti mednarodnega sporazuma s Pogodbama. Ta določba je "lex specialis", ki prevlada nad splošnim pravilom iz člena 141.

 

Kadar gre za izvrševanje pravic Parlamenta pred Sodiščem Evropske unije in zadevni akt ni zajet s členom 141, se po analogiji uporabi postopek iz tega člena.

Kadar gre za izvrševanje pravic Parlamenta pred Sodiščem Evropske unije in zadevni akt ni zajet s členom 141, se po analogiji uporabi postopek iz tega člena.

 

4a.  V nujnih primerih lahko predsednik, če je to mogoče po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem odbora, pristojnega za pravne zadeve, sprejme previdnostne ukrepe zaradi spoštovanja časovnih rokov. V takih primerih se čim prej izvrši postopek iz odstavkov 3 in 4.

 

4b.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, določi načela, ki jih bo uporabljal pri izvajanju tega člena.

Obrazložitev

The changes in paragraph 4(4) aim at making the urgent procedure of a general application as in practice, precautionary action might be necessary in any case, i.e. also in relation to the direct actions referred to in paragraph 3.

The changes in paragraph 4 (4b) aim to ratify the existence of the 'Guidelines for the application of Rule 141 of the Rules of Procedure', drafted in cooperation with the Legal Service, and adopted by the Coordinators of the Committee on Legal Affairs on 24 February 2015 . Recommendations made to the President under this Rule have constantly referred to these Guidelines since their adoption.

The deletion of the interpretation reflect the change to Rule 108(6) (according to which the President may request the opinion of the committee responsible for legal affairs before Parliament votes on a proposal to seek an opinion from the Court of Justice on the compatibility of an international agreement with the Treaties).

Predlog spremembe    168

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 143

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 143

Člen 143

Konferenca odborov za evropske zadeve (COSAC)

Konferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC)

1.   Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za institucionalne zadeve.

1.  Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za ustavne zadeve.

2.   Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve. Po vsakem srečanju delegacija predloži poročilo.

2.  Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve.

3.   Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.

3.   Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.

 

3a.  Delegacija po vsaki seji COSAC predloži poročilo konferenci predsednikov.

Obrazložitev

Polno ime COSAC, navedeno tukaj, izhaja iz Protokola št. 9 k Amsterdamski pogodbi. Ni v skladu z imenom iz člena 10 Protokola št. 1 k PEU in PDEU, tj. „Konferenca parlamentarnih odborov za zadeve Unije“ ali s Poslovnikom COSAC (UL C 229, 4. 8. 2011, str. 1), tj. „Konferenca odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve“. Podobne razlike se pojavljajo tudi v drugih jezikovnih različicah Poslovnika Parlamenta.

Predlog spremembe    169

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 146

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 146

Člen 146

Sklic Parlamenta

Sklic Parlamenta

1.   Brez sklica Parlament zaseda vsako leto drugi torek v marcu in sam določi trajanje prekinitev zasedanja.

1.  V skladu s členom 229 Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlament zaseda brez sklica vsako leto drugi torek v marcu. Sam določi trajanje prekinitev zasedanja.

2.   Prav tako brez sklica Parlament zaseda prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.

2.   Prav tako brez sklica Parlament zaseda prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.

3.   Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament določil za nadaljevanje zasedanja; dan nadaljevanja se ne sme preložiti za več kot dva tedna.

3.   Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament določil za nadaljevanje zasedanja; dan nadaljevanja se ne sme preložiti za več kot dva tedna.

4.  Izjemoma predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov skliče Parlament na zahtevo večine poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta.

4.  Izjemoma predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov skliče Parlament na zahtevo večine poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta.

Izjemoma lahko predsednik po privolitvi konference predsednikov skliče Parlament v nujnih primerih.

Izjemoma lahko predsednik po privolitvi konference predsednikov skliče Parlament v nujnih primerih.

Predlog spremembe    170

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 148

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 148

Člen 148

Navzočnost poslancev na sejah

Navzočnost poslancev na sejah

1.  Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.

1.  Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.

2.  Imena navzočih poslancev, vpisana v seznam navzočih, se zabeležijo v zapisnik vsake seje kot "navzoči". Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se zabeležijo v zapisniku vsake seje kot "opravičeni".

2.  Imena poslancev, zabeležena na seznamu navzočih, se označijo v zapisniku vsake seje kot „navzoči“. Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se v zapisniku vsake seje označijo kot „opravičeni“.

Obrazložitev

Sprememba sledi francoski različici „Les noms des députés dont la présence est attestée par cette feuille de présence sont consignés comme ‚présents‘...“.

Predlog spremembe    171

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 149

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 149

Člen 149

Osnutek dnevnega reda

Osnutek dnevnega reda

1.  Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov in ob upoštevanju dogovorjenega delovnega programa Komisije iz člena 37.

1.  Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov.

Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.

Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.

2.   V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.

2.   V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.

3.   Osnutek dnevnega reda lahko predvideva eno ali dve obdobji, ki skupaj trajata največ 60 minut, za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v skladu s členom 135.

 

4.   Končni osnutek dnevnega reda se razdeli poslancem vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.

4.  Končni osnutek dnevnega reda se poslancem da na voljo vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.

Obrazložitev

Zadnji del stavka v odstavku 1 se črta, da se prepreči možno navzkrižje z morebitnimi spremembami člena 37 zaradi novega Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje.

Predlog spremembe    172

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 150

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 150

Člen 150

Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave

Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave

1.  Vsak predlog zakonodajnega akta (prva obravnava) in vsak nezakonodajni predlog resolucije, ki ga je odbor sprejel in je proti njemu glasovala manj kot desetina članov, se uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.

1.  Poročilo, ki ga je odbor sprejel in je proti njemu glasovala manj kot desetina članov, se uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.

O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo desetino vseh poslancev, pisno zahtevajo, da se dopustijo spremembe k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo desetino vseh poslancev, pisno zahtevajo, da se dopustijo spremembe k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

2.   O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi ne razpravlja, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov, zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev sklene drugače.

2.   O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi ne razpravlja, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov, zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev sklene drugače.

3.   Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi druge točke obravnavajo brez predlogov sprememb ali razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.

3.   Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi druge točke obravnavajo brez predlogov sprememb ali razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.

4.   Kadar se točka obravnava brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.

4.   Kadar se točka obravnava brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.

Obrazložitev

Spremembe odstavka 1 odražajo dejstvo, da je sedanja razlaga in področje uporabe člena 150 precej široka: COD (prva obravnava), CNS, APP, NLE, INI, IMM, BUDG, REGL. Dejansko se uporablja za vsa poročila, ki se sprejemajo v odboru. Zdaj so iz njenega okvira izključeni samo predlogi resolucij, priporočila za drugo obravnavo in osnutki priporočil Svetu.

Predlog spremembe    173

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 152

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 152

Člen 149a

Sprejemanje in spreminjanje dnevnega reda

Sprejemanje in spreminjanje dnevnega reda

1.  Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament odloča o končnem osnutku dnevnega reda. Spremembe lahko predlaga odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju, enemu zagovorniku in enemu nasprotniku, vsak od njih pa lahko govori največ eno minuto.

1.  Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Spremembe končnega osnutka dnevnega reda lahko predlaga odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto.

2.  Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen v primerih iz členov 154 in 187 do 191 ali na predlog predsednika.

2.  Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen v primerih iz členov 154 in 187 do 191 ali na predlog predsednika.

Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.

Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.

3.   Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje.

3.   Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje.

Ta člen se vstavi takoj po členu 149, saj se nanaša na osnutek dnevnega reda.

Obrazložitev

Predlog spremembe    174

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 153 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 153a

 

Tematska razprava na zahtevo politične skupine

 

1.  Na vsakem delnem zasedanju se za razpravo o temi, ki je politično zelo pomembna za EU, rezervirata eno ali dve obdobji, vsako dolgo najmanj 60 minut.

 

2.  Vsaka politična skupina lahko na leto predlaga temo po lastni izbiri za vsaj eno tako razpravo. Konferenca predsednikov zagotovi, da je uveljavljanje te pravice v tekočem obdobju enega leta pravično razporejeno med političnimi skupinami.

 

3.  Politične skupine temo po lastni izbiri predložijo predsedniku v pisni obliki, nakar konferenca predsednikov pripravi končni osnutek dnevnega reda. V celoti se spoštujejo člen 38(1) o pravicah, svoboščinah in načelih, priznanih v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 Pogodbe.

 

4.  Konferenca predsednikov določi trajanje izredne razprave. Z večino glasov, ki predstavlja štiri petine poslancev Parlamenta, lahko odloči, da zavrne temo, ki jo predlaga skupina.

 

5.  Razpravo začne predstavnik politične skupine, ki je predlagala temo. Po njegovem uvodu se čas za govor razporedi v skladu s členom 162(4) in (5).

 

6.  Razprava se zaključi brez sprejetja resolucije.

Predlog spremembe    175

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 154

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 154

Člen 154

Nujni postopek

Nujni postopek

1.  Predsednik, odbor, politična skupina, najmanj štirideset poslancev, Komisija ali Svet lahko od Parlamenta po opravljenem posvetu z njim v skladu s členom 47(1) zahtevajo, da razpravo o predlogu izvede po nujnem postopku. Zahteva mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.

1.  Predsednik, odbor, politična skupina, najmanj štirideset poslancev, Komisija ali Svet lahko od Parlamenta v skladu s členom 47(1) zahtevajo, da razpravo o predlogu, ki mu je bil predložen, izvede po nujnem postopku. Zahteva mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.

2.   Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujni postopek, o tem obvesti Parlament. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila naznanjena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo v zvezi z istim vprašanjem, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem.

2.   Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujni postopek, o tem obvesti Parlament. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila naznanjena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo v zvezi z istim vprašanjem, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem.

3.   Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve, en zagovornik, en nasprotnik ter predsednik in/ali poročevalec pristojnega odbora, vsak od njih pa lahko govori največ tri minute.

3.  Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve, en nasprotnik ter predsednik in/ali poročevalec pristojnega odbora, vsak od njih pa lahko govori največ tri minute.

4.   Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.

4.   Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.

5.   Nujna razprava lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.

5.  Nujni postopek lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.

 

Kadar se uporabi nujni postopek in opravijo medinstitucionalna pogajanja, se člena 73 in 73a ne uporabljata. Smiselno se uporablja člen 73d.

Obrazložitev

Izraz „posvet“ iz odstavka 1 bi lahko pomenil omejitev na posvetovalne postopke, medtem ko člen 47(1) zajema tudi redne zakonodajne postopke. Nujna obravnava bi lahko bila koristna tudi pri postopkih odobritve.

Namen predlagane spremembe odstavka 5 je, da se poleg „razprave“ zajame tudi „glasovanje“, tako kot v odstavku 4.

+ Nova razlaga.

Predlog spremembe    176

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 156

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 156

Člen 156

Roki

Roki

Razen v nujnih primerih iz členov 135 in 154 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo razdeljeno vsaj štiriindvajset ur vnaprej.

Razen v nujnih primerih iz členov 135 in 154 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo dano na voljo vsaj štiriindvajset ur vnaprej.

Predlog spremembe    177

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 157

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 157

Člen 157

Dostop do sejne dvorane

Dostop do sejne dvorane

1.   Dostop do sejne dvorane je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in strokovnjakom ali uradnikom Evropske unije.

1.  Dostop do sejne dvorane je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in osebam, ki jih povabi predsednik.

2.   Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.

2.   Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.

3.   Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža pritrjevanje ali neodobravanje.

3.   Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža pritrjevanje ali neodobravanje.

Obrazložitev

Predlog spremembe    178

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 158

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 158

Člen 158

Jeziki

Jeziki

1.   Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.

1.   Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.

2.   Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.

2.   Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.

3.   Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.

3.   Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.

4.  Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi simultano tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko omili v izjemnih primerih s soglasjem članov zadevnega telesa. V primeru nesoglasja odloči predsedstvo.

4.  Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi simultano tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko omili v izjemnih primerih. Predsedstvo sprejme potrebne določbe.

Kadar se po razglasitvi izida glasovanja ugotovi, da obstaja neskladnost med jezikovnimi različicami besedila, predsednik na podlagi člena 184(5) odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Če ga razglasi za veljavnega, odloči, katera različica se šteje za sprejeto. Vseeno pa se besedilo izvirne različice ne more na splošno šteti za uradno besedilo, saj se lahko zgodi, da se vsi drugi jeziki razlikujejo od izvirnega besedila.

 

 

4a.  Po razglasitvi izida glasovanja predsednik odloči o morebitnih zahtevah v zvezi z domnevnimi neskladnostmi med različnimi jezikovnimi različicami.

Obrazložitev

Predlog spremembe    179

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 159

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 159

Člen 159

Prehodna določba

Prehodna določba

1.   V prehodnem obdobju, ki traja do konca osmega parlamentarnega obdobja20, so odstopanja od člena 158 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.

1.   V prehodnem obdobju, ki traja do konca osmega parlamentarnega obdobja20, so odstopanja od člena 158 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.

2.   Na predlog generalnega sekretarja predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.

2.  Na predlog generalnega sekretarja in ob ustreznem upoštevanju ureditve iz odstavka 3 predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.

3.   V zvezi s pripravo pravnih aktov, z izjemo uredb, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.

3.  V zvezi s pripravo pravnih aktov se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.

4.   Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.

4.   Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.

__________________

__________________

20 Podaljšano s sklepom Parlamenta z dne 26. februarja 2014.

20 Podaljšano s sklepom Parlamenta z dne 26. februarja 2014.

Obrazložitev

Spremembe odstavkov 2 in 3 upoštevajo dejstvo, da se bo od konca leta 2016 odstopanje za razpoložljivost pravnih aktov v irščini začelo postopno odpravljati. V irščini bo treba sprejeti in objaviti akte, ki niso „uredbe, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet“: direktive EP in Sveta (od 1. januarja 2017) ter sklepe EP in Sveta (od 1. januarja 2018). Zato bo potrebnih več sredstev za prevajanje dokumentov, ki se lahko v primerjavi z drugimi, nezakonodajnimi dokumenti, obravnavajo kot prednostni.

Predlog spremembe    180

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 160

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 160

Člen 160

Razdelitev dokumentov

Razdelitev dokumentov

Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se natisnejo in razdelijo poslancem. Seznam teh dokumentov se objavi v zapisniku sej Parlamenta.

Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se dajo na voljo poslancem.

Ne glede na uporabo prvega odstavka imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta, kjer si lahko ogledajo vse pripravljalne dokumente, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).

Ne glede na uporabo prvega odstavka imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta, kjer si lahko ogledajo vse pripravljalne dokumente, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).

Obrazložitev

Zadnji stavek se na tem mestu črta in vstavi v člen 192 o zapisniku seje kot novi odstavek 1a.

Predlog spremembe    181

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 162

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 162

Člen 162

Dodelitev časa za govor in seznam govornikov

Dodelitev časa za govor in seznam govornikov

1.   Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.

1.   Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.

2.   Poslanec sme govoriti le, če mu predsednik da besedo. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme, ga predsednik opomni na red.

2.   Poslanec sme govoriti le, če mu predsednik da besedo. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme, ga predsednik opomni na red.

3.   Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, na katerega uvrsti enega ali več krogov govornikov iz političnih skupin, ki so želele razpravljati, po vrstnem redu glede na velikost skupine, ter enega samostojnega poslanca.

3.  Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, na katerega uvrsti enega ali več krogov govornikov iz političnih skupin, ki so želele razpravljati, po vrstnem redu glede na velikost skupine.

4.  Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

4.  Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:

(a) prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(a) prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;

(b) naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(b) naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;

(c) samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b).

(c) samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b).

5.   Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

5.   Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.

6.   Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

6.   Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

7.   Na zahtevo se lahko da prednost predsedniku ali poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

7.  Na zahtevo lahko predsednik da prednost predsedniku ali poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.

8.   Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute, če se govornik s tem strinja in je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava.

8.  Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki se navezuje na povedano in ni daljše od pol minute, če se govornik s tem strinja in je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo.

9.   Poslanec sme govoriti največ minuto o zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

9.   Poslanec sme govoriti največ minuto o zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.

10.   Ne glede na druga pooblastila za vzdrževanje reda lahko da predsednik iz zapisnikov sej izbrisati govore tistih poslancev, katerim ni dal besede ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.

 

11.   Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

11.   Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.

12.   Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

12.   Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.

13.   Ne glede na člen 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije si predsednik prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.

13.  Predsednik si ob ustreznem upoštevanju člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.

Obrazložitev

Paragraph 10 is deleted here and inserted in Rule 194 (Verbatim) as paragraph 1a (new). A technical change that brings everything under Verbatim and allows for a single cross reference in Rule 206 "Rule 194 also applies mutatis mutandis to Committees" (only few committees draw up Verbatim reports). Thus, no cross reference to this Rule is needed in Rule 209.

The suggested modification in paragraph 13 clarifies that the Rules of Procedure might not, in any case, prejudice primary law adn that this paragraph is not likely to allow an infringement of Article 230 TFUE since the President just "seek[s]" "to reach an understanding" with the institutions concerned.

Predlog spremembe    182

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 164 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 164 a

 

Preprečevanje obstrukcije

 

Predsednik lahko prekine vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi ali obrazložitve glasovanja, zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar bi ti predlogi po njegovem prepričanju očitno lahko in bi tudi dejansko povzročili daljšo in resno obstrukcijo poteka parlamentarnih postopkov ali uveljavljanja pravic poslancev.

 

(V poglavju 3: Splošna pravila o poteku sej)

Obrazložitev

Besedilo razlage, ki je trenutno pod členom 22(1), se v nespremenjeni obliki prestavi na to mesto.

Predlog spremembe    183

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 165

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 165

Člen 165

Takojšnji ukrepi

Takojšnji ukrepi

1.   Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.

1.   Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.

2.   Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar pa se zabeleži v zapisnik.

2.   Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar pa se zabeleži v zapisnik.

3.   Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.

3.   Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.

4.   Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.

4.   Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.

 

4a.  V primeru klevetniškega, rasističnega ali ksenofobnega izražanja ali obnašanja poslancev se predsednik lahko odloči za prekinitev neposrednega prenosa seje.

 

4b.  Predsednik lahko odloči, da se deli govora poslanca, v katerih je uporabljen klevetniški, rasistični ali ksenofoben jezik, izbrišejo iz avdiovizualnega zapisa postopka.

 

Ta sklep začne veljati takoj. Predsedstvo ga mora potrditi najpozneje štiri tedne po njegovem sprejetju ali, če v tem obdobju ne zaseda, na svoji naslednji seji.

5.   Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 4, se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljeni v tem poslovniku.

5.  Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 4b, se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljeni v tem poslovniku.

6.   Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 166 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije.

6.   Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 166 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije.

Obrazložitev

Predlog spremembe    184

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 166

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 166

Člen 166

Kazni

Kazni

1.  V primerih izjemno hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik, potem ko je prisluhnil zadevnemu poslancu, sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen, o čemer obvesti tega poslanca in predsednike organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada, nakar ju razglasi na plenarnem zasedanju.

1.  V primerih hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen.

 

Pred sprejetjem sklepa poslanca povabi, naj predloži pisne pripombe. V izjemnih primerih se lahko odloči, da poslanca ustno zasliši.

 

Poslanec je o sklepu obveščen s priporočenim pismom, v nujnih primerih pa preko pristojnega osebja.

 

O morebitni kazni, ki mu je naložena, je najprej obveščen poslanec, potem pa jo predsednik razglasi še v Parlamentu, obvestijo pa se tudi predsedniki organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada.

 

Ko kazen postane dokončna, se objavi na vidnem mestu na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja.

2.   Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost na temelju smernic, ki so priložene temu poslovniku21.

2.  Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost.

 

Razlikovati je treba med vidnimi dejanji, ki so dopustna, če niso žaljiva, klevetniška, rasistična ali ksenofobna ter ostajajo v razumnem obsegu, ter med tistimi, ki aktivno motijo dejavnost Parlamenta.

3.  Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:

3.  Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:

(a) graja;

(a) graja;

(b) izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do desetih dni;

(b)  izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do tridesetih dni;

(c) začasna izključitev za obdobje od dveh do desetih zaporednih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja;

(c)  začasna izključitev za obdobje od dveh do tridesetih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja;

(d) posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več mandatov v Parlamentu konferenci predsednikov v skladu s členom 21.

 

 

(da)  prepoved poslancu, da predstavlja Parlament v medparlamentarni delegaciji, na medparlamentarni konferenci ali drugem medinstitucionalnem forumu, za največ eno leto.

 

(db)  v primeru kršitve obveznosti o zaupnosti: omejitev pravice do dostopa do zaupnih in tajnih podatkov za največ eno leto.

 

3a.  Ukrepi iz odstavkov 3(b) do 3(db) se lahko podvojijo, če se kršitve ponavljajo ali če poslanec ne izpolni ukrepa, sprejetega na podlagi člena 165(3),

 

3b.  Predsednik lahko poleg tega konferenci predsednikov predlaga začasen ali dokončen odvzem enega ali več notranjih mandatov, ki jih ima poslanec v Parlamentu, v skladu s postopkom iz člena 21.

__________________

 

21 Glej Prilogo XV.

 

Obrazložitev

Changes to paragraph 1 take into account that the EN version "In exceptionally serious cases of disorder or disruption of Parliament " is much less explicit than the FR version (and others) "Dans le cas où un député trouble la séance [...] ou perturbe les travaux du Parlement ". Therefore it is suggested to replace the mandatory oral hearing with giving the opportunity to the Member concerned to present his views.The suggested changes aim to answer several practical inconveniences:- on the hearing: there is no legal necessity that the President hears the Member concerned orally (usually the Member concerned just states what he stated in writing);- on the notifications: in the recent past, there have been a number of cases where the sanctioned Member refused to sign an "accusé de reception";

Changes to paragraph 3b aim to review the penalties and to linkto the context in which the penalised conduct took place (e.g: days on which Parliament meets, days when the committees or the delegations meet, ban on access to confidential information, ban on participation in EP delegations).

Predlog spremembe    185

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 167

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 167

Člen 167

Notranji postopki pritožbe

Notranji postopki pritožbe

Poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe, s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe naloženo kazen razveljavi, potrdi ali ublaži, ne glede na pravico poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, se kazen šteje za nično.

Poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe v skladu s členom 166(1) in (3a), s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe ali, če v tem obdobju ne zaseda, na svoji naslednji seji, naloženo kazen razveljavi, potrdi ali spremeni, ne glede na pravico poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, kazen velja za nično.

Obrazložitev

Namen spremembe je pojasniti, da se v primeru, ko predsedstvo v teh štirih tednih ne zaseda, odločitev sprejme takoj na prvi seji predsedstva.

Predlog spremembe    186

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VII – poglavje 5 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

SKLEPČNOST IN GLASOVANJE

SKLEPČNOST, PREDLOGI SPREMEMB IN GLASOVANJE

Obrazložitev

V naslovu se lahko navede tudi besedilo „PREDLOGI SPREMEMB“, saj so obravnavani v tem poglavju.

Predlog spremembe    187

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 168

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 168

Člen 168

Sklepčnost

Sklepčnost

1.  Parlament lahko razpravlja, usklajuje dnevni red in sprejema zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.

1.  Parlament lahko razpravlja, usklajuje dnevni red in sprejema zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.

2.  Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev.

2.  Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev.

3.  Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj štirideset poslancev, v trenutku glasovanja ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če glasovanje pokaže, da Parlament ni sklepčen, se glasovanje uvrsti na dnevni red naslednje seje.

3.  Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj štirideset poslancev, ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če Parlament ni sklepčen, ker ni navzočega potrebnega števila poslancev, predsednik razglasi, da Parlament ni sklepčen, glasovanje pa se uvrsti na dnevni red naslednje seje.

Zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti mora vložiti najmanj štirideset poslancev. Zahteva v imenu politične skupine ni dopustna.

 

Ob ugotavljanju izida glasovanja je treba v skladu z odstavkom 2 upoštevati vse v sejni dvorani navzoče poslance, v skladu z odstavkom 4 pa vse poslance, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti. V ta namen se ne more uporabljati elektronski sistem glasovanja. Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.

Elektronski sistem glasovanja se lahko uporablja za preverjanje praga štiridesetih poslancev, ne more pa se uporabljati za preverjanje sklepčnosti. Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.

Če zaradi premajhnega števila navzočih poslancev seja ni sklepčna, predsednik izida glasovanja ne razglasi, ampak izjavi, da seja ni sklepčna.

 

Zadnji stavek odstavka 3 se ne uporablja za glasovanje o postopkovnih predlogih, ampak zgolj za glasovanje o vsebinskih vprašanjih.

 

4.  Poslanci, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, se v smislu odstavka 2 štejejo za navzoče, tudi če niso več v sejni dvorani.

4.  Poslanci, ki zahtevajo ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti v sejni dvorani navzoči, ko se ta zahteva vloži, ter se v smislu odstavkov 2 in 3 štejejo za navzoče, tudi če nato zapustijo sejno dvorano.

Poslanci, ki so vložili zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti navzoči v sejni dvorani, ko se ta zahteva vloži.

 

5.  Če je navzočih manj kot štirideset poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.

5.  Če je navzočih manj kot štirideset poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.

Obrazložitev

The changes to paragraph 3 subparagraph 1, take into account the interpretation to this article and the the current practice which is slightly different from the Rule. The principles governing the verification of the quorum is as follows:- at least 40 MEPs (thresholds!) may ask for the quorum to be checked; the MEPs submitting this request do this by standing up;- in case 40 MEPs ask for the quorum to be checked, the check is being done visually: The number of MEPs being present are visually counted;- if the quorum is not present, the vote will not take place, but be immediately postponed.

As regards the deletion of paragraph 3 subparagraph 2, it is superfluous as it overlaps with paragraph 3 of the Rule itself.

As regards the changes of the interpretion after paragraph 3, the first sentence of this interpretation is superfluous as it overlaps with paragraphs 2 and 4 of the Rule itself.

Predlog spremembe    188

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 168 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 168 a

 

Pragi

 

1.   Za namene tega člena in če ni drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

 

(a)   „nizki prag“ pomeni dvajsetino poslancev ali politično skupino;

 

(b)   „srednji prag“ pomeni desetino poslancev, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega;

 

(c)   „visoki prag“ pomeni desetino poslancev, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega;

 

2.  Kadar je za ugotavljanje zadostnega praga potreben podpis poslanca, je podpis lahko lastnoročen ali v elektronski obliki, ustvarjen s sistemom Parlamenta za elektronsko podpisovanje. Poslanec lahko v ustreznem roku umakne svoj podpis, vendar ga pozneje ne more obnoviti.

 

3.  Če je za doseganje praga potrebna podpora politične skupine, skupina ukrepa preko svojega predsednika ali osebe, ki jo predsednik imenuje v ta namen.

 

4.  Za uporabo srednjih in visokih pragov se podpora politične skupine šteje, kakor sledi:

 

  če med zasedanjem ali sejo pride do sklicevanja na člen, ki določa tak prag: vsi poslanci, ki so člani podporne skupine in so fizično navzoči;

 

  v drugih primerih: vsi poslanci, ki pripadajo podporni skupini

Predlog spremembe    189

Poslovnik Evropskega parlamenta

Horizontalna uskladitev

Veljavno besedilo

Horizontalna uskladitev

 

Horizontalna uskladitev členov in predlogov sprememb novih opredelitvam pragov iz člena 168a

 

A. V naslednjih členih ali predlogih sprememb v zvezi z naslednjimi členi se besede „politična skupina ali najmanj štirideset poslancev“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag“ z vsemi potrebnimi slovničnimi prilagoditvami:

 

Člen 15(1)

 

Člen 38(2)

 

Člen 38 a(1) (novo)

 

Člen 42(2), pododstavek 3 (novo)

 

Člen 59(1), pododstavek 1

 

Člen 59(1), pododstavek 4 (novo)

 

Člen 59(1a), pododstavek 1 (novo)

 

Člen 59(1b), pododstavek 4 (novo)

 

Člen 59(1b), pododstavek 5 (novo)

 

Člen 63(4)

 

Člen 67a(1), pododstavek 1 (novo)

 

Člen 67a(2), pododstavek 1 (novo)

 

Člen 67a(4), pododstavek 1 (novo)

 

Člen 69(1)

 

Člen 81(2)

 

Člen 88(1), pododstavek 2

 

Člen 105(3)

 

člen 105(6), tretja alinea

 

Člen 106(4c), pododstavek 2 (novo)

 

Člen 108(2)

 

Člen 108(4)

 

Člen 113(4a) (novo)

 

Člen 118(5), pododstavek 1

 

Člen 121(3)

 

Člen 122(3)

 

Člen 122a(4) (novo)

 

Člen 123(2)

 

Člen 128(1), pododstavek 1

 

Člen 135(1)

 

Člen 135(2)

 

Člen 137(2), pododstavek 3

 

Člen 138(2), pododstavek 3

 

Člen 150(2)

 

Člen 150(3)

Člen 152(1)

Člen 153(1)

 

Člen 154(1)

 

Člen 169(1), pododstavek 1

 

Člen 170(4), pododstavek 1

Člen 174(5)

 

Člen 174(6)

Člen 176(1)

 

Člen 180(1)

 

Člen 187(1), pododstavek 1

 

Člen 188(1), pododstavek 1

 

Člen 189(1), pododstavek 1

 

Člen 190(1), pododstavek 1

 

Člen 190(4)

 

Člen 226(4)

Člen 231(4)

Priloga XVI, odstavek 1c , pododstavek 7

V členih 88(4) in 112(4a) se besedilo „najmanj štirideset poslancev“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

B. V členih 50(1) in 50(2), pododstavek 1, se besedilo „vsaj desetina članov odbora“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

V členih 73a(2) in 150(1), pododstavek 2, se besedilo „politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo najmanj desetino poslancev Parlamenta“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki skupaj dosegajo vsaj srednji prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

V členu 210a(4) se besedilo „trije člani odbora“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki skupaj dosegajo vsaj srednji prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

C. V členu 15(1) se besedilo „vsaj dvajset odstotkov poslancev Parlamenta“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

V členu 182(2) se besedilo „najmanj petina vseh poslancev“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

V členu 191(1) se besedilo „politična skupina ali najmanj štirideset poslancev“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

V členu 204(2), pododstavek 1, in členu 208(2) se besedilo „šestina članov odbora“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

V členu 208(3) se besedilo „četrtina članov odbora“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina ali skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.

 

D. Ta horizontalna uskladitev pragov ne posega v sprejetje, zavrnitev ali spremembo zgoraj navedenih členov in predlogov sprememb o vidikih, ki se razlikujejo od pragov.

 

(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    190

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 169

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 169

Člen 169

Vložitev in obrazložitev predlogov sprememb

Vložitev in obrazložitev predlogov sprememb

1.  Predloge sprememb za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

1.  Predloge sprememb za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Imena sopodpisnikov se objavijo.

Predlogi sprememb se vlagajo v pisni obliki in jih predlagatelji podpišejo.

Predlogi sprememb se vlagajo v pisni obliki in jih predlagatelji podpišejo.

Predloge sprememb zakonodajnih dokumentov v smislu člena 47(1) lahko spremlja kratka obrazložitev. Za izdelavo takšnih obrazložitev je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje.

Predloge sprememb k predlogom pravno zavezujočih aktov lahko spremlja kratka obrazložitev. Za izdelavo takšnih obrazložitev je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje.

2.  S pridržkom omejitev iz člena 170 se lahko predlog spremembe nanaša na kateri koli del besedila in lahko vključuje črtanje, dodajanje ali zamenjavo besed ali številk.

2.  S pridržkom omejitev iz člena 170 se lahko predlog spremembe nanaša na kateri koli del besedila in lahko vključuje črtanje, dodajanje ali zamenjavo besed ali številk.

V tem členu in členu 170 "besedilo" pomeni celovit predlog resolucije/osnutek zakonodajne resolucije, predlog sklepa ali predlog zakonodajnega akta.

V tem členu in členu 170 „besedilo“ pomeni celovit predlog resolucije/osnutek zakonodajne resolucije, predlog sklepa ali predlog pravno zavezujočega akta.

3.   Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

3.   Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.

4.   Med razpravo lahko predlog spremembe obrazloži njegov predlagatelj ali kateri koli poslanec, ki ga predlagatelj imenuje za svojega namestnika.

4.   Med razpravo lahko predlog spremembe obrazloži njegov predlagatelj ali kateri koli poslanec, ki ga predlagatelj imenuje za svojega namestnika.

5.   Kadar predlagatelj predlog spremembe umakne, se ta šteje za brezpredmetnega, razen če ga nemudoma ne prevzame drug poslanec.

5.   Kadar predlagatelj predlog spremembe umakne, se ta šteje za brezpredmetnega, razen če ga nemudoma ne prevzame drug poslanec.

6.  O predlogih sprememb se glasuje po njihovi objavi in razdelitvi v vseh uradnih jezikih, razen če Parlament odloči drugače. Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje najmanj štirideset poslancev. Parlament se izogiba sprejemanju odločitev, s katerimi bi bili poslanci, ki uporabljajo določen jezik, nesprejemljivo diskriminirani.

O predlogih sprememb se glasuje, ko so na voljo v vseh uradnih jezikih, razen če Parlament odloči drugače. Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje najmanj štirideset poslancev. Parlament se izogiba sprejemanju odločitev, s katerimi bi bili poslanci, ki uporabljajo določen jezik, nesprejemljivo diskriminirani.

Če je navzočih manj kot sto poslancev, Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje vsaj desetina navzočih poslancev.

Če je navzočih manj kot sto poslancev, Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje vsaj desetina navzočih poslancev.

Na predlog predsednika se ustni predlog spremembe ali vsak drugi ustni popravek obravnava na isti način kot predlog spremembe, ki ni razdeljen v vseh uradnih jezikih. Če ga predsednik na podlagi člena 170(3) obravnava kot dopustnega in če se mu ne nasprotuje v skladu s členom 169(6), se o njem glasuje v skladu z vzpostavljenim vrstnim redom glasovanja.

Na predlog predsednika se ustni predlog spremembe ali vsak drugi ustni popravek obravnava na isti način kot predlog spremembe, ki ni dan na voljo v vseh uradnih jezikih. Če ga predsednik na podlagi člena 170(3) obravnava kot dopustnega in če se mu ne nasprotuje v skladu s členom 169(6), se o njem glasuje v skladu z vzpostavljenim vrstnim redom glasovanja.

V odboru se število glasov, potrebnih za nasprotovanje glasovanju o takem predlogu spremembe ali popravku, določi na podlagi člena 209 proporcionalno glede na število, ki velja za plenarno sejo, in se po potrebi zaokroži navzgor.

V odboru se število glasov, potrebnih za nasprotovanje glasovanju o takem predlogu spremembe ali popravku, določi na podlagi člena 209 proporcionalno glede na število, ki velja za plenarno sejo, in se po potrebi zaokroži navzgor.

Obrazložitev

S spremembo v odstavku 1 se v Poslovnik prenesejo priporočila Ferrare, ki ga je Parlament sprejel 28. aprila 2016.

Predlog spremembe    191

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 170

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 170

Člen 170

Dopustnost predlogov sprememb

Dopustnost predlogov sprememb

1.  Predlog spremembe ni dopusten, če:

1. Brez poseganja v dodatne pogoje iz člena 52(2) o samoiniciativnih poročilih in člena 69(2) o spremembah stališča Sveta predlog spremembe ni dopusten, če:

(a)   se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;

(a)   se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;

(b)   namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;

(b)   namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;

(c)   namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša; ta določba ne velja za sporazumne predloge sprememb ali predloge sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;

(c)   namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša; ta določba ne velja za sporazumne predloge sprememb ali predloge sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;

 

(ca)  namerava spremeniti predlog kodifikacije zakonodaje Unije; vendar se smiselno uporablja drugi pododstavek člena 103(3);

 

(cb)  namerava spremeniti tiste dele predloga prenovitve zakonodaje Unije, ki v predlogu ostajajo nespremenjeni; vendar se smiselno uporabljata drugi pododstavek člena 104(2) in tretji pododstavek člena 104(3);

(d)  se ugotovi, da pri vsaj enem izmed uradnih jezikov besedila, na katerega se nanaša predlog spremembe, spremembe niso potrebne; v tem primeru predsednik skupaj s sodelujočimi poišče primerno jezikovno rešitev.

(d)  je njegov namen samo zagotavljanje jezikovne pravilnosti ali obravnavanje terminološke usklajenosti besedila v jeziku, v katerem je predlog spremembe vložen; v tem primeru predsednik skupaj s sodelujočimi poišče primerno jezikovno rešitev.

2.   Če predlog spremembe ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem, se šteje za brezpredmetnega.

 

3.  O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik.

3.  O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik.

Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 3 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ampak na določbah tega poslovnika na splošno.

Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 3 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavka 1 tega člena, ampak na določbah tega poslovnika na splošno.

4.  Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.

4.  Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.

V takem primeru ta skupina ali poslanci ne smejo vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.

V takem primeru ta skupina ali poslanci ne smejo vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.

Smiselno se uporablja člen 123(4).

Smiselno se uporablja člen 123(4) in (4a) o skupnih predlogih resolucij.

 

4a.  V soglasju s predsednikom se lahko predlogi sprememb izjemoma vložijo po koncu roka za vložitev predlogov sprememb, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če se pojavijo tehnične težave. O dopustnosti takih predlogov sprememb odloča predsednik. Za glasovanje o teh predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.

 

Za sporazumne predloge sprememb se lahko uporabljajo naslednja splošna merila dopustnosti:

 

  sporazumni predlogi sprememb se praviloma nanašajo na dele besedila, h katerim so bile predlagane spremembe pred koncem roka za vlaganje predlogov sprememb;

 

  sporazumne predloge sprememb praviloma vlagajo politične skupine, ki imajo večino v Parlamentu, predsedniki, poročevalci ali pripravljavci osnutkov ustreznih odborov ali predlagatelji drugih sprememb;

 

  sporazumni predlogi sprememb imajo praviloma za posledico umik drugih predlogov sprememb, ki se nanašajo na isti del besedila.

 

Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.

Obrazložitev

The changes to the introductory part of paragraph 1 aim to include a reference to specific Rules dealing with the admissibility of amendments, for the sake of clarity.

Changes to paragraph 1 (c a (new)) seeks to clarify that the same principle laid down in Rule 103(3) which provides that, except for the cases mentioned therein, amendments to proposals for codification are not admissible at committee stage, applies at plenary stage as well.

Changes to paragraph § 1 (c b (new)) seeks to clarify that the same principle laid down in Rule 104(2) and (3) which provides that, except for the cases mentioned therein, amendments to the provisions which remain unchanged in a proposal recasting Union legislation are not admissible at committee stage, applies at plenary stage as well.

Changes to paragrapg 1 d aims to clarify certain questions raised sometmes by the current provision. For instance, it does theoretically exclude a vote when one single language version of the Commission proposal already reflects, due to a translation error, the contents of the amendment tabled. The wording suggested is selectively based upon Rule 193(3). Indeed, together with Rule 193(2), Rule 193(3) covers a linked issue.

Paragraph 2 is deleted here and moved under Rule 171 (4).This paragraph does not concern the "admissibility of amendments" (i.e. the title of this Rule). Furthermore, a similar principle is set out in the last sentence of Rule 171(4).

Paragraph 4a(new) is moved here from Rule 174 § 4 and slightly redrafted (in line with the existing interpretation).

Predlog spremembe    192

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 171

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 171

Člen 171

Postopek glasovanja

Postopek glasovanja

1.  Za glasovanje o poročilih se uporabi naslednji postopek:

1.  Če v tem poslovniku ni izrecno določeno drugače, se za glasovanje o besedilih, predloženih Parlamentu, uporabi naslednji postopek:

(a)  najprej se glasuje o predlogih sprememb besedila, na katerega se nanaša poročilo pristojnega odbora,

(a)  najprej se po potrebi glasuje o predlogih sprememb k predlogu pravno zavezujočega akta,

(b) zatem se glasuje o besedilu v celoti, ne glede na to, ali je bilo spremenjeno ali ne,

(b)  zatem se po potrebi glasuje o predlogu v celoti, ne glede na to, ali je bil spremenjen ali ne,

(c) nato se glasuje o predlogih sprememb predloga resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije,

(c)  nato se glasuje o vseh predlogih sprememb k predlogu resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije,

(d) nazadnje se glasuje o predlogu resolucije ali osnutku zakonodajne resolucije v celoti (končno glasovanje).

(d)  nazadnje se glasuje o predlogu resolucije v celoti (končno glasovanje).

Parlament ne glasuje o obrazložitvi v poročilu.

Parlament ne glasuje o morebitni obrazložitvi v poročilu.

2.  Za drugo obravnavo se uporablja naslednji postopek:

 

(a) če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se v skladu s členom 76 šteje, da je stališče sprejeto;

 

(b) o predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o morebitnih predlogih sprememb (glej člen 68(1));

 

(c) če je bilo vloženih več predlogov sprememb stališča Sveta, se o njih glasuje po vrstnem redu iz člena 174;

 

(d) če je Parlament glasoval o spremembi stališča Sveta, se lahko o besedilu v celoti nadalje glasuje le v skladu s členom 68(2).

 

3.   Za tretjo obravnavo se uporablja postopek iz člena 72.

 

4.  Pri glasovanju o zakonodajnih besedilih in nezakonodajnih predlogih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o navedbah sklicevanja in uvodnih izjavah. Predlogi sprememb se štejejo za brezpredmetne, če so v nasprotju z enim od prejšnjih glasovanj.

4.  Pri glasovanju o predlogih pravno zavezujočih aktov in nezakonodajnih predlogih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o navedbah sklicevanja in uvodnih izjavah.

 

4a.  Če predlog spremembe ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem, se šteje za brezpredmetnega.

5.   Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec, ki lahko na kratko izraziti mnenje svojega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.

5.  Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec, ki ga lahko nadomesti le predsednik odbora. Na kratko lahko izrazi mnenje svojega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.

Obrazložitev

The changes to the introductory part of paragraph 1 aims to clarify the the scope of this paragraph, as the the word "report"does not described entirely;   it actually covers non-legislative files and 1st reading codecision files and consultations. Points (a) and (b) apply to legislative files only; points (c) and (d) also apply to motions of resolutions not included in a "report" (the so-called "B8" documents). More generally, for legislative reports, Rule 171 (1), (2) & (3) essentially repeats Rule 59(2), Rules 68, 69 and 76, as well Rule 72. Compare with Rule 99 which sets out the voting procedure for consents but is not in any way referred to in Rule 171.

The second sentence of paragraph 4 is deleted as it sets out a principle similar to the one in Rule 170(2). For clarity reasons, Rule 170 (2) could be moved hereafter.

Predlog spremembe    193

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 172

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 172

črtano

Izenačenost glasov

 

1.   V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 171(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9 ter končno glasovanje v skladu s členoma 199 in 212, pri čemer se pri slednjih dveh zadeva vrne konferenci predsednikov.

 

2.   V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o dnevnem redu v celoti (člen 152), zapisniku v celoti (člen 192) ali besedilu, o katerem se v skladu s členom 176 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.

 

3.  Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.

 

Člen 172(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 141(4), da se ne pridruži postopku pred Sodiščem Evropske unije, ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.

 

Obrazložitev

Ta člen se na tem mestu črta in vstavi takoj za členom 179 (končno glasovanje).

Predlog spremembe    194

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 173

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 173

črtano

Načela glasovanja

 

1.   O poročilu se glasuje na podlagi priporočila pristojnega odbora. Odbor lahko to nalogo prenese na svojega predsednika in poročevalca.

 

2.  Odbor lahko priporoči, da se o vseh ali nekaterih predlogih sprememb glasuje skupaj, da se sprejmejo ali zavrnejo ali razglasijo za neveljavne.

 

Lahko predlaga tudi sporazumne predloge sprememb.

 

3.   Kadar pristojni odbor priporoči skupno glasovanje, se najprej glasuje o teh predlogih sprememb skupaj.

 

4.   Kadar odbor predlaga sporazumno spremembo, se o njej glasuje prednostno.

 

5.   O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno.

 

6.   Kadar se glasuje skupaj ali o sporazumnih predlogih sprememb, glasovanje po delih ni dopustno.

 

Obrazložitev

Načelo prednostnega glasovanja o (vseh) sporazumnih predlogih sprememb, o katerih se glasuje, je vključeno v člen 174(4a) (novo), odstavek 5 je bil prestavljen v člen 174(8a) (novo), odstavek 6 pa je bil v nekoliko spremenjeni obliki prestavljen v člen 174(4b)(novo).

Predlog spremembe    195

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 174

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 174

Člen 174

Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb

Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb

1.   Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.

1.   Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.

2.   Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene. Če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim, enako pa velja tudi za preostale predloge sprememb. Kadar obstajajo dvomi glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem časovnem roku zahtevano ločeno glasovanje.

2.   Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene. Če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim, enako pa velja tudi za preostale predloge sprememb. Kadar obstajajo dvomi glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem časovnem roku zahtevano ločeno glasovanje.

3.  Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji.

3.  Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji, če meni, da bo to olajšalo glasovanje.

Če kateri koli od njiju dobi večino, se štejejo vsi ostali predlogi sprememb k besedilu za brezpredmetne.

Če kateri koli od njiju dobi večino, se štejejo vsi ostali predlogi sprememb k istemu delu besedila za brezpredmetne.

4.  Izjemoma se lahko na predlog predsednika glasuje o predlogih sprememb, vloženih po zaključku razprave, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če pride do tehničnih težav. Za glasovanje o takih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.

 

Predsednik v skladu s členom 170(3) odloča o dopustnosti predlogov sprememb. V primeru sporazumnih predlogov sprememb, vloženih po koncu razprave v skladu z zgornjim odstavkom, predsednik o njihovi dopustnosti odloča posamično, pri čemer se prepriča, da so dejansko sporazumni.

 

Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.

 

 

4a.   Kadar se glasuje o sporazumnih predlogih sprememb, imajo ti prednost pri glasovanju.

 

4b.   Kadar se glasuje o sporazumnih predlogih sprememb, glasovanje po delih ni dopustno.

5.   Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva ločeno glasovanje ali če so bili vloženi nadaljnji predlogi sprememb.

5.  Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev za določene točke zahteva ločeno glasovanje ali glasovanje po delih ali če so bili vloženi nadaljnji konkurenčni predlogi sprememb.

6.  Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, če se med seboj dopolnjujejo. V tem primeru ravna v skladu s postopkom iz odstavka 5. Predlagatelji takih sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.

6.  Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, če se medsebojno dopolnjujejo, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva ločeno glasovanje ali glasovanje po delih. Tudi predlagatelji sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.

7.  Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.

7.  Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.

Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.

Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.

8.   Kadar različni predlagatelji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.

8.   Kadar različni predlagatelji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.

 

8a.  O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno.

Obrazložitev

Odstavek 4 se na tem mestu črta in vstavi v člen 170(4a) (novo). Dobesedno se nanaša na predloge sprememb, „vložene po zaključku razprave“, in ne na predloge sprememb, vložene po koncu roka za vlaganje predlogov sprememb in pred zaključkom razprave.

Odstavka 4a (novo) in 4b (novo) se v nekoliko spremenjeni obliki prestavita iz člena 173(4) in člena 173(6).

Odstavek

8a (novo) je veljavni člen 173(5).

Predlog spremembe    196

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 175

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 175

Člen 175

Obravnavanje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih

Izbiranje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih

Kadar je k poročilu za obravnavo na plenarnem zasedanju vloženih več kot petdeset predlogov sprememb in zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in obravnava te predloge sprememb ali zahteve. Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj desetina članov odbora.

Kadar je v zvezi z besedilom, ki ga je odbor vložil za obravnavo na plenarnem zasedanju, vloženih več kot petdeset predlogov sprememb ali zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in glasuje o vsakem od teh predlogov sprememb ali zahtev. Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj tretjina članov odbora.

Obrazložitev

Zaradi omejitve področja uporabe tega člena z besedo „poročilo“, ta člen trenutno ne velja za druge (B) dokumente, ki jih vložijo odbori, kot so predlogi resolucij ali priporočila. S spremembo naj bi se vključila prepoved skupnega glasovanja na ravni odborov in zvišanje praga z desetine članov odbora na tretjino.

Predlog spremembe    197

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 176

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 176

Člen 176

Glasovanje po delih

Glasovanje po delih

1.   Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.

1.   Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.

2.  Zahtevo je treba vložiti na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O njej odloča predsednik.

2.  Zahtevo je treba vložiti najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O njej odloča predsednik.

Predlog spremembe    198

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 178

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 178

Člen 178

Glasovanje

Glasovanje

1.   Parlament običajno glasuje z vzdigovanjem rok.

1.   Parlament običajno glasuje z vzdigovanjem rok.

 

Predsednik lahko kadar koli sklene, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

 

1a.  Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.

 

Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.

 

1b.  Pri ugotavljanju, ali je bilo besedilo sprejeto ali zavrnjeno, se upoštevajo le glasovi za in proti, razen kadar je s Pogodbo določena posebna večina.

2.  Če predsednik odloči, da je izid dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.

2.  Če predsednik odloči, da je izid glasovanja z vzdigovanjem rok dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.

 

2a.  Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.

3.  Izid glasovanja se zabeleži.

3.  Izid glasovanja se zabeleži.

Obrazložitev

Prvi pododstavek (novo) se na to mesto prestavi iz prvega pododstavka člena 181(1). Odstavek 1a (novo) se na to mesto prestavi iz člena 184(1) in (2), odstavek 1b (novo) pa iz drugega stavka drugega pododstavka člena 180(2).

Odstavek 2a (novo) se na to mesto prestavi iz zadnjega stavka drugega pododstavka člena 180(2).

Predlog spremembe    199

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 179

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 179

Člen 179

Končno glasovanje

Končno glasovanje

Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 180(2). O predlogih sprememb glasuje poimensko le na podlagi zahteve v skladu s členom 180.

Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 180(2).

Določbe člena 179 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

Določbe člena 179 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

Obrazložitev

Drugi stavek odstavka 1 je nepotreben in se ne nanaša na končno glasovanje.

Predlog spremembe    200

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 179 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 179a

 

Izenačenost glasov

 

1.  V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 171(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9.

 

2.  V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o besedilu, o katerem se v skladu s členom 176 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.

 

3.  Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.

 

Člen 179a(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 141(4) o pridružitvi postopku pred Sodiščem Evropske unije ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.

 

Predsednika lahko glasuje, vendar njegov glas ni odločilen.

 

(Zadnja pododstavka se vključi kot razlaga.)

Obrazložitev

Navzkrižno sklicevanje na člena 199 in 212 se črta, če se sprejmejo predlogi za spremembo teh dveh členov. O dnevnem redu ali zapisniku se ne glasuje v celoti, temveč se glasuje samo o predlogih sprememb. Če niso sprejete nobene zahteve za spremembe, sta potrjena samodejno.

Predlog spremembe    201

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 180

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 180

Člen 180

Poimensko glasovanje

Poimensko glasovanje

1.  Poleg primerov iz členov 118(5), 119(5) in 179, se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.

1.  Poleg primerov, določenih v tem poslovniku, se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.

Določbe člena 180(1) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

Določbe člena 180 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

 

1a.  Posamezna politična skupina lahko vloži največ sto zahtev za poimensko glasovanje na eno delno zasedanje.

2.  Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja. Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb.

2.  Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

 

Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, lahko poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb. Glasuje se ustno z izrekanjem besede „da“, „ne“ ali „vzdržan“.

Glasuje se ustno z izrekanjem besede "da", "ne" ali "vzdržan". Pri ugotavljanju, ali je bil predlog sprejet ali zavrnjen, se upoštevajo le glasovi za in proti. Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.

 

Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, pri čemer se imena poslancev zapišejo po abecednem vrstnem redu po politični skupini, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.

2a.  Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, pri čemer se imena poslancev zapišejo po abecednem vrstnem redu po politični skupini, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.

Obrazložitev

V zvezi s spremembami odstavka 1 je glede na številne posamezne člene, ki zahtevajo poimensko glasovanje (kot so členi 52(2), 90(6), 118(5) in 119(5) ter člen 179), in ob upoštevanju možnih sprememb v prihodnosti splošno sklicevanje na te določbe ustreznejše.

V odstavku 2 se črta drugi pododstavek: prvi stavek postane del drugega pododstavka; drugi in tretji stavek se vključita v člen 178.

Predlog spremembe    202

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 180 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 180a

 

Tajno glasovanje

 

1.  Ne glede na člen 15(1) in drugi pododstavek člena 204(2) se o imenovanjih glasuje tajno.

 

Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.

 

2.  Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj petina vseh poslancev. Taka zahteva mora biti podana pred začetkom glasovanja.

 

3.  Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.

 

4.  Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.

 

V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.

 

Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.

Obrazložitev

Prejšnji člen 182. Zaradi predlaganih sprememb člena 199, se navzkrižno sklicevanje na ta člen črta.Namen spremembe je pojasniti, da tajno glasovanje velja tudi za zunanja imenovanja in ni omejeno na volitve ali imenovanja poslancev.

Predlog spremembe    203

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 181

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 181

Člen 181

Elektronsko glasovanje

Uporaba sistema za elektronsko glasovanje

1.  Predsednik lahko kadar koli sklene, da bo glasovanje, navedeno v členih 178, 180 in 182, potekalo s pomočjo elektronskega sistema.

 

Kadar uporaba elektronskega sistema glasovanja zaradi tehničnih razlogov ni možna, glasovanje poteka v skladu s členom 178, 180(2) ali 182.

 

Predsedstvo sprejme navodila, ki urejajo tehnično uporabo elektronskega sistema glasovanja.

1. Predsedstvo sprejme navodila, ki urejajo tehnično uporabo elektronskega sistema glasovanja.

2.  Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja.

2.  Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja, razen v primeru poimenskega glasovanja.

Če pa se v skladu s členom 180(1) zahteva poimensko glasovanje, se glasovi zabeležijo v zapisnik seje po političnih skupinah po abecednem vrstnem redu imen poslancev.

 

3.  Poimensko se glasuje v skladu s členom 180(2), če to zahteva večina navzočih poslancev. Sistem iz odstavka 1 tega člena se lahko uporablja, da bi se ugotovilo, ali obstaja večina.

 

 

3a.  Predsednik se lahko za preverjanje praga kadar koli odloči, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

Obrazložitev

Člena 181 in 182 se zamenjata, saj se lahko tajno glasovanje izvede tudi z uporabo sistema za elektronsko glasovanje.

V odstavku 1 se na tem mestu črta prvi pododstavek in se vključi v člen 178.

V odstavku 1 se črta drugi pododstavek, saj je nepotreben.

Drugi pododstavek odstavka 2 se črta, saj gre za ponovitev tretjega pododstavka člena 180(2).

Predlog spremembe    204

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 182

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 182

črtano

Tajno glasovanje

 

1.  Ne glede na člena 15(1) in 199(1) ter drugi pododstavek člena 204(2) se o imenovanjih glasuje tajno.

 

Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.

 

2.  Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj petina vseh poslancev. Taka zahteva mora biti podana pred začetkom glasovanja.

 

Če pred začetkom glasovanja najmanj petina poslancev, ki sestavljajo Parlament, zahteva tajno glasovanje, je Parlament dolžan glasovati na ta način.

 

3.   Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.

 

4.  Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.

 

V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.

 

Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.

 

Obrazložitev

Člena 181 in 182 se zamenjata, saj se lahko tajno glasovanje izvede tudi z uporabo sistema za elektronsko glasovanje.

Predlog spremembe    205

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 182 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 182a

 

Spori glede glasovanja

 

1.  Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec glasovanja.

 

2.  Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanci z vzdigovanjem rok zahtevajo, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

 

3.  Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.

Obrazložitev

To je veljavni člen 184, ki je bil spremenjen in prestavljen pred člen 183.

Predlog spremembe    206

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 183

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 183

Člen 183

Obrazložitev glasovanja

Obrazložitev glasovanja

1.  Po koncu splošne razprave lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno ali največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev končnega glasovanja, ki se vključi v dobesedni zapis seje.

1.  Po koncu glasovanja lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno obrazložitev enega samega glasovanja in/ali končnega glasovanja o točki, predloženi Parlamentu. Vsak poslanec lahko poda največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje.

 

Vsak poslanec lahko poda največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev glasovanja, ki se vključi na stran poslanca na spletišču Parlamenta.

Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.

Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.

Ko se začne prva obrazložitev, se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.

Ko se začne prva obrazložitev glasovanja o prvi točki, se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.

Obrazložitve glasovanja so dopustne pri končnem glasovanju v zvezi s katerim koli vprašanjem, predloženim Parlamentu. Pojem "končno glasovanje" se ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.

Obrazložitve glasovanja so dopustne pri enem samem glasovanju in/ali končnem glasovanju v zvezi s katero koli točko, predloženo Parlamentu. Pojem "končno glasovanje" se ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.

2.  Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru glasovanja o postopkovnih vprašanjih.

2.  Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru tajnega glasovanja ali glasovanja o postopkovnih vprašanjih.

3.  Kadar je v skladu s členom 150 na dnevni red Parlamenta vključen predlog zakonodajnega akta ali poročilo, lahko poslanci v skladu z odstavkom 1 podajo pisno obrazložitev glasovanja.

3.  Kadar je na dnevni red Parlamenta vključena točka brez predlogov sprememb ali razprave, lahko poslanci v skladu z odstavkom 1 podajo samo pisno obrazložitev glasovanja.

Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na besedilo, o katerem se glasuje.

Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na točko, predloženo Parlamentu.

Obrazložitev

Sprememba tretjega pododstavka odstavka 1 je obrazložitev v skladu s sedanjo prakso.

Kar zadeva spremembe odstavka 2, so obrazložitve glasovanja izrecno izključene iz tajnega glasovanja.

Kar zadeve spremembe razlage, ki sledi odstavku 3, besedna zveza „besedilo, o katerem se glasuje“ ni vedno ustrezna. Pri izvolitvi Komisije na primer ni predloženo nobeno besedilo, čeprav se podajo obrazložitve glasovanj.

Predlog spremembe    207

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 184

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 184

črtano

Spori glede glasovanja

 

1. Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.

 

2. Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.

 

3. Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec glasovanja.

 

4. Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanci z vzdigovanjem rok zahtevajo, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.

 

5. Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.

 

Obrazložitev

Ta člen se v spremenjeni obliki prestavi v člen 178 pred člen 183 (člen 182a (novo)).

Predlog spremembe    208

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VII – poglavje 6 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 6

POGLAVJE 6

PRIGLASITVE V ZVEZI S POSTOPKOM

VPRAŠANJA PRAVILNOSTI POSTOPKA IN POSTOPKOVNI PREDLOGI

Obrazložitev

‎„Priglasitve v zvezi s prekinitvijo postopka“‎ v nadaljevanju niso omenjene. Zato je lahko naslov tega poglavja ‎„Vprašanja pravilnosti postopka in postopkovni predlogi“‎ (če se člen 185 prestavi za člen 186). Predlagano je, da se veljavni člen 186 o vprašanjih pravilnosti postopka prestavi pred pravila o postopkovnih predlogih, saj imajo vprašanja pravilnosti postopka prednost pred postopkovnimi predlogi.

Predlog spremembe    209

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 185

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 185

Člen 185

Postopkovni predlogi

Postopkovni predlogi

1.  Priglasitve v zvezi s postopkovnimi predlogi, ki se nanašajo na:

1.  Priglasitve v zvezi s postopkovnimi predlogi, ki se nanašajo na:

(a) zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve (člen 187),

(a) zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve (člen 187),

(b) vrnitev zadeve odboru (člen 188),

(b) vrnitev zadeve odboru (člen 188),

(c) zaključek razprave (člen 189),

(c) zaključek razprave (člen 189),

(d) preložitev razprave in glasovanja (člen 190), ali

(d) preložitev razprave in glasovanja (člen 190), ali

(e) prekinitev ali zaključek seje (člen 191),

(e) prekinitev ali zaključek seje (člen 191),

imajo prednost pred drugimi priglasitvami.

imajo prednost pred drugimi priglasitvami.

Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le: en zagovornik in en nasprotnik predloga ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.

Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le: en nasprotnik predloga ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.

2.  Čas za govor je omejen na eno minuto.

2.  Čas za govor je omejen na eno minuto.

Predlog spremembe    210

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 186

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 186

Člen 184a

Vprašanje pravilnosti postopka

Vprašanje pravilnosti postopka

1.  Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.

1.  Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.

2.  Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami.

2.  Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami ali postopkovnimi predlogi.

3.  Čas za govor je omejen na eno minuto.

3.  Čas za govor je omejen na eno minuto.

4.  O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči nemudoma v skladu s poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.

4.  O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči nemudoma v skladu s poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.

5.  Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil kasneje, vendar najkasneje štiriindvajset ur, potem ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka zastavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve tekoče razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.

5.  Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil kasneje, vendar najkasneje štiriindvajset ur, potem ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka zastavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve tekoče razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.

Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. potem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo zasedanja.

Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. potem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo zasedanja.

 

(Ta člen se spremenjen vstavi pred člen 185.)

Obrazložitev

Predlagano je, da se člen 186 o vprašanjih pravilnosti postopka prestavi pred pravila o postopkovnih predlogih kot člen 184a (novo), saj ima prednost pred njimi.

Predlog spremembe    211

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 187

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 187

Člen 187

Zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve

Zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve

1.  Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda se lahko predlaga, da zaradi nedopustnosti zadeve razprava ne bi potekala. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

1  Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali štirideset poslancev predlaga, da zaradi nedopustnosti zadeve razprava ne bi potekala. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

O nameri, da bi predlagali zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.

O nameri, da bi predlagali zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.

2.  Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.

2.  Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.

Obrazložitev

Člen ne določa natančno, kdo lahko opozori na nedopustnost, zato se predlaga vključitev enakega praga, kot je v členih 188, 189, 190 in 191.

Predlog spremembe    212

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 188

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 188

Člen 188

Vrnitev zadeve odboru

Vrnitev zadeve odboru

1.  Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru.

1.  Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru.

O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.

O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.

2.  Tudi pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

2.  Tudi pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

3   Zahteva za vrnitev zadeve odboru se sme predložiti le enkrat na vsaki stopnji postopka.

3   Zahteva za vrnitev zadeve odboru se sme predložiti le enkrat na vsaki stopnji postopka.

4.  Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev razprave o tej točki.

4.  Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev obravnave te točke.

5.  Parlament lahko določi rok, v katerem mora odbor poročati o svojih sklepih.

5.  Parlament lahko določi rok, v katerem mora odbor poročati o svojih sklepih.

Obrazložitev

Beseda ‎„razprava“‎ se ne zdi popolnoma primerna, kadar se vrnitev zadeve odboru zahteva med glasovanjem.

Predlog spremembe    213

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 190

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 190

Člen 190

Preložitev razprave in glasovanja

Preložitev razprave ali glasovanja

1.  Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

1.  Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

O nameri, da bi predlagali preložitev, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.

O nameri, da bi predlagali preložitev, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.

2.  Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.

2.  Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.

3.  Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.

3.  Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.

4.  Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

4.  Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje nemudoma.

V vsakem sklepu Parlamenta o preložitvi razprave na poznejše delno zasedanje je treba navesti delno zasedanje, na dnevni red katerega bo razprava uvrščena, pri čemer se dnevni red omenjenega delnega zasedanja pripravi v skladu s členoma 149 in 152.

 

Obrazložitev

Sprememba naslova se nanaša le na obliko: in sicer se ‎„in“‎ nadomesti z ‎„ali“‎.

Kar zadeva črtanje razlage, se ta razlaga ni vedno upoštevala, poleg tega osnutek dnevnega reda za vsako delno zasedanje sprejme konferenca predsednikov.

Predlog spremembe    214

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 191

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 191

Člen 191

Prekinitev ali zaključek seje

Prekinitev ali zaključek seje

Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje nemudoma.

Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje nemudoma.

Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.

Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.

Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 152(2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu z razlago člena 22(1) ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom

Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 149a(2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu s členom 164a ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom.

Predlog spremembe    215

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 192

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 192

Člen 192

Zapisnik

Zapisnik

1.  Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki in sklepi Parlamenta ter imena govornikov, se razdeli vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.

1.  Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki, imena govornikov in sklepi Parlamenta, vključno z izidom morebitnega glasovanja o predlogu spremembe, se da na voljo vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.

V okviru zakonodajnega postopka se tudi vsi predlogi sprememb, ki jih sprejme Parlament, štejejo za sklepe v smislu tega člena, četudi je predlog Komisije ali stališče Sveta na koncu zavrnjeno v skladu s členom 60(1) oziroma 68(3).

 

 

1a.  Seznam dokumentov, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se objavi v zapisniku.

2.  Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.

2.  Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.

3.  Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.

3.  Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.

4.  Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

4.  Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Obrazložitev

Zaradi usklajenosti je odstavek 1a (novo) z manjšimi spremembami prestavljen na to mesto iz člena 160.

Predlog spremembe    216

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 194

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 194

Člen 194

Dobesedni zapis

Dobesedni zapis

1.  Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem jeziku.

1.  Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem uradnem jeziku.

 

1a.  Brez poseganja v druga disciplinska pooblastila lahko predsednik zahteva, da se iz dobesednih zapisnikov izbrišejo govori poslancev, katerim ni bila dana beseda ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.

2.  Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.

2.  Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.

3.  Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.

3.  Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.

4.  Na prošnjo poslanca se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v čim krajšem času.

4.  Na prošnjo poslanca se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v čim krajšem času.

Obrazložitev

Odstavek 1a (novo) se na to mesto predstavi iz člena 162(10). S tem bi se zagotovila usklajenost in omogočila samodejna smiselna uporaba za odbore v izjemnih primerih, ko imajo dobesedni zapis, ter posledično zmanjšalo število navzkrižnih sklicev, ki so sedaj v členu 209.

Predlog spremembe    217

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 195

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 195

Člen 195

Avdiovizualni zapis sej

Avdiovizualni zapis sej

1.  Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.

1.  Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.

2.  Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta v tekočem in naslednjem parlamentarnem obdobju, potem pa se shranijo v arhivu Parlamenta. Avdiovizualni zapis je povezan z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.

2.  Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja in med naslednjim parlamentarnim obdobjem, potem pa se shranijo v arhivu Parlamenta. Avdiovizualni zapis je povezan z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.

Obrazložitev

Izraz ‎„v tekočem in naslednjem parlamentarnem obdobju“‎ je sprožil nekaj kritik. Primernejša je oblika ‎„za preostanek parlamentarnega obdobja in med naslednjim parlamentarnim obdobjem“‎.

Predlog spremembe    218

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VIII – poglavje 1 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

ODBORI – USTANOVITEV IN PRISTOJNOSTI

ODBORI

Obrazložitev

Poglavji 1 in 2 se združita v eno poglavje o odborih in za večjo berljivost se oblikuje ločeno poglavje o medparlamentarnih delegacijah.

Predlog spremembe    219

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 196

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 196

Člen 196

Ustanovitev stalnih odborov

Ustanovitev stalnih odborov

Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne odbore, katerih pristojnosti so določene v prilogi tega poslovnika22. Njihovi člani se izvolijo med prvim delnim zasedanjem novoizvoljenega Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.

Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne odbore. Njihove pristojnosti so določene v prilogi tega poslovnika 22, ki se sprejme z večino oddanih glasov. Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem novoizvoljenega Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.

Pristojnosti stalnih odborov je mogoče določiti tudi pozneje.

Pristojnosti stalnih odborov je mogoče opredeliti tudi pozneje.

__________________

__________________

22 Glej Prilogo VI.

22 Glej Prilogo VI.

Obrazložitev

1

Predlog spremembe    220

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 197

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 197

Člen 197

Ustanovitev posebnih odborov

Posebni odbori

Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi; njihova mandatna doba ne sme biti daljša od dvanajstih mesecev, razen če jo Parlament po izteku podaljša.

1.   Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, številčna sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi.

Ker se pristojnosti, sestava in mandatna doba posebnih odborov določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi, Parlament njihovih pristojnosti ne more naknadno spremeniti tako, da bi jih povečal ali zmanjšal.

 

 

1a.   Mandatna doba posebnih odborov ne sme biti daljša od dvanajstih mesecev, razen če jo Parlament po izteku podaljša. Če v sklepu Parlamenta o ustanovitvi posebnega odbora ni določeno drugače, se mandatna doba začne z datumom njegove ustanovitvene seje.

 

1b.   Posebni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

Obrazložitev

Odstavek 1 se spremeni tako, da se zadnji del stavka na tem mestu črta in prestavi v odstavek 1a.

Kar zadeva črtanje razlage, ki sledi odstavku 1, se črta stavek, ki je določal, da pristojnosti in odgovornosti posebnih odborov po njihovi ustanovitvi ni mogoče naknadno spreminjati.

Kar zadeva vključitev odstavka 1b: ta stavek se na to mesto prestavi iz zelo splošnega člena 201(1).

Predlog spremembe    221

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 198

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 198

Člen 198

Preiskovalni odbori

Preiskovalni odbori

1.  Parlament lahko na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje Unije ali nepravilnosti pri njenem izvajanju, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po zakonodaji Unije pooblaščene za njeno izvajanje.

1.   Parlament lahko v skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 2 Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje Unije ali nepravilnosti pri njenem izvajanju, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po zakonodaji Unije pooblaščene za njeno izvajanje.

Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca objavi v Uradnem listu Evropske unije. Poleg tega Parlament sprejme vse potrebne ukrepe, da o tem sklepu obvesti javnost.

 

 

Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina poslancev Parlamenta, in rokom iz odstavka 10 niso dopustni.

 

1a.  Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je drugače določeno v tem členu in Sklepu Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta, ki je priloga tega poslovnika23.

2.  Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe Poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je drugače določeno v tem členu in Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ.

3.  V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Na predlog konference predsednikov Parlament odloči o ustanovitvi odbora in, če sklene odbor ustanoviti, o njegovi sestavi v skladu z določbami člena 199.

3.  V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Parlament odloči o ustanovitvi odbora in, če sklene odbor ustanoviti, o številu njegovih članov.

4.  Preiskovalni odbor konča delo s predložitvijo poročila v roku dvanajstih mesecev. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece.

 

V preiskovalnem odboru lahko glasujejo le polnopravni člani ali, v primeru njihove odsotnosti, njihovi stalni namestniki.

 

 

4a.  Preiskovalni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

 

4b.  V preiskovalnem odboru lahko v kateri koli fazi njegovega postopka glasujejo le polnopravni člani ali, če so ti odsotni, njihovi namestniki.

5.  Preiskovalni odbor izvoli predsednika in dva podpredsednika ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.

5.  Preiskovalni odbor izvoli predsednika in podpredsednike ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.

Med dvema sejama lahko predsedstvo odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvaja pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji.

5a.  Koordinatorji odbora lahko v nujnih primerih ali po potrebi med dvema sejama izvajajo pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji.

 

 

6.  Kadar preiskovalni odbor meni, da je bila kršena ena izmed njegovih pravic, predlaga predsedniku, da sprejme ustrezne ukrepe.

 

7.  Preiskovalni odbor lahko vzpostavi stik z institucijami ali osebami iz člena 3 sklepa iz odstavka 2 tega člena, da bi jih zaslišal ali pridobil dokumentacijo.

 

Potne stroške in stroške namestitve članov in uradnikov institucij in organov Unije krijejo institucije in organi sami. Potne stroške in stroške namestitve drugih oseb, ki so poklicane pred preiskovalni odbor, povrne Evropski parlament v skladu s pravili, ki veljajo za zaslišanja izvedencev.

 

Vsakdo, ki nastopi kot priča pred preiskovalnim odborom, lahko uveljavlja pravice, ki bi jih imel kot priča pred sodiščem v matični državi. O teh pravicah mora biti poučen, preden poda izjavo pred odborom.

 

Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vseeno predsedstvo odbora:

7. Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vseeno predsedstvo odbora:

– lahko tolmačenje omeji na uradne jezike sodelujočih, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,

– lahko tolmačenje omeji na uradne jezike sodelujočih, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,

– odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko delo odbora poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.

– odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko delo odbora poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.

8.  Predsednik preiskovalnega odbora skupaj s predsedstvom skrbi za spoštovanje tajnosti ali zaupnosti dela in o tem ustrezno obvesti člane.

 

Izrecno se sklicuje tudi na določbe člena 2(2) zgoraj navedenega sklepa. Uporablja se Priloga VII(A) tega poslovnika.

 

9.  Posredovani tajni ali zaupni dokumenti se pregledajo s tehničnimi ukrepi, s katerimi je zagotovljeno, da imajo do njih dostop le člani, zadolženi za določen primer. Ti slovesno zaprisežejo, da v skladu s tem členom nikomur drugemu ne bodo dovolili dostopa do tajnih ali zaupnih informacij in da bodo omenjene informacije uporabili izključno za pripravo svojega poročila za preiskovalni odbor. Seje potekajo v prostorih, opremljenih tako, da je nepooblaščenim osebam spremljanje postopka onemogočeno.

 

 

9a.  Če domnevne kršitve ali slabo upravljanje pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi.

10.  Po zaključku dela preiskovalni odbor Parlamentu predloži poročilo o ugotovitvah svojega dela, ki po potrebi vsebuje manjšinska mnenja v skladu s pogoji iz člena 56. Poročilo se objavi.

10.  Preiskovalni odbor konča delo tako, da Parlamentu predstavi poročilo o rezultatih svojega dela v roku dvanajstih mesecev od svoje ustanovne seje. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece. Poročilo lahko po potrebi vsebuje manjšinska mnenja v skladu s pogoji iz člena 56. Poročilo se objavi.

Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.

Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.

Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije in organe Evropske unije ali držav članic.

10a.  Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije in organe Evropske unije ali držav članic.

 

 

11.  Predsednik naroči odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo VI, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.

11.  Predsednik naroči odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo VI, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.

V skladu s členom 199(2) je dopustno predlagati le spremembe predloga konference predsednikov o sestavi preiskovalnega odbora (odstavek 3).

 

Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina poslancev Parlamenta (odstavek 3), in rokom iz odstavka 4 niso dopustni.

 

__________________

 

23 Glej Prilogo VIII.

 

 

(Drugi pododstavek odstavka 1 se vključi zaradi razlage.)

Obrazložitev

As regards the changes to paragraph 1 subparagraph1, alignment with the wording used in both Article 226 TFEU and Article 2 of Decision 95/167/EC, Euratom, ECSC i.e.: "investigate alleged contraventions or maladministration in the implementation of Union law which ..." .

As regards the deletion of paragraph 1 subparagraph2, now paragraph 1a with some modifications

The new interpretation in paragraph 1 comes from the second interpretation at the end of Rule 198.The reference for Paragraph 12 is currently listed as paragraph 10 a (new)The reference for Paragraph 2 is currently listed as paragraph 1 a (new)

As regards the addition of paragraph 1b, nowadays Parliament's activity is always made available to the public. The second sentence therefore seems superfluous.

As regards the deletion of paragraph 4 subparagraph 1, to be deleted here and merged with the text of current paragraph 10. Several changes aims to clarify this Rule. The current provision is rather unclear as to when exactly the 12-month period starts to run: from the decision to set up an inquiry committee or from its constituent meeting.T he relevant provisions of the Decision 95/167: Article 2(1): "The decision to set up a temporary committee of inquiry, specifying in particular its purpose and the time limit for submission of its report, shall be published in the Official Journal of the European Communities."Art. 2(4) "The temporary committee of inquiry shall cease to exist on the submission of its report within the time limit laid down when it was set up, or at the latest upon expiry of a period not exceeding 12 months from the date when it was set up, and in any event at the close of the parliamentary term. By means of a reasoned decision the European Parliament may twice extend the twelve-month period by three months. Such a decision shall be published in the Official Journal of the European Communities."

As regards the deletion of paragraph 4 subparagraph 2, Becomes paragraph 4 b (new) with some modifications

As regards the insertion of paragraph 4 a (new) this sentence is moved here from the very general Rule 201(1).

As regards the insertion of paragraph 4 b (new), the change aims at clarifying that this provision relates to any vote, and not only to the vote on a final report.

As regards the change to paragraph 5, it is an alignment with Rule 204(1).

The insertion of paragraph 5 a (new) is an adaptation to the introduction of Rule 205(2) on committee coordinators.

Paragraph 6 is deleted deleted as it is superfluous

For subparagraph 2, the first sentence is superfluous and the second one is covered by the Bureau decision on public hearings.Subparagraph 3 is misleading. According to the Decision of 1995, persons called to give evidence are not obliged to appear, so the parallelism with the rights when called by a national court (in which case their presence is obligatory) is confusing and legally problematic.

Paragraphs 8 and 9 are deleted as obsolete. Morever, paragraph 9 is outdated given the Rules on the treatment of confidential information held by other institutions.

The change to paragraph 10 subparagraph 1 aims to differentiate between the report, which is presented by the committee and debated in Parliament, and the possible draft recommendation, which is the only document put to vote.

The first interpretation following paragraph 11 shall be deleted if changes in Rule 199 are agreed upon.

The second interpretation following paragraph 11 shall be deleted here and moved under paragraph 2 (with corrected cross-references).

Predlog spremembe    222

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 199

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 199

Člen 199

Sestava odborov

Sestava odborov

1. Člani odborov in preiskovalnih odborov se volijo potem, ko politične skupine in samostojni poslanci vložijo kandidature. Konferenca predsednikov predloži Parlamentu predloge. Sestava odborov skuša čimbolj odražati sestavo Parlamenta.

1. Člane odborov, posebnih odborov in preiskovalnih odborov imenujejo politične skupine in samostojni poslanci.

 

Konferenca predsednikov določi rok, do katerega politične skupine in samostojni poslanci imena imenovanih članov sporočijo predsedniku, ki jih nato razglasi v Parlamentu.

Kadar poslanec zamenja politično skupino, za preostanek svojega dveinpolletnega mandata obdrži svoja mesta v parlamentarnih odborih. Če pa zamenjava politične skupine poslanca ovira pravično zastopanje političnih usmeritev v odboru, konferenca predsednikov pripravi nove predloge za sestavo odbora v skladu s postopkom iz drugega stavka odstavka 1, pri čemer so zagotovljene individualne pravice poslanca.

 

Sorazmernost porazdelitve sedežev v odboru med političnimi skupinami ne sme odstopati od najbližjega ustreznega celega števila. Če se skupina odloči, da ne bo zasedla sedežev v odboru, ti sedeži ostanejo prazni, velikost odbora pa se zmanjša za ustrezno število. Izmenjave sedežev med političnimi skupinami niso dovoljene.

 

 

1a.  Sestava odborov skuša čimbolj odražati sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami in samostojnimi poslanci mora ustrezati najbližjemu celemu številu nad ali pod sorazmernim izračunom.

 

Če se politične skupine ne dogovorijo o sorazmernem številu sedežev v enem ali več posebnih odborih, ga določi konferenca predsednikov.

 

1b.  Če se politična skupina odloči, da ne bo zasedla sedežev v odboru, ali ne imenuje svojih članov do roka, ki ga je določila konferenca predsednikov, ti sedeži ostanejo prazni. Izmenjave sedežev med političnimi skupinami niso dovoljene.

 

1c.  Če zamenjava politične skupine poslanca ovira sorazmerno porazdelitev sedežev v odboru, kot je opredeljena v odstavku 1a, politične skupine pa se niso dogovorile o zagotavljanju skladnosti z načeli, opredeljenimi v navedenem odstavku, potrebne odločitve sprejme konferenca predsednikov.

 

1d.  Vse sprejete spremembe imenovanj političnih skupin in samostojnih poslancev se sporočijo predsedniku, ki jih razglasi v Parlamentu najpozneje na začetku naslednje seje. Ti sklepi začnejo veljati z dnem razglasitve.

 

1e.  Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo namestnike, katerih število ne presega števila polnopravnih članov, ki jih lahko politična skupina ali samostojni poslanec imenuje v odboru. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnih članov, do sodelovanja pri glasovanju.

 

1f.  Polnopravni član lahko v primeru svoje odsotnosti in v primeru neimenovanja ali odsotnosti namestnikov uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz njegove politične skupine ali drug samostojni poslanec, ki ima pravico glasovanja. Predsednika odbora je treba o tem obvestiti najpozneje do začetka glasovanja.

 

Vnaprejšnje sporočilo iz zadnjega stavka odstavka 1f mora biti posredovano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščan.

2.   Predlogi sprememb k predlogom konference predsednikov so dopustni le, če jih vloži najmanj štirideset poslancev. O teh predlogih Parlament glasuje tajno.

 

3.   Za izvoljene se štejejo poslanci, katerih imena so bila navedena v predlogih konference predsednikov, ki so bili lahko spremenjeni v skladu z odstavkom 2.

 

4.   Če politična skupina v roku, ki ga določi konferenca predsednikov, ne predloži kandidatur za članstvo v preiskovalnem odboru v skladu z odstavkom 1, konferenca predsednikov Parlamentu predloži le kandidature, sporočene v tem roku.

 

5.   Konferenca predsednikov lahko prosto mesto v odboru začasno zapolni s privolitvijo imenovanih in ob upoštevanju odstavka 1.

 

6.   Vsaka taka sprememba se predloži Parlamentu v potrditev na naslednji seji.

 

 

V skladu s tem členom:

 

  položaj polnopravnih članov ali namestnikov v odboru je odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini;

 

  kadar se v odboru spremeni število polnopravnih članov, ki pripadajo določeni politični skupini, se ustrezno spremeni tudi najvišje možno število stalnih namestnikov, ki jih politična skupina lahko imenuje;

 

  poslanec, ki zamenja politično skupino, ne more ohraniti položaja polnopravnega člana ali namestnika, ki ga je imel kot član prvotne politične skupine;

 

  v nobenem primeru ne sme član odbora nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.

 

(Zadnja dva neoštevilčena odstavka tega člena se vključita kot razlagi.)

Obrazložitev

As regards paragraph 1, several changes are suggestedso that the Members of committees would no longer be formally elected by the Parliament, but appointed by the political groups. The political groups would therefore have to inform the Conference of Presidents / the President within a deadline set by the Conference of Presidents, in view of an announcement of the composition in plenary.When Members change their political group, the latter would have the right to designate another member within the committee(s) this member was holding a seat in. The Member changing political group would therefore loose the seat he/she holds in the committee, unless the group this member is joining would appoint him/her in the same committee.- Consequently, changing political group would entail also the end of any office as (Vice-)Chair and possibly the office as rapporteur in that committee.- The principle according to which the committees' composition should as for as possible reflect the composition of the Parliament should remain unchanged, as well as the principle that the political groups should take the necessary initiatives in case the fair representation of political views in a committee is disturbed.This part of the interpretation may therefore become part of Rule 199.

Concerning the interpretation of pragraph 1f (new), as Rules 199 and 200 will be merged, this interpretation (from Rule 200) will follow paragraph 7(new) of Rule 199, with a corrected cross-reference.

For paragraph 3, long-standing practice is that there is no vote in plenary on the CoP proposal as a whole. Only the amendments are put to the vote.This paragraph becomes obsolete if the proposed changes to Rule 199 are adopted.

Paragraph 4 is moved to Rule 198(4).

Paragraphs 2, 5 and 6 become obsolete if the proposed changes to Rule 199 are adopted.

For the new interpretation, the wording of the interpretation to Rule 200 is reviewed; the first two hyphens could be deleted because they repeat the Rule. This interpretation will follow Rule 199, as Rules 199 and 200 are merged.

Predlog spremembe    223

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 200

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 200

črtano

Namestniki

 

1.   Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo toliko stalnih namestnikov, kolikor je polnopravnih članov, ki jih v odboru zastopajo. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Stalni namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnih članov, do sodelovanja pri glasovanju.

 

V primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora ima stalni namestnik iz iste politične skupine namesto njega pravico začasno sodelovati pri glasovanju do začasne zapolnitve mesta polnopravnega člana v skladu s členom 199(5) ali, v primeru, da do začasne zapolnitve ne pride, do imenovanja novega polnopravnega člana. Ta pravica izhaja iz sklepa Parlamenta o številčni sestavi odbora in ima namen zagotoviti, da pri glasovanju sodeluje enako število članov zadevne politične skupine, kot pred sprostitvijo mesta.

 

2.   Poleg tega lahko polnopravni član odbora v primeru odsotnosti in neimenovanja ali odsotnosti stalnih namestnikov uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz njegove politične skupine, ki ima pravico glasovanja. Ime namestnika se sporoči predsedniku odbora pred začetkom glasovanja.

 

Odstavek 2 se smiselno uporablja tudi za samostojne poslance.

 

Vnaprejšnje sporočilo iz zadnjega stavka odstavka 2 mora biti posredovano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščan.

 

* * *

 

Določbe tega člena vsebujejo dve jasno opredeljeni dejstvi:

 

  politična skupina v odboru ne more imeti več stalnih namestnikov kot polnopravnih članov;

 

  samo politične skupine imajo pravico imenovati stalne namestnike, pod edinim pogojem, da o tem obvestijo predsednika.

 

Iz česar sledi:

 

  položaj stalnih namestnikov je odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini;

 

  kadar se v odboru spremeni število polnopravnih članov, ki pripadajo določeni politični skupini, se ustrezno spremeni tudi najvišje možno število stalnih namestnikov, ki jih politična skupina lahko imenuje;

 

  kadar poslanec zamenja politično skupino, ne more ohraniti položaja stalnega namestnika, ki ga je imel kot član prvotne politične skupine;

 

  v nobenem primeru ne sme član odbora nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.

 

Predlog spremembe    224

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 201

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 201

Člen 201

Naloge odborov

Naloge odborov

1.  Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jih nanje naslovi Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov. Naloge posebnih in preiskovalnih odborov se določijo ob njihovi ustanovitvi; ti odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

1.  Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jih nanje naslovi Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov.

(Glej razlago člena 197.)

 

2.   Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo vprašanja, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru na plenarnem zasedanju.

 

Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.

 

Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 54.

 

3.   Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.

3.   Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.

Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se v utemeljenih primerih sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.

Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.

4.  Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnava zadeve iz svojih pristojnosti, vendar ne sme sprejemati odločitev.

4.  Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnavata zadeve iz svojih pristojnosti, vendar skupaj ne smeta sprejemati odločitev, razen kadar se uporablja člen 55.

5.  Odbor lahko s privolitvijo predsedstva Parlamenta naroči enemu ali več svojim članom, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.

5.  Odbor lahko s privolitvijo ustreznih organov Parlamenta naroči enemu ali več svojim članom, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.

Obrazložitev

Kar zadeva odstavek 1, se drugi stavek člena 201 na tem mestu črta in doda členoma 197 in 198.

Razlaga odstavka 1 se črta, ker je nepotrebna.

Zaradi jasnosti se odstavek 2 na tem mestu črta in nekoliko spremenjen prestavi v člen 201a (novo) o vprašanjih glede pristojnosti.

Glede drugega pododstavka odstavka 3 praksa kaže, da se izjema (da se vprašanje dodeli v obravnavo več kot trem odborom) uporablja precej pogosto.

Namen spremembe odstavka 5 je vključiti najnovejšo spremembo v zvezi z odobritvijo delegacij za zunanje zadeve.

Predlog spremembe    225

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 201 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 201 a

 

Vprašanja glede pristojnosti

 

1.  Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo točke, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov odborov v štirih tednih od razglasitve predložitve odboru v Parlamentu.

 

2.  Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.

 

3.  Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 54.

Obrazložitev

Določbe tega člena so trenutno v členu 201(2).

Predlog spremembe    226

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 202

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 202

črtano

Odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev

 

Eden izmed odborov, ustanovljenih v skladu z določbami tega poslovnika, je pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev in pripravo odločitev o ugovorih glede veljavnosti volitev.

 

Obrazložitev

Ta člen se črta, saj je glede na to, da to zadevo že pokrivata člen 3(3) in Priloga VI, nepotreben.

Predlog spremembe    227

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 203

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 203

Člen 203

Pododbori

Pododbori

1.  Po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko stalni ali posebni odbor v interesu svojega dela ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu s členom 199 in področje pristojnosti. Pododbori poročajo odboru, ki jih je ustanovil.

1.  Pododbori se lahko ustanovijo v skladu s členom 196. Stalni ali posebni odbor lahko v interesu svojega dela in po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov tudi ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu z ustreznimi določbami iz člena 199 in področje pristojnosti, ki sodi v okvir področja pristojnosti krovnega odbora. Pododbori poročajo svojemu krovnemu odboru.

2.  Postopek, ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.

2.  Če v tem poslovniku ni določeno drugače, postopek, ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.

 

2a.  Polnopravni člani pododbora so izbrani izmed članov krovnega odbora.

3.   Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.

3.   Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.

4.   Uporaba teh določb mora zagotavljati odvisnost med pododborom in odborom, ki ga je ustanovil. Zato so vsi polnopravni člani pododbora izbrani izmed članov krovnega odbora.

 

 

4a.  Predsednik krovnega odbora lahko predsednike pododborov vključi v uradno delovanje koordinatorjev ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo ti pododbori, če je s takim ravnanjem seznanjeno predsedstvo odbora in ga je odobrilo.

Obrazložitev

Namen spremembe v odstavku 1 je pojasniti posebnosti obeh pododborov Odbora za zunanje zadeve, ki so izrecno navedene v Prilogi VI k Poslovniku (sprejete na plenarnem zasedanju), ob upoštevanju splošne možnosti odbora, da po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov ustanovi pododbor.

Vrstni red odstavkov se zamenja. Odstavek 4 se nekoliko spremeni in je po novem odstavek 2a (novo).

Odstavek 4a je del razlage v veljavnem členu 204.

Predlog spremembe    228

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 204

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 204

Člen 204

Predsedstva odborov

Predsedstva odborov

Na prvi seji odbora po izvolitvi članov odbora v skladu s členom 199 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov.

1. Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 199 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni izmed polnopravnih članov tega odbora na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.

Samo polnopravni člani odbora, izvoljeni v skladu s členom 199, se lahko izvolijo v predsedstvo tega odbora.

 

Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se lahko glasuje s ploskanjem.

2. Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se glasuje s ploskanjem. Če pa se glasuje o več kandidatih kot je razpoložljivih mest oziroma je glasovanje zahtevala vsaj šestina članov odbora, je glasovanje tajno.

V nasprotnem primeru ali na zahtevo šestine članov odbora je glasovanje tajno.

 

Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti.

Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti.

Kadar je pri prvem glasovanju več kandidatov, je izvoljen kandidat, ki je dobil absolutno večino oddanih glasov, kakor je določeno v prejšnjem pododstavku. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.

Kadar je kandidatov več, je izvoljen kandidat, ki je pri prvem glasovanju dobil absolutno večino oddanih glasov. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.

Kadar je potrebno drugo glasovanje, se lahko predlagajo novi kandidati.

 

Ta člen predsedniku krovnega odbora ne prepoveduje, da predsednike pododborov vključi v uradno delovanje predsedstva ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo pododbori, če je s takšnim postopanjem seznanjeno celotno predsedstvo in to soglasno podpira.

 

 

2a.   Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi funkcionarji Parlamenta: člen 14 (Poslanec, ki začasno predseduje), člen 15 (Kandidature in splošne določbe), člen 16 (Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor), člen 19 (Trajanje mandata funkcionarjev) in člen 20 (Prosti sedeži).

Obrazložitev

V odstavku 1 je treba besedo izvolitev zamenjati z besedo imenovanje, da se upoštevajo spremembe člena 199.

Razlaga se na tem mestu črta in vključi v prvi stavek odstavka 1.

Prvi pododstavek odstavka 2 je skladen spremenjenim členom 15 in združitvijo prvega in drugega pododstavka. – Po novem zgornji prag

Drugi pododstavek odstavka 2 se na tem mestu črta in vključi v zgornji odstavek 2.

Peti pododstavek odstavka 2 se črta, ker je nepotreben, člen 15, ki se smiselno uporablja za odbore (glej člen 204(4) (novo)), namreč že vključuje to načelo.

Odstavek 2a (novo) za večjo berljivost Poslovnika vključuje sklicevanja na člene, ki so relevantni za to poglavje in so trenutno vključena v člen 209.

Razlaga odstavka 2 se na tem mestu črta in prestavi pod člen 203 kot odstavek 5 (novo). Ta razlaga bo preoblikovana v odstavek 5 (novo) člena 203 o pododborih.

Predlog spremembe    229

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 205

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 205

Člen 205

Koordinatorji odborov in poročevalci v senci

Koordinatorji odborov

1.  Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih poslancev.

1.  Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih poslancev v vsakem odboru.

2.  Predsednik po potrebi skliče koordinatorje odborov, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko prenese pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, mnenj ali predlogov sprememb. Podpredsedniki so lahko povabljeni, da v posvetovalni vlogi sodelujejo pri sejah koordinatorjev odborov. Koordinatorji skušajo doseči soglasje. Če soglasja ni mogoče doseči, lahko glede na različno moč posameznih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.

2.  Predsednik po potrebi skliče koordinatorje odborov, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko prenese pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, predlogov resolucij,mnenj ali predlogov sprememb.

 

Podpredsedniki so lahko povabljeni, da pri sejah koordinatorjev odborov sodelujejo v posvetovalni vlogi.

 

Če soglasja ni mogoče doseči, lahko koordinatorji glede na različno moč posameznih političnih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.

 

Predsednik v odboru razglasi vse sklepe in priporočila koordinatorjev, ki se štejejo za sprejete, če se jim ne nasprotuje, in ki se ustrezno navedejo v zapisniku.

3.   Predsednik odbora skliče koordinatorje odborov, da pripravijo organizacijo predstavitev kandidatov za komisarje. Po predstavitvah se koordinatorji sestanejo, da v skladu s postopkom iz Priloge XVI pripravijo oceno kandidatov.

 

4.   Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku. Odbor na predlog koordinatorjev lahko zlasti odloči, da poročevalce v senci vključi v proces iskanja dogovora s Svetom v rednih zakonodajnih postopkih.

 

Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 32, zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.

Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 32, zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.

Sestanki koordinatorjev so namenjeni pripravi odločitev odbora, sej odbora pa razen z izrecnim pooblastilom ne morejo nadomestiti. Zato morajo biti odločitve, sprejete na sestanku koordinatorjev, predmet predhodnega pooblastila. Koordinatorji lahko brez takega pooblastila sprejmejo le priporočila, ki jih mora odbor naknadno formalno odobriti.

 

V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.

V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.

Obrazložitev

Ta člen se razdeli na dva dela: en del je namenjen koordinatorjem, en pa poročevalcem v senci.

Odstavek 3 se črta glede na to, da natančne določbe vsebuje že Priloga XVI.

Odstavek 4 se prestavi v člen 205a (novo). Zadnji stavek bi lahko črtali, saj je zastarel glede na določbe o pogajalski ekipi v veljavnem členu 73(3) in spremenjenem členu 73d (novo).

Razlaga odstavka 2 se črta, ker je nepotrebna, saj gre za ponovitev spremenjenega besedila člena 205(2).

Predlog spremembe    230

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 205 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 205a

 

Poročevalci v senci

 

Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku.

Obrazložitev

Zadnji stavek bi lahko črtali, saj je zastarel glede na določbe o pogajalski ekipi v veljavnem členu 73(3) in spremenjenem členu 73d (novo).

Predlog spremembe    231

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov VIII – poglavje 2 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

POGLAVJE 2

črtano

ODBORI - DELOVANJE

 

Obrazložitev

Ta naslov se črta, vsebina pa združi s poglavjem 1.

Predlog spremembe    232

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 206

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 206

Člen 206

Seje odborov

Seje odborov

1.   Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.

1.   Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.

 

Ko predsednik skliče sejo, predloži osnutek dnevnega reda. Odbor o dnevnem redu odloča na začetku seje.

2.   Komisija in Svet se lahko udeležita sej odbora, če ju v imenu odbora povabi njegov predsednik.

2.   Komisija, Svet in druge institucije Unije lahko prevzamejo besedo na sejah odbora, če jih v imenu odbora povabi njegov predsednik.

S posebnim sklepom odbora so lahko k udeležbi in besedi na seji vabljene tudi druge osebe.

S sklepom odbora so lahko k udeležbi in prevzemu besede na seji vabljene tudi druge osebe.

Temu ustrezno je tudi odločitev o udeležbi osebnih pomočnikov članov prepuščena presoji posameznega odbora.

 

Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.

Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.

Odbori, zaprošeni za mnenje, se predstavitve lahko udeležijo na lastno željo.

 

Določbe tega odstavka se razlagajo v skladu s točko 50 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo24.

 

3. Ne glede na člen 53(6) in razen če odbor odloči drugače, se lahko poslanci udeležujejo sej drugih odborov, čeprav niso njihovi člani, vendar ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.

3. Ne glede na člen 53(6) in razen če odbor odloči drugače, poslanci, ki se udeležujejo sej drugih odborov, čeprav niso njihovi člani, ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.

Lahko pa odbor takim poslancem dovoli, da sodelujejo pri njegovem delu v svetovalni funkciji.

Odbor jim lahko dovoli, da pri njegovih sejah sodelujejo v svetovalni funkciji.

 

3a.  Za odbore se smiselno uporablja člen 162(2) o dodelitvi časa za govor.

 

3b.  Kadar je pripravljen dobesedni zapis, se smiselno uporablja člen 194(1a), (2) in (4).

___________________________

 

24 Glej Prilogo XIII.

 

Obrazložitev

Subparagraph 2 of paragraph 1: Alignment to the current practice.

Subparagraph 3 of interpretation of paragraph 2: To be deleted as obsolete.Hearings are public. This paragraph of the interpretation can be misleading.

Cross reference inserted in paragraph 3a (new) instead of Rule 209 in order to improve the readability.

As regards to paragraph 3b (new), in order to make the Rules more "user friendly", it is suggested:- to move Rule 162(10) to Rule 194 as new paragraph 1a;- to include in Rule 206 a cross reference to Rule 194§1(a) as well as to some additional paragraphs which can apply mutatis mutandis to committees.

Predlog spremembe    233

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 207

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 207

Člen 207

Zapisnik sej odbora

Zapisnik sej odbora

Zapisnik vsake seje odbora se razdeli vsem članom in posreduje odboru v potrditev.

Zapisnik vsake seje odbora se da na voljo vsem članom in se posreduje odboru v potrditev.

Predlog spremembe    234

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 208

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 208

Člen 208

Glasovanje v odboru

Glasovanje v odboru

1.  Vsak poslanec lahko vloži predloge sprememb v obravnavo odboru.

1.  Brez poseganja v člen 66(4) o drugi obravnavi predloge sprememb ali osnutke predlogov zavrnitve, predložene v obravnavo odboru, vedno podpiše polnopravni član odbora ali njegov namestnik oziroma sopodpiše vsaj en polnopravni član ali njegov namestnik.

2.  Odbor veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred glasovanjem zahteva šestina članov odbora, je glasovanje veljavno le, če se ga je udeležila večina članov odbora.

2.  Odbor veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred glasovanjem zahteva šestina članov odbora, je glasovanje veljavno le, če se ga je udeležila večina njegovih članov.

3.   Vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 180(2). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če četrtina članov odbora zahteva poimensko glasovanje.

3.   Vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu ali mnenju v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 180(2) in (2a). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če četrtina članov odbora zahteva poimensko glasovanje.

Določbe člena 208(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

Določbe člena 208(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.

4.   Predsednik odbora se lahko udeleži razprave in glasuje, vendar njegov glas ne odloča.

 

5.  Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja zahteva od poročevalca, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čimveč predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb k temu osnutku se določi nov rok.

5.  Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja zahteva od poročevalca, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čimveč predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb se določi nov rok.

Obrazložitev

For paragraph 1, the change suggests including proposals for rejection at committee level, which the MEPs can put forward and, if adopted by the committee, such motion for rejection would be tabled to the plenary in accordance with Rule 60 RoP.Inclusion of cross-reference to current Rule 66 §4 (in second reading, only members or permanent substitutes of the committee can table amendments).

As regards to paragraph 3, the change proposes that a roll call vote be required for the final vote on opinions.According to the CCC guidelines on the use of roll call vote, the final vote on the outcome of negotiations and recommendations for the second reading should also be taken by roll call.No deadline applicable to requests for a roll call vote at committee stage (since Rule 180 §1 does not apply to committee stage).

Concerning paragraph 4, it is deleted here and transformed into an interpretation to Rule 179a (3) on tied votes with slight adaptations of the text. This provision refers to the tied vote and clarifies that the vote of the Chair is the same as the vote of any other Member.

As regards to paragraph 5, the change aims to clarify that this paragraph applies also to legislative files, not only to non-legislative files (textually, only the reference to amendments "to this draft", not to the underlying proposal, would bring to the conclusion that it would not apply to legislative files).

Predlog spremembe    235

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 209

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 209

Člen 209

Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih

Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih

Za seje odbora se smiselno uporabljajo členi 14, 15, 16, 19, 20, 38 do 48, 160, 162(2) in (10), 165, 167, 169 do 172, 174, 176(1), 177, 178, 181, 182, 184 do 187, 190 in 191 in se smiselno uporabljajo v zvezi s sejami odborov.

Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi z glasovanjem in priglasitvami v zvezi s postopkom: člen 164a (Preprečevanje obstrukcije), člen 168a (Pragi), člen 169 (Vložitev in obrazložitev predlogov sprememb), člen 170 (Dopustnost predlogov sprememb), člen 171 (Postopek glasovanja), člen 174 (Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb) razen odstavka 4a, člen 176(1) (Glasovanje po delih), člen 177 (Pravica do glasovanja), člen 178 (Glasovanje), člen 179a (Izenačenost glasov), člen 180(2) in (2a) (Poimensko glasovanje), člen 180a (Tajno glasovanje), člen 181 (Elektronsko glasovanje), člen 182a (Spori glede glasovanja), člen 184a (Vprašanje pravilnosti postopka), člen 190 (Preložitev razprave ali glasovanja) in člen 191 (Prekinitev ali zaključek seje).

Predlog spremembe    236

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 210 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 210a

 

Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih podatkih, ki jih prejme Parlament

 

1.  Kadar je Parlament pravno obvezan, da prejete podatke obravnava kot zaupne, predsednik pristojnega odbora po uradni dolžnosti uporabi postopek zaupne obravnave, določen v odstavku 3.

 

2.  Če pravne obveznosti o tem, da se prejeti podatki obravnavajo kot zaupni, ni, lahko vsak odbor brez poseganja v odstavek 1 na lastno pobudo uporabi postopek zaupne obravnave iz odstavka 3 za podatke ali dokumente, ki jih navede eden od njegovih članov v pisni ali ustni zahtevi. V tem primeru je za odločitev o uporabi postopka zaupne obravnave potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.

 

3.  Ko predsednik odbora razglasi, da se uporablja postopek zaupne obravnave, so na seji navzoči le člani odbora ter uradniki in strokovnjaki, ki jih je predsednik odbora predhodno imenoval in katerih navzočnost je nujno potrebna.

 

Dokumenti se razdelijo na začetku seje, na koncu pa poberejo. Biti morajo oštevilčeni. Zabeležke in fotokopije niso dovoljene.

 

V zapisniku seje se podrobnosti razprave o točki, obravnavani po zaupnem postopku, ne navedejo. Zapiše se lahko le morebitna odločitev v zvezi s tem.

 

4.  Preučitev kršitve zaupnosti lahko zahtevajo trije člani odbora, ki je uporabil postopek zaupne obravnave. Ta zahteva se lahko uvrsti na dnevni red naslednje seje odbora. Odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo zadevo predložil predsedniku v nadaljnjo obravnavo v skladu s členoma 11 in 166.

Obrazložitev

Annex VII on confidential and sensitive information, which currently includes the IIAs and a decision by Parliament could be restructured completely. The legal substance of chapter A of this annex, which relates to the "confidential procedure" is kept and included with adaptations into the body of the rules as a new Rule 210 a. This provision (in reference to Annex VII (1)b) is legally misleading and in contradiction with the definition of "confidential information" under the Bureau decision of 15 April 2013 concerning the rules governing the treatment of confidential information by the European Parliament as well as with the relevant IIAs.This rule (in reference to Annex VII (1)b) is legally misleading and incorrect. The said committee has nothing to do with matters of confidential treatment of classified or other confidential information.The new wording establishes (for Rule 210a (1)) a clear link to Parliament's obligations under the relevant IIAs or any other legally binding commitments relating to the confidential treatment of classified or other confidential information.(in refrence to Rule 210a (4)) Alignment with Rules 11 and 166 according to which only the President is entitled to impose sanctions in case of a breach of confidentiality by a Member.

Predlog spremembe    237

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 211

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 211

Člen 211

Javne predstavitve o državljanskih pobudah

Javne predstavitve o državljanskih pobudah

1.  Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov:

1.   Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov:

(a)  zakonodajnemu odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen zakonodajnemu odboru v skladu s členom 54;

(a)  odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 54;

(b)   lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude.

(b)   lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude.

2.   Pristojni odbor:

2.   Pristojni odbor:

(a)   preveri, ali je Komisija sprejela organizatorje na ustrezni ravni, v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011;

(a)   preveri, ali je Komisija sprejela organizatorje na ustrezni ravni, v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011;

(b)   zagotovi (po potrebi ji pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov), da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.

(b)   zagotovi (po potrebi ji pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov), da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.

3.   Predsednik pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011.

3.   Predsednik pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011.

4.   Pristojni odbor pripravi javno predstavitev v Parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki morda želijo sodelovati. Povabi lahko druge zainteresirane strani.

4.   Pristojni odbor pripravi javno predstavitev v Parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki morda želijo sodelovati. Povabi lahko druge zainteresirane strani.

Pristojni odbor povabi predstavniško skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo.

Pristojni odbor povabi predstavniško skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo.

5.   Predsedstvo v skladu z dogovorom s Komisijo sprejme pravila o povračilu nastalih stroškov.

5.   Predsedstvo v skladu z dogovorom s Komisijo sprejme pravila o povračilu nastalih stroškov.

6.   Pooblastila iz tega člena lahko predsednik Parlamenta in predsednik konference predsednikov odborov preneseta na podpredsednika oziroma na drugega predsednika odbora.

6.   Pooblastila iz tega člena lahko predsednik Parlamenta in predsednik konference predsednikov odborov preneseta na podpredsednika oziroma na drugega predsednika odbora.

7.  Če so izpolnjeni pogoji iz členov 54 in 55 se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporablja se tudi člen 201.

7.  Če so izpolnjeni pogoji iz členov 54 in 55 se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporabljata se tudi člena 201 in 201a.

Člen 25(9) se za javne predstavitve o državljanskih pobudah ne uporablja.

Člen 25(9) se za javne predstavitve o državljanskih pobudah ne uporablja.

 

7a.  Če Komisija predloga pravnega akta o uspešno predloženi državljanski pobudi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011 ne predloži v dvanajstih mesecih po tem, ko je objavila pozitivno mnenje o njej in v sporočilu opredelila ukrep, ki ga namerava sprejeti, lahko pristojni odbor po posvetovanju z organizatorji državljanske pobude organizira predstavitev in po potrebi začne postopek iz člena 46, da bi uveljavili pravico Parlamenta, da od Komisije zahteva predložitev ustreznega predloga.

Obrazložitev

Izraz „zakonodajni odbor“ je zelo nenavaden. Isti odbor se v naslednjih odstavkih imenuje „pristojni odbor“.

Ta dodatek odstavka 7a (novo) izhaja iz odstavka 32 resolucije Parlamenta o evropski državljanski pobudi z dne 28. oktobra 2015 (Schöpflinovo poročilo), v kateri je bilo pozvano tudi, naj Parlament temu ustrezno spremeni Poslovnik.

Predlog spremembe    238

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 212

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 212

Člen 212

Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij

Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij

1.  Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člani delegacij se izvolijo na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.

1.  Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člane delegacij imenujejo politične skupine in samostojni poslanci na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.

2.  Člani delegacij se izvolijo potem, ko politične skupine in samostojni poslanci predložijo kandidature konferenci predsednikov. Ta Parlamentu predloži predloge, s katerimi se skuša zagotoviti čimbolj pravično zastopanje držav članic in političnih usmeritev. Uporablja se člen 199(2), (3), (5) in (6).

2.  Politične skupine zagotovijo čim bolj pravično zastopanje držav članic, političnih usmeritev in spolov. Ne sme se biti dovoljeno, da ima več kot tretjina članov delegacije isto državljanstvo. Smiselno se uporablja člen 199.

3.   Predsedstva delegacij se sestavijo po postopku v skladu s členom 204, ki velja za stalne odbore.

3.   Predsedstva delegacij se sestavijo po postopku v skladu s členom 204, ki velja za stalne odbore.

4.   Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.

4.   Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.

5.   Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.

5.   Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.

6.  Predsednik delegacije predloži poročilo o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za skupno zunanjo in varnostno politiko.

6.  Predsednik delegacije redno poroča o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za zunanje zadeve.

7.   Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.

7.   Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.

Obrazložitev

Besedilo odstavka se spremeni v skladu s spremenjenim členom 199.

Sprememba odstavka 2 bi začela veljati šele leta 2019. Trenutno je večina predsednikov delegacij članov odbora AFET, INTA ali DEVE. To je dober trend, ki bi ga bilo treba načeloma ohraniti, saj spodbuja doslednost stališč Parlamenta.

Odstavek 6 vsebuje popravek naslova odbora AFET in pojasnitev, da se poročanje ne bi smelo enačiti s predložitvijo poročil o dejavnostih.

Predlog spremembe    239

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 213

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 213

Člen 214a

Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope

Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope

1.   Organi Evropskega parlamenta, predvsem odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.

1.   Organi Evropskega parlamenta, predvsem odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.

2.  Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način izvrševanja teh določb.

2.  Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način tega sodelovanja.

 

(Ta člen se spremenjen vstavi za člen 214.)

Obrazložitev

Ta člen bo prestavljen na konec poglavja, saj zadeva posebno vrsto sodelovanja.

Predlog spremembe    240

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 214

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 214

Člen 214

Skupni parlamentarni odbori

Skupni parlamentarni odbori

1.   Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.

1.   Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.

Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.

Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.

2.  Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov določajo Evropski parlament in sporazumi s tretjimi državami.

2.  Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov določa Evropski parlament v skladu s sporazumi s tretjimi državami.

3.   Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.

3.   Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.

4.  Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in predsedstvu sodelujočega parlamenta v odobritev.

4.  Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in ustreznemu organu sodelujočega parlamenta tretje države v odobritev.

5.   Izvolitev članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.

5.   Izvolitev članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.

Obrazložitev

Izraz „predsedstvu v odobritev“ je preveč specifičen, saj skupščine tretjih držav same izberejo organ, pristojen za odobritev poslovnika skupnih parlamentarnih odborov.

Predlog spremembe    241

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 215

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 215

Člen 215

Pravica do peticije

Pravica do peticije

1.  Vsak državljan Evropske unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovi na Parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.

1.  V skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije ima vsak državljan Evropske unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovi na Parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.

2.  Peticije, predložene Parlamentu, morajo vsebovati ime, državljanstvo in stalni naslov vsakega predlagatelja peticije.

2.  Peticije, predložene Parlamentu, morajo vsebovati ime in stalni naslov vsakega predlagatelja peticije.

.

2a.  Če so Parlamentu predloženi zahtevki, kjer očitno ne gre za peticijo, se ne registrirajo kot peticije, temveč se takoj posredujejo v nadaljnjo obravnavo ustrezni službi.

3. Kadar peticijo podpiše več fizičnih ali pravnih oseb, podpisniki določijo predstavnika in njegovega namestnika, ki pri izvajanju tega naslova štejeta kot predlagatelja peticije.

3. Kadar peticijo podpiše več fizičnih ali pravnih oseb, podpisniki določijo predstavnika in njegovega namestnika, ki pri izvajanju tega naslova štejeta kot predlagatelja peticije.

Če predstavnik in njegov namestnik nista bila določena, se kot predlagatelj peticije šteje prvi podpisnik ali druga ustrezna oseba.

Če predstavnik in njegov namestnik nista bila določena, se kot predlagatelj peticije šteje prvi podpisnik ali druga ustrezna oseba.

4.   Vsak predlagatelj peticije lahko kadarkoli umakne svojo podporo peticiji

4.   Vsak predlagatelj peticije lahko kadarkoli umakne svoj podpis s peticije.

Če podporo peticiji umaknejo vsi predlagatelji, postane nična.

Če podpise s peticije umaknejo vsi predlagatelji, postane nična.

5.   Peticije morajo biti sestavljene v uradnem jeziku Evropske unije.

5.   Peticije morajo biti sestavljene v uradnem jeziku Evropske unije.

Peticije, sestavljene v drugih jezikih, se upoštevajo le, če predlagatelj priloži prevod v uradnem jeziku. Dopisovanje Parlamenta s predlagateljem poteka v tem uradnem jeziku.

Peticije, sestavljene v drugih jezikih, se upoštevajo le, če predlagatelj priloži prevod v uradnem jeziku. Dopisovanje Parlamenta s predlagateljem poteka v tem uradnem jeziku.

Predsedstvo lahko odloči, da se peticije in dopisovanje s predlagatelji lahko pripravijo v drugih jezikih, ki se uporabljajo v državi članici.

Predsedstvo lahko odloči, da se peticije in dopisovanje s predlagatelji lahko pripravijo v drugih jezikih, ki v skladu z ustavnim redom držav članic uživajo status uradnega jezika na njihovem celotnem ozemlju ali delu tega ozemlja.

 

5a.   Peticije se lahko vložijo po pošti ali prek portala za peticije, ki je dostopen prek spletišča Parlamenta in ki predlagatelja peticije usmerja tako, da odda peticijo v skladu z odstavkoma 1 in 2.

 

5b.  Kadar je prejetih več peticij s podobno vsebino, se lahko obravnavajo skupaj.

6.   Peticije se vpišejo v register po vrstnem redu, po katerem so prispele, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2; tiste, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, se arhivirajo, predlagatelj peticije pa je obveščen o razlogih za to.

6.   Peticije se vpišejo v register po vrstnem redu, po katerem so prispele, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2; tiste, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, se arhivirajo, predlagatelj peticije pa je obveščen o razlogih za to.

7.   Predsednik posreduje v register vpisane peticije pristojnemu odboru, ki najprej ugotovi dopustnost ali nedopustnost peticije v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

7.   Predsednik posreduje v register vpisane peticije pristojnemu odboru, ki najprej ugotovi dopustnost peticije v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Če pristojni odbor ne doseže soglasja glede dopustnosti peticije, se ta označi za dopustno na zahtevo vsaj četrtine članov odbora.

Če pristojni odbor ne doseže soglasja glede dopustnosti peticije, se ta označi za dopustno na zahtevo vsaj tretjine članov odbora.

8.   Peticije, ki jih odbor označi za nedopustne, se arhivirajo; predlagatelj peticije je obveščen o taki odločitvi in razlogih zanjo. Če je mogoče, se lahko predlagajo druga pravna sredstva.

8.   Peticije, ki jih odbor označi za nedopustne, se arhivirajo; predlagatelj peticije je obveščen o taki odločitvi in razlogih zanjo. Če je mogoče, se lahko predlagajo druga pravna sredstva.

9.  Ko so peticije registrirane, postanejo praviloma javni dokument in Parlament lahko zaradi preglednosti objavi ime predlagatelja peticije in njeno vsebino.

9.  Ko so peticije registrirane, postanejo javni dokument in Parlament lahko zaradi preglednosti objavi ime predlagatelja ter morebitnih sopredlagateljev in podpornikov peticije in njeno vsebino. Predlagatelja, sopredlagatelje in podpornike peticije je treba o tem ustrezno obvestiti.

10.   Predlagatelj peticije lahko ne glede na določbe odstavka 9 zahteva, da se njegovo ime zaradi varovanja zasebnosti ne objavi, Parlament pa mora tej zahtevi ugoditi.

10.   Predlagatelj, sopredlagatelj ali podpornik peticije lahko ne glede na določbe odstavka 9 zahteva, da se njegovo ime zaradi varovanja zasebnosti ne objavi, Parlament pa mora tej zahtevi ugoditi.

Kadar pritožba predlagatelja peticije ne dopušča preiskave zaradi anonimnosti, se s predlagateljem peticije dogovori o nadaljnjih korakih.

Kadar pritožba predlagatelja peticije ne dopušča preiskave zaradi anonimnosti, se s predlagateljem peticije dogovori o nadaljnjih korakih.

 

10a.  Parlament lahko zaradi zaščite pravic tretjih oseb na lastno pobudo ali na zahtevo udeležene tretje osebe anonimizira peticijo in/ali druge podatke, ki jih vsebuje, če se mu to zdi primerno.

11.   Predlagatelj peticije lahko zahteva, da se njegova peticija obravnava zaupno, Parlament pa mora v tem primeru uvesti ustrezne varnostne ukrepe ter s tem zagotoviti, da se vsebina ne objavi. Predlagatelj peticije se obvesti o natančnih pogojih uporabe te določbe.

 

12.   Odbor lahko zadevo posreduje varuhu človekovih pravic, če se mu to zdi potrebno.

 

13.   Peticije, ki jih na Parlament naslovijo fizične ali pravne osebe, ki niso niti državljani Evropske unije niti ne prebivajo ali nimajo statutarnega sedeža v eni izmed držav članic, se zabeležijo in arhivirajo ločeno. Predsednik vsak mesec pošlje seznam v preteklem mesecu prejetih peticij, skupaj z navedbo njihove vsebine, odboru, pristojnemu za peticije, ki lahko zahteva tiste, ki jih želi obravnavati.

13.   Peticije, ki jih na Parlament naslovijo fizične ali pravne osebe, ki niso niti državljani Evropske unije niti ne prebivajo ali nimajo statutarnega sedeža v eni izmed držav članic, se zabeležijo in arhivirajo ločeno. Predsednik vsak mesec pošlje seznam v preteklem mesecu prejetih peticij, skupaj z navedbo njihove vsebine, odboru, pristojnemu za peticije, ki lahko zahteva tiste, ki jih želi obravnavati.

Obrazložitev

Concerning paragraph 2, the requirement to indicate both nationality and a permanent address is unnecessary, since the Treaty only requires the petitioner to be either citizen or a resident in the EU. The requirement to indicate nationality creates a lot of practical problems since petitioners are not often aware of the requirement.

For paragraph 2a (new), submissions addressed to the President of the Parliament or just Parliament should not be automatically registered as petitions. To be considered as a petitioner, the person has to show a clear intent to petition. Other submissions than petitions need to be treated in an appropriate way by the responsible services. An intention is expressed, if the submission is addressed to the Committee on Petitions or its Chair, or the submission states that it is a petition.

In subparagraph 5, paragraph 3, the verb "used" is quite vague. For instance, Article 55(2) TEU refers more specifically to languages "which, in accordance with [the Member States] constitutional order, enjoy official status in all or part of their territory".

In paragraph 9, the first addition clarifies the existing uncertainty about the "legal status" of the names of co-petitioners and supporters in the light of data protection rules.The duty to inform the petitioners and possible co-petitioners and supporters about the public nature of the petition avoids misunderstandings and subsequent administrative problems. In legal terms, it can become relevant in the context of data protection legislation.Finally, the term “as a general rule” is deleted to the extent that the confidential procedure under paragraph 11 is abolished.

Concerning paragraph 10a (new), proposal with a view to remedying frequent practical problems in that field (defamation of third parties in the petition, disclosure of sensitive personal data of third parties who have not given their consent etc.)

For paragraph 11, this procedure is not in line with Parliament's transparency obligations under Regulation 1049/2001. Against the background of these obligations, Parliament is legally not in a position to guarantee the confidentiality which is promised to the petitioner under this rule. Indeed, this confidentiality-promise as such is, in legal terms, not sufficient to justify a refusal of access under Regulation 1049. This contradiction could even, in a worst-case scenario, entail problems of liability of Parliament. Without prejudice to the possibility, for the petitioner, to request the anonymisation of his petition under paragraph 10, it is therefore proposed to delete this paragraph.

As regards to paragraph 12, this is a misunderstanding in the existing RoP: the Ombudsman cannot start acting on a case without a complaint addressed to it.

Predlog spremembe    242

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 216

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 216

Člen 216

Obravnava peticij

Obravnava peticij

1.   Pristojni odbor obravnava dopustne peticije med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, in sicer med razpravo na redni seji ali s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.

1.   Pristojni odbor obravnava dopustne peticije med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, in sicer med razpravo na redni seji ali s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.

2.   Pristojni odbor lahko v skladu s členom 52(1) pripravi samoiniciativno poročilo o peticiji, ki je bila označena za dopustno, ali predloži Parlamentu kratek in jedrnat predlog resolucije, pod pogojem, da konferenca predsednikov temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najkasneje osem tednov po njihovem sprejemu v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem brez razprave, razen če se konferenca predsednikov izjemoma odloči za uporabo člena 151.

2.  Pristojni odbor lahko o peticiji, ki je bila označena za dopustno, predloži Parlamentu kratek in jedrnat predlog resolucije, pod pogojem, da je konferenca predsednikov odborov o tem predhodno obveščena in temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najkasneje osem tednov po njihovem sprejemu v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem. Konferenca predsednikov lahko predlaga uporabo člena 151, če ne, se sprejmejo brez razprave.

Odbor lahko v skladu členom 53 in Prilogo VI prosi za mnenja drugih odborov, ki so posebej pristojni za vprašanje.

 

3.  Če poročilo obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječe zakonodaje, se v skladu s členom 53(1) ter prvo in drugo alineo člena 54 pridruži odbor, pristojen za zadevo. Pristojni odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od odbora, pristojnega za zadevo, in ki obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če pristojni odbor ne sprejme teh predlogov, jih pridruženi odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.

3.  Če odbor namerava v skladu s členom 52(1) pripraviti samoiniciativno poročilo o dopustni peticiji, ki obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječe zakonodaje, se v skladu s členom 53 in členom 54 pridruži odbor, pristojen za zadevo. Pristojni odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od odbora, pristojnega za zadevo, in ki obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če pristojni odbor ne sprejme teh predlogov, jih pridruženi odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.

4.  Vzpostavi se elektronski register, v katerem lahko državljani izrazijo ali umaknejo svojo podporo predlagatelju peticije, tako da dodajo svoj elektronski podpis k peticijam, ki so bile označene za dopustne in vpisane v register.

4.   Podpisniki lahko izrazijo ali umaknejo svojo podporo dopustni peticiji na portalu za peticije, ki je na voljo na spletišču Parlamenta.

5.  Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira raziskovalne obiske države članice ali regije, ki jo peticija zadeva.

 

Poročila o obiskih pripravijo njihovi udeleženci. Ko odbor poročila odobri, se jih posreduje predsedniku.

 

Namen obiskov za ugotavljanje dejstev in poročil o navedenih obiskih je zgolj zagotoviti odboru zahtevane informacije, ki mu omogočajo nadaljnjo obravnavo peticije. Priprava osnutkov takšnih poročil spada v izključno pristojnost udeležencev obiska, ki si prizadevajo doseči soglasje. Če ni doseženo soglasje, mora poročilo izpostaviti različne ugotovitve dejstev ali ocene. Poročilo se predloži odboru v odobritev z enim samim glasovanjem, razen če predsednik izjavi, kadar je primerno, da se lahko predlagajo spremembe k delom poročila. Člen 56 se ne uporablja za ta poročila, ne neposredno ne smiselno. V primeru, da ni odobritve s strani odbora, se poročila ne posredujejo predsedniku.

 

6.   Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in njegovega izpolnjevanja ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s temo peticije. Predstavniki Komisije so vabljeni, da sodelujejo na sejah odbora.

6.   Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in njegovega izpolnjevanja ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s temo peticije. Predstavniki Komisije so vabljeni, da sodelujejo na sejah odbora.

7.   Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.

7.   Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.

8.   Odbor vsakih šest mesecev obvešča Parlament o izidu svojih posvetovanj.

8.   Odbor vsako leto poroča Parlamentu o izidu svojih posvetovanj in po potrebi o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jima jih je posredoval Parlament.

Odbor obvešča Parlament predvsem o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jih je posredoval Parlament.

 

Predlagatelji peticije so obveščeni o sprejetih odločitvah odbora in o razlogih, ki odločitev utemeljujejo.

 

Ko je obravnava dopustne peticije končana, se naznani, da je peticija zaključena, in o tem obvesti predlagatelja peticije.

Ko je obravnava dopustne peticije končana, se s sklepom odbora naznani, da je peticija zaključena.

 

9a.  Predlagatelja peticije je treba obvestiti o vseh ustreznih odločitvah odbora in razlogih zanje.

 

9b.  Odbor lahko sklene, da bo peticijo ponovno obravnaval, če je bil v zvezi z njo opozorjen na pomembna nova dejstva in če tako zahteva predlagatelj peticije.

 

9c.  Odbor z večino glasov svojih članov sprejme smernice za obravnavanje peticij v skladu s tem poslovnikom.

Obrazložitev

Kar zadeva prvi pododstavek odstavka 2, je kratek in jedrnat predlog resolucije je značilen za odbor PETI; trenutno se lahko uporablja člen 151, če se tako odloči konferenca predsednikov.

Kar zadeva prvi pododstavek odstavka 8, v praksi odbor PETI v skladu s členom 52 in členom 216(8) predloži poročilo, o katerem se glasuje, včasih pa se tudi spremeni (glej na primer P7_TA(2014)0204 in A7-0131/2014). Poleg tega je interval vsako leto in ne „vsakih šest mesecev“.

Predlog spremembe    243

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 216 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 216a

 

Obiski za ugotavljanje dejstev

 

1.  Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira obiske za ugotavljanje dejstev v državi članici ali regiji, ki jo zadevajo dopustne peticije, o katerih je odbor že razpravljal. Obiski za ugotavljanje dejstev načeloma obravnavajo vprašanja, ki so bila izpostavljena v več peticijah. Uporabljajo se pravila predsedstva, ki urejajo delegacije odborov v Evropski uniji.

 

2.  Poslanci, izvoljeni v namembni državi članici, niso del delegacije, delegacijo pa lahko na obisku za ugotavljanje dejstev spremljajo po uradni dolžnosti.

 

3.  Uradni člani delegacije po vsakem obisku pripravijo poročilo o misiji. Pripravo poročila usklajuje vodja delegacije, ki si prizadeva za dosego soglasja o njegovi vsebini med uradnimi člani pod enakimi pogoji. Če soglasje ni doseženo, se v poročilu o misiji izpostavijo različne ocene.

 

Člani, ki spremljajo delegacijo po uradni dolžnosti, ne sodelujejo pri pripravi poročila.

 

4.  Poročilo o misiji, vključno z morebitnimi poročili, se predloži odboru. Člani lahko vložijo predloge sprememb k priporočilom, vendar ne k delom poročila v zvezi z dejstvi, ki jih je ugotovila delegacija.

 

Odbor najprej glasuje o morebitnih predlogih sprememb k priporočilom, nato o celotnem poročilu o misiji.

 

Če se poročilo o misiji odobri, se posreduje v vednost predsedniku.

Obrazložitev

Zaradi večje jasnosti se predlaga ločen člen o obiskih za ugotavljanje dejstev (prej del člena 216).

Predlog spremembe    244

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 217

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 217

Člen 217

Objava peticij

Objava peticij

1.  Peticije, vpisane v register iz člena 215(6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.

1.  Peticije, vpisane v register iz člena 215(6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.

2.  Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo v podatkovni bazi, če se predlagatelj peticije s tem strinja. Zaupne peticije se hranijo v arhivu Parlamenta, kjer so vsem poslancem na voljo za preučitev.

2.  Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo na portalu za peticije na spletišču Parlamenta.

Predlog spremembe    245

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 218

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 218

Člen 218

Državljanska pobuda

Državljanska pobuda

Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj v skladu s členom 11(4) Pogodbe EU in Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.

1.   Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj v skladu s členom 11(4) Pogodbe EU in Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.

Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 215, 216 in 217.

2.   Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 215, 216a in 217.

Obrazložitev

Pododstavka bosta preštevilčena kot odstavka 1 in 2.

Predlog spremembe    246

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 219

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 219

Člen 219

Izvolitev varuha človekovih pravic

Izvolitev varuha človekovih pravic

1.  Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja predsednik takoj po svoji izvolitvi ali v primerih iz odstavka 8 pozove k vložitvi kandidatur za izvolitev na funkcijo varuha človekovih pravic in določi rok za njihovo vložitev. Poziv se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.  Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja ali v primeru smrti, odstopa ali razrešitve varuha človekovih pravic predsednik pozove k vložitvi kandidatur za izvolitev na funkcijo varuha človekovih pravic in določi rok za njihovo vložitev. Poziv se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Kandidature mora podpreti najmanj štirideset poslancev iz najmanj dveh držav članic.

2.  Kandidature mora podpreti najmanj štirideset poslancev iz najmanj dveh držav članic.

Vsak poslanec lahko podpre le eno kandidaturo.

Vsak poslanec lahko podpre le eno kandidaturo.

Kandidaturi morajo biti priloženi vsi dokumenti, na podlagi katerih je mogoče dejansko ugotoviti, da kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v predpisih za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

Kandidaturi morajo biti priloženi vsi dokumenti, na podlagi katerih je mogoče dejansko ugotoviti, da kandidat izpolnjuje pogoje iz člena 6(2) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic.

3.  Kandidature se posredujejo pristojnemu odboru, ki lahko zahteva predstavitev kandidatov.

3.  Kandidature se posredujejo pristojnemu odboru. Popoln seznam poslancev, ki so podprli kandidate, se objavi v ustreznem času.

Predstavitve so odprte za vse poslance.

 

 

3a.  Pristojni odbor lahko zahteva predstavitev kandidatov. Predstavitve so odprte za vse poslance.

4.  Seznam sprejemljivih kandidatur po abecednem vrstnem redu se predloži v glasovanje Parlamentu.

4.  Seznam sprejemljivih kandidatur po abecednem vrstnem redu se predloži v glasovanje Parlamentu.

5.  Glasovanje je tajno in se odloči na podlagi večine oddanih glasov.

5.  Varuh človekovih pravic se izvoli z večino oddanih glasov.

Če po prvih dveh glasovanjih ni izvoljen noben kandidat, lahko naprej kandidirata le kandidata, ki sta prejela najvišje število glasov pri drugem glasovanju.

Če po prvih dveh glasovanjih ni izvoljen noben kandidat, lahko naprej kandidirata le kandidata, ki sta prejela najvišje število glasov pri drugem glasovanju.

Če je izid glasovanja neodločen, ima prednost starejši kandidat.

Če je izid glasovanja neodločen, ima prednost starejši kandidat.

6.  Predsednik se pred začetkom glasovanja prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.

6.  Predsednik se pred začetkom glasovanja prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.

7.  Izvoljeni kandidat je nemudoma pozvan, da zapriseže pred Sodiščem.

 

8.  Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge, dokler ne nastopi funkcije njegov naslednik, razen v primeru smrti ali razrešitve.

8.  Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge, dokler ne nastopi funkcije njegov naslednik, razen v primeru smrti ali razrešitve.

Obrazložitev

As regards the changes in paragraph 1, the "cases referred to in paragraph 8" are death or dismissal. The resignation should also be taken into account (see Article 7(1) of Parliament's Decision on the Ombudsman's duties, and recent history).

As regards the changes in paragraph 2 subparagraph 3, reference to the "Regulations on the Ombudsman" is somewhat strange. It probably means the act (currently a "decision" and eventually a "regulation") "on the regulations and general conditions governing the performance of the Ombudsman's duties (see Article 228(4) of the Treaty on the Functioning of the European Union)

As regards the addition of paragraph 3a - moved from para. 3

As regards the changes in paragraph 5 subparagraph 1, alternative wording suggested

As regards the deletion of paragraph 7 - a repetition of what is already laid down in the Ombudsman-decision.

Predlog spremembe    247

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 220

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 220

Člen 220

Dejavnosti varuha človekovih pravic

Dejavnosti varuha človekovih pravic

1.   Sklep o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, ter izvedbene določbe k temu sklepu, kakor jih sprejme varuh človekovih pravic, so v obvestilo priloženi poslovniku24.

 

2.  Varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) tega sklepa obvesti Parlament o nepravilnostih, o katerih lahko pristojni odbor pripravi poročilo. V skladu s členom 3(8) sklepa Parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja predloži tudi poročilo o ugotovitvah svojih preiskav. Pristojni odbor o tem pripravi poročilo in ga predloži Parlamentu v razpravo.

2.  Pristojni odbor preuči primere nepravilnosti, o katerih ga je obvestil varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom, in lahko v skladu s členom 52 pripravi poročilo.

 

Pristojni odbor preuči poročilo, ki mu ga v skladu s členom 3(8) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom na koncu vsakega letnega zasedanja predloži varuh človekovih pravic o izidih svojih preiskav, in lahko Parlamentu poda predlog resolucije, če meni, da mora Parlament v zvezi s katerim od vidikov iz tega poročila sprejeti stališče.

3.  Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.

3.  Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.

__________________

 

25 Glej Prilogo X.

 

Obrazložitev

Odstavek 1 se črta, saj bi se ta priloga vključila kot zbirka dokumentov v obvestilo poslancem, zato ta člen ni več utemeljen.

Predlog spremembe    248

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 221

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 221

Člen 221

Razrešitev varuha človekovih pravic

Razrešitev varuha človekovih pravic

1.  Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev.

1.  Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev. Če je glasovanje o zahtevi za razrešitev potekalo v predhodnih dveh mesecih, lahko novo zahtevo predloži le petina poslancev Parlamenta.

2.  Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.

2.  Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.

3.  Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.

3.  Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.

4.  Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.

4.  Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.

S prostovoljnim odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.

S prostovoljnim odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.

Obrazložitev

Uskladitev s spremembo člena 119(1).

Predlog spremembe    249

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 222

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 222

Člen 222

Generalni sekretariat Parlamenta

Generalni sekretariat Parlamenta

1.  Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.

1.  Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.

Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.

Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.

2.  Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.

2.  Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.

3.  Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.

3.  Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.

Predsedstvo tudi določi, za katere kategorije uradnikov in uslužbencev se v celoti ali delno uporabljajo členi 11 do 13 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

 

Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti pristojne institucije Evropske unije.

Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti pristojne institucije Evropske unije.

Obrazložitev

Article 15 of the Protocol on Privileges and Immunities reads as follows:The European Parliament and the Council, acting by means of regulations in accordance with the ordinary legislative procedure, and after consulting the other institutions concerned, shall determine the categories of officials and other servants of the Union to whom the provisions of Article 11, the second paragraph of Article 12, and Article 13 shall apply, in whole or in part.The names, grades and addresses of officials and other servants included in such categories shall be communicated periodically to the governments of the Member States."

Predlog spremembe    250

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov 12 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

NASLOV XII

NASLOV XII

PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI S POLITIČNIMI STRANKAMI NA EVROPSKI RAVNI

PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI Z EVROPSKIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN EVROPSKIMI POLITIČNIMI FUNDACIJAMI

Predlog spremembe    251

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 223

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 223

črtano

Pristojnosti in odgovornosti predsednika Parlamenta

 

Predsednik zastopa Parlament pri njegovih stikih s političnimi strankami na evropski ravni v skladu s členom 22(4) tega poslovnika.

 

Obrazložitev

Parlament je določen v členu 22(4). Ker bo imel predsednik v skladu z novim členom 224(1) Poslovnika v okviru predsedovanja predsedstvu novo vlogo, predlagamo, da se ta člen črta, s čimer bi se izognili zmedi v zvezi s predsednikovo vlogo.

Predlog spremembe    252

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 223 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 223a1a

 

Pristojnosti in odgovornosti v zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami

 

1.   Če se Parlament v skladu s členom 65(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, odloči, da si bo pridržal pravico do odobritve odhodkov, to stori preko predsedstva.

 

Na tej podlagi je predsedstvo pristojno za sprejemanje odločitev po členih 17, 18, 24, 27(3) in 30 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij.

 

Posamezne odločitve, ki jih predsedstvo sprejme na podlagi tega odstavka, v njegovem imenu podpiše predsednik. O njih se v skladu s členom 297 Pogodbe o delovanju Evropske unije uradno obvestijo prosilci ali upravičenci. V odločitvah so v skladu z drugim odstavkom člena 296 te pogodbe navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

 

Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.

 

2.   Parlament na zahtevo četrtine poslancev Parlamenta, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, glasuje o odločitvi, da se v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 od organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije zahteva, naj preveri, ali registrirana evropska politična stranka ali registrirana evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

 

3.   Parlament na zahtevo četrtine svojih poslancev, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, glasuje o predlogu utemeljene odločitve, da v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 v roku treh mesecev od uradnega obvestila nasprotuje odločitvi organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, da iz registra izbriše evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo.

 

Predlog o utemeljeni odločitvi vloži pristojni odbor. Če je ta predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejeta nasprotna odločitev.

 

4.   Konferenca predsednikov na podlagi predloga pristojnega odbora imenuje dve neodvisni ugledni osebi za člana odbora v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

 

__________________

 

1a Vstavljeni člen 223a se uporablja le za evropske politične stranke in evropske politične fundacije v smislu člena 2(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. Sedanji člen 224 se še naprej uporablja za akte in zaveze v zvezi s financiranjem političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017, ki jih v skladu s členom 40 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 še naprej ureja Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja. Sedanji člen 225 se še naprej uporablja za politične stranke in politične fundacije na evropski ravni v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 2004/2003, če v okviru izvajanja omenjene uredbe prejemajo finančna sredstva za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017.

Predlog spremembe    253

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 224

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 224

črtano

Pristojnosti in odgovornosti predsedstva

 

1.  Predsedstvo odloča o vsaki prošnji za finančno podporo, ki jo vloži politična stranka na evropski ravni, in razdelitvi sredstev med upravičene politične stranke. Sestaviti mora seznam upravičencev in dodeljenih sredstev.

 

2.  Predsedstvo odloča o ukinitvi ali zmanjšanju finančne podpore in vrnitvi zmotno izplačanih zneskov.

 

3.  Po koncu proračunskega leta predsedstvo odobri poročilo o finančnih dejavnostih in končni izkaz stanja upravičenih političnih strank.

 

4.  Pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta lahko predsedstvo političnim strankam na evropski ravni odobri tehnično pomoč v skladu z njihovimi predlogi. Predsedstvo lahko v nekaterih primerih na generalnega sekretarja prenese pristojnost za sprejetje sklepov o tehnični pomoči.

 

5.  V vseh primerih, navedenih v prejšnjih odstavkih, predsedstvo ukrepa na predlog generalnega sekretarja. Z izjemo primerov iz odstavkov 1 in 4 predsedstvo pred sprejetjem sklepa zasliši predstavnike zadevne politične stranke. Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.

 

6.  Kadar Parlament po preveritvi ugotovi, da politična stranka na evropski ravni ne spoštuje načel svobode, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, predsedstvo sklene, da ta politična stranka ne bo več prejemala finančne podpore.

 

Predlog spremembe    254

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 225

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 225

črtano

Pristojnosti in odgovornosti pristojnega odbora in Parlamenta

 

1.  Na zahtevo četrtine poslancev Parlamenta, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, predsednik po razpravi v konferenci predsednikov pozove pristojni odbor, naj preveri, ali politična stranka na evropski ravni še nadalje, zlasti v svojem programu in s svojimi dejavnostmi, spoštuje temeljna načela, na katerih temelji Evropska unija, in sicer načelo svobode, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države.

 

2.  Preden pristojni odbor predloži Parlamentu predlog sklepa, zasliši predstavnike zadevne politične stranke ter pridobi in oceni stališče odbora, sestavljenega iz neodvisnih uglednih oseb v skladu z Uredbo (ES) št. 2004/2003.

 

3.  Parlament z večino oddanih glasov sprejme predlog sklepa o tem, ali zadevna politična stranka spoštuje ali krši temeljna načela iz odstavka 1. Ni dopustno vlagati predlogov sprememb. Če predlog sklepa ne prejme večine, se šteje nasprotni sklep za sprejet.

 

4.  Sklep Parlamenta pravno učinkuje od dneva vložitve zahteve iz odstavka 1.

 

5.  Predsednik zastopa Parlament v odboru neodvisnih uglednih oseb.

 

6.  Pristojni odbor pripravi poročilo, predvideno v Uredbi (ES) št. 2004/2003, o uporabi te uredbe in dejavnostih, ki se financirajo, ter ga predloži Parlamentu na plenarnem zasedanju.

 

Predlog spremembe    255

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 226

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 226

Člen 226

Uporaba tega poslovnika

Uporaba tega poslovnika

1.  V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.

1.  V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.

Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.

Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.

2.  Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo tega poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 227.

2.  Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo tega poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 227.

3.  Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.

3.  Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.

4.  Če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev nasprotuje razlagi odbora, se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.

4.  Če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev nasprotuje razlagi odbora v roku 24 ur po njegovi objavi, se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.

5.  Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu ali členom.

5.  Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu ali členom.

6.  Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.

6.  Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.

7.  Pristojni odbor redno pregleduje ta poslovnik in razlage.

7.  Pristojni odbor redno pregleduje ta poslovnik in razlage.

8.  Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru povečanega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.

8.  Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru spremenjenega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.

Obrazložitev

Pri spremembah iz odstavka 8 bi moral ta člen upoštevati končno odločitev v zvezi s sistemom in opredelitvijo pragov. Določba se nanaša le na povečanje in ne na zmanjšanje skupnega števila sedežev v Parlamentu. Zato so po zmanjšanju s 785 na 736 poslancev Evropskega parlamenta na začetku sedme mandatne dobe pragovi ostali nespremenjeni.

Predlog spremembe    256

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 227

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 227

Člen 227

Sprememba tega poslovnika

Sprememba tega poslovnika

1.  Vsak poslanec lahko predlaga spremembo poslovnika in njegovih prilog, po potrebi s kratko obrazložitvijo.

1.  Vsak poslanec lahko predlaga spremembo poslovnika in njegovih prilog, po potrebi s kratko obrazložitvijo.

Predlagane spremembe se prevedejo, natisnejo, razdelijo in pošljejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.

Pristojni odbor predlagane spremembe preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.

Za namen uporabe členov 169, 170 in 174 pri obravnavi predlaganih sprememb v Parlamentu velja, da se sklic na "izvirno besedilo" ali "predlog zakonodajnega akta" v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.

Za namen uporabe členov 169, 170 in 174 pri obravnavi predlaganih sprememb v Parlamentu velja, da se sklic na "izvirno besedilo" ali "predlog zakonodajnega akta" v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.

2.  Predlagane spremembe poslovnika so sprejete le, če zanje glasuje večina poslancev Parlamenta.

2.  V skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije so predlagane spremembe poslovnika sprejete le, če zanje glasuje večina poslancev Parlamenta.

3.  Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.

3.  Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.

Obrazložitev

Pri spremembah odstavka 1, pododstavka 2 se prvi del stavka črta, saj gre za očiten pogoj, na podlagi katerega lahko AFCO sprejme odločitev, ali bo Parlamentu predložil spremembe ali ne.

Pri spremembah odstavka 2 bi lahko razmislili tudi o uveljavitvi te zahteve na ravni odbora.

Predlog spremembe    257

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 230

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 230

črtano

Struktura prilog

 

Priloge k temu poslovniku so razdeljene na naslednje štiri kategorije:

 

(a) določbe o uporabi postopkov po tem poslovniku, sprejete z večino oddanih glasov (Priloga VI);

 

(b) določbe, sprejete v zvezi z uporabo posebnih določb poslovnika in v skladu s postopki ter večinskimi pravili, ki jih te določajo (priloge I, II, III, IV, V, Priloga VII, deli A, C, E in F, ter Priloga IX, del A);

 

(c) medinstitucionalni sporazumi ali druge določbe, sprejete v skladu s Pogodbami, ki se uporabljajo v Parlamentu ali vplivajo na njegovo delovanje; sklep, da se te določbe priložijo poslovniku, sprejme Parlament z večino oddanih glasov na predlog pristojnega odbora (Priloga VII, dela B in D, Priloga VIII, Priloga IX, del B, ter priloge X, XI, XII, XIII, XIV, XVIII, XIX in XXI);

 

(d) smernice in pravila ravnanja, ki so jih sprejeli ustrezni organi Parlamenta (priloge XV, XVI, XVII in XX).

 

Obrazložitev

Pravna podlaga za priloge, ki jih je treba ohraniti kot priloge v ožjem smislu (I, II, III, IV, V, VI, IXA in XVI), bo določena v ustreznem členu. Preostale priloge (medinstitucionalni sporazumi, sklepi predsedstva in konference predsednikov, uredbe itd.) bodo vključene v lahko dostopno zbirko pomembnih sklepov/aktov.

Predlog spremembe    258

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 231

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 231

Člen 231

Popravki

Popravki

1.  Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.

1.  Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.

2.  Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.

2.  Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.

3.  Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.

3.  Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.

4.  Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v štiriindvajsetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.

4.  Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v štiriindvajsetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.

5.  Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporabljajo členi 76, 77 in 78.

5.  Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporablja člen 78.

Obrazložitev

Člen 77 se spremeni v prilogo.

Predlog spremembe    259

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 2

Člen 2

Glavne dolžnosti poslancev

Glavne dolžnosti poslancev

Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata:

Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata:

(a) ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta;

(a) ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta;

(b)  ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne finančne koristi ali drugačne nagrade v zameno za izvrševanje pritiska ali za glas v zvezi z zakonodajo, predlogi resolucij, pisnimi izjavami ali vprašanji, vloženimi v Parlamentu ali enem od njegovih odborov, in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na korupcijo.

(b)  ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne koristi v denarju ali naravi v zameno za posebno vedenje v okviru parlamentarnega dela poslancev in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na podkupovanje, korupcijo ali neprimerno vplivanje.

 

(ba)  se poklicno ne ukvarjajo z dejavnostjo lobiranja, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije.

Predlog spremembe  260

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 4

Člen 4

Izjava poslancev

Izjava poslancev

1.  Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v 30 dneh po nastopu take spremembe.

1.  Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, do konca meseca po nastopu take spremembe.

2. Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke:

2. Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke:

(a) poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,

(a) poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,

(b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu,

(b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu,

(c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,

(c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,

(d) sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,

(d) sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,

(e)  vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo presega 5 000 EUR v koledarskem letu,

(e)  vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo za vse občasne zunanje dejavnosti poslanca presega 5 000 EUR v koledarskem letu,

(f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe,

(f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe,

(g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,

(g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,

(h) drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.

(h) drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.

Redna plačila, ki jih poslanec prejema v zvezi z vsako točko prvega pododstavka, se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:

Poslanec za vsako postavko, ki jo je treba prijaviti v skladu s prvim pododstavkom, po potrebi navede, ali zanjo prejema plačilo ali ne; za točke (a), (c), (d), (e) in (f) poslanec navede tudi eno od naslednjih kategorij plačil:

 

­  neplačano

 

– 1 EUR do 499 EUR na mesec;

– 500 do 1 000 EUR na mesec;

– 500 do 1000 EUR na mesec;

1 001 do 5 000 EUR na mesec;

1001 do 5 000 EUR na mesec;

5 001 do 10 000 EUR na mesec;

5001 do 10.000 EUR na mesec;

– več kot 10.000 EUR na mesec.

nad 10.000 EUR na mesec z navedbo najbližje deset tisočice.

Vsa druga plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.

Vsa plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, vendar neredno, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.

3.  Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta.

3.  Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta.

4.  Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji.

4.  Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih.

 

4a.  Če predsednik na podlagi prejetih informacij meni, da bi bila lahko izjava o finančnih interesih poslanca vsebinsko napačna ali zastarana, se lahko posvetuje s svetovalnim odborom iz člena 7 in od poslanca po potrebi zahteva, da jo v 10 dneh popravi. Če poslanec ne upošteva predsednikove zahteve za popravek, lahko predsedstvo sprejme odločitev o uporabi člena 4(4).

 

4b.  Poročevalci lahko v svojih obrazložitvah prostovoljno navedejo zunanje interese, s katerimi so se posvetovali o vprašanjih, povezanih s temo poročila.

Obrazložitev

Kljub temu, da je izraz „skupno“ v točki (e) pododstavka 1 odstavka 2 jasen, poslanci Evropskega parlamenta pogosto zastavljajo vprašanje, ali se 5 000 EUR nanaša na posamezno dejavnost. Zato je priporočljivo, da se dodatno pojasni, da gre za skupni znesek za vse dejavnosti skupaj.

Za uvodni del pododstavka 2 člena 4(2)se predlaga prilagoditev uvodnega dela, da bi vključeval kategorijo „neplačanih“ točk, in uvedba treh dodatnih kategorij, s katerimi se je strinjala delovna skupina Odbora za ustavne zadeve.

Predlog spremembe    261

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 6

Člen 6

Dejavnosti nekdanjih poslancev

Dejavnosti nekdanjih poslancev

Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo, pripadajo nekdanjim poslancem26.

Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, bi morali o tem obvestiti Evropski parlament in med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo, pripadajo nekdanjim poslancem26.

__________________

__________________

26 Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999.

26 Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999.

Predlog spremembe    262

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 7

Člen 7

Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev

Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev

1.  Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“).

1.  Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“).

2.  Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani predsedstva in koordinatorji Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.

2.  Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.

Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.

Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.

3.  Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.

3.  Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.

V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.

V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.

4.  Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.

4.  Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.

Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.

Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.

5.  Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.

5.  Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.

6.  Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.

6.  Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.

Obrazložitev

Izkušnje so pokazale, da bi se lahko taka omejevalna merila za upravičenost (člani predsedstva in koordinatorji odbora JURI ali AFCO) izkazala za problematična, zlasti za najmanjše skupine, katerih maloštevilni člani izpolnjujejo vse pogoje, ki se trenutno zahtevajo za imenovanje v posvetovalni odbor.

Predlog spremembe    263

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga I – člen 8

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 8

Člen 8

Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja

Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja

1.  V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik lahko s tem seznani posvetovalni odbor.

1.  V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik s tem seznani posvetovalni odbor, razen v očitno nadležnih primerih.

2.  Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.

2.  Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.

 

Če stalni ali nadomestni član posvetovalnega odbora domnevno krši kodeks ravnanja, ne sodeluje v postopkih posvetovalnega odbora v zvezi z domnevnim kršenjem.

3.  Če na podlagi tega priporočila predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, po razgovoru s poslancem sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca.

3.  Če na podlagi tega priporočila in po tem, ko je zadevnega poslanca povabil k predložitvi pisnih pripomb, predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca.

Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 166(3) Poslovnika.

Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 166(3) do (3b) Poslovnika.

4.  Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 167 Poslovnika.

4.  Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 167 Poslovnika.

5.  Po preteku roka iz člena 167 Poslovnika predsednik na plenarnem zasedanju razglasi kazen, izrečeno poslancu, ki se tudi objavi na vidnem mestu spletne strani Parlamenta do konca zakonodajnega obdobja.

 

Obrazložitev

Glede pododstavka 1 odstavka 3 je delovna skupina Odbora za ustavne zadeve razjasnila sedanje besedilo, da bi se posebej obravnaval primer, v katerem domnevno kršitev zakrivi član posvetovalnega odbora (to bi predsednika spodbudilo, da zadevo posreduje posvetovalnemu odboru tudi v teh primerih).

Pododstavek 1 odstavka 3 se uskladi s spremenjenim členom 166(1).

Odstavek 5 se na tem mestu črta in vstavi v člen 166(1), da se ne bi uporabljal le za sankcije za kršitve kodeksa ravnanja v zvezi s finančnimi interesi, temveč tudi za sankcije za kršitve splošnih pravil ravnanja.

Predlog spremembe    264

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga II

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

črtano

Obrazložitev

Priloga II bo črtana.

Predlog spremembe    265

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Merila za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 130 in 131

Merila za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členi 130, 131 in 131a

Predlog spremembe    266

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Vprašanja za pisni odgovor:

1.  Vprašanja za pisni odgovor:

– jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih;

– jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih;

–  spadajo izključno v okvir pristojnosti institucij, kot je določeno v ustreznih Pogodbah, in v okvir področja odgovornosti naslovnikov ter so splošnega interesa;

–  spadajo izključno v okvir pristojnosti naslovnikov, kot je določeno v ustreznih Pogodbah ali v pravnih aktih Unije, ali v okvir področja njihovega delovanja,

 

– so splošnega interesa;

– so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;

– so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;

– niso daljša od 200 besed;

– niso daljša od 200 besed;

– ne vsebujejo žaljive vsebine;

– ne vsebujejo žaljive vsebine;

– se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;

– se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;

– vsebujejo največ tri podvprašanja.

– vsebujejo največ tri podvprašanja.

Predlog spremembe    267

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

1a.  Vprašanja Svetu ne smejo obravnavati zadev v rednem zakonodajnem postopku ali proračunskih funkcij Sveta.

Predlog spremembe    268

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga III – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.

3.  Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih v predhodnih šestih mesecih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora ali sporočila o nadaljnjih ukrepih. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.

Obrazložitev

Prvi stavek tega odstavka ni ustrezno oblikovan: stavek ne vsebuje posledice dejstva, da je Komisija že zagotovila pisno sporočilo o nadaljnjih ukrepih na podlagi določene resolucije Parlamenta. Poleg tega je treba dodati časovni okvir (na primer šest mesecev po analogiji s podobnimi vprašanji): nekoristno bi bilo, če bi poslancu poslali sporočilo Komisije o nadaljnjih ukrepih, ki je bilo prejeto pred več leti, tj. ki ne bi upoštevalo novejšega razvoja dogodkov.

Predlog spremembe    269

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga VII

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Priloga VII se črta, kar pomeni, da ne bi bilo več Dela A, ki bi postal nov člen 210a. Deli B do E bi bili vključeni v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    270

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga VIII

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Priloga VII se črta, vendar bi se besedilo sklepa, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    271

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga IX

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, Dela A Priloge IX torej ne bilo več, saj bi se vključil v člen 116a. Besedilo sporazuma v Delu B te priloge bi se vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    272

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga X

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar bi se besedilo sklepov, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    273

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XI

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar bi se besedilo sklepa, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    274

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XII

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar naj bi se besedilo sporazuma, ki ga vsebuje ta priloga, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    275

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XIII

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar naj bi se besedilo sporazuma, ki ga vsebuje ta priloga, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    276

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XIV

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar bi se besedilo uredbe, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    277

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XV

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Odstavek 1 se na tem mestu črta in nekoliko spremenjen prestavi kot razlaga člena 166(2). Odstavek 2 se na tem mestu črta in prestavi v člen 11. Prvi stavek je bil vstavljen v člen 11(3a) (novo); drugi stavek je nepotreben. Pododstavek 1 se črta, ker je nepotreben.

Predlog spremembe    278

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVI

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Smernice za potrditev Komisije

Potrditev Komisije in spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami

1.   Naslednja načela, merila in ukrepi se uporabljajo za to, da se celoten kolegij Komisije potrdi z glasovanjem Parlamenta:

 

 

Del I – Potrditev celotnega kolegija Komisije z glasovanjem Parlamenta

 

Člen 1

(a) Podlaga za ocenjevanje

Podlaga za ocenjevanje

Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.

1.  Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.

Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.

2.  Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.

Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

3.  Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

Pregled izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja s strani odbora, pristojnega za pravne zadeve, ne vključuje samo preverjanja, ali je izjava pravilno izpolnjena, temveč tudi oceno, ali je na podlagi vsebine izjave mogoče sklepati o navzkrižju interesov. Odbor, zadolžen za predstavitev, se odloči, ali bo od kandidata za komisarja zahteval nadaljnje informacije.

 

 

Člen 1 a

 

Pregled izjav o finančnih interesih

 

1.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, pregleda izjave o finančnih interesih in oceni, ali je vsebina izjave kandidata za komisarja točna in popolna ter ali navaja na navzkrižje interesov.

 

2.  Neobstoj navzkrižja interesov, ki ga potrdi odbor, pristojen za pravne zadeve, je nujen pogoj za izvedbo predstavitve pred pristojnim odborom. Postopek imenovanja kandidata za komisarja se brez te potrditve prekine in se sledi postopku iz odstavka 3(c).

 

3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o finančnih interesih uporablja naslednje smernice:

 

(a)   če odbor pri pregledu izjave o finančnih interesih na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je izjava o finančnih interesih točna, popolna in ne vsebuje podatkov, ki bi lahko nakazovali obstoj že prisotnega ali možnega navzkrižja interesov v zvezi z delovnim področjem kandidata za komisarja, njegov predsednik pošlje potrdilo o tej ugotovitvi odborom, pristojnim za predstavitev, oziroma ustreznim odborom v primeru postopka med mandatom;

 

(b)   če odbor ugotovi, da izjava o interesih kandidata za komisarja vsebuje nepopolne oziroma protislovne informacije ali da so potrebna dodatna pojasnila, od kandidata za komisarja v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja predloži potrebne dodatne informacije, ter te informacije pred sprejetjem svoje odločitve prouči in ustrezno analizira; odbor, pristojen za pravne zadeve, se lahko po potrebi odloči, da kandidata za komisarja povabi na razpravo;

 

(c)   če odbor na podlagi izjave o finančnih interesih ali dodatnih informacij, ki jih predloži kandidat za komisarja, ugotovi, da obstaja navzkrižje interesov, pripravi priporočila za njegovo odpravo; ta priporočila lahko vključujejo odpoved tem finančnim interesom ali menjavo delovnega področja kandidata za komisarja, ki jo določi predsednik Komisije; v resnejših primerih, če ne najde rešitve za odpravo navzkrižja interesov, lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, uporabi zadnjo možnost, tj. sklene, da kandidat za komisarja ne more opravljati svoje funkcije v skladu s Pogodbama in kodeksom ravnanja; predsednik Parlamenta nato pozove predsednika Komisije, naj pojasni, kakšne nadaljnje ukrepe namerava sprejeti.

 

Člen 2

(b) Predstavitve

Predstavitve

Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo. Predstavitve so javne.

1.  Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo.

Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.

2.  Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.

Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:

3.  Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:

(a) če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);

(a) če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);

(b) če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter

(b) če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter

(c) če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).

(c) če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).

O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.

4.  O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.

Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor pripravi tri druga vprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak pripravi po dve vprašanji.

5.  Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj, pri čemer niso dovoljena podvprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak predloži tri vprašanja.

 

Življenjepisi kandidatov za komisarja in njihovi odgovori na pisna vprašanja se objavijo na spletišču Parlamenta pred predstavitvijo.

Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.

6.  Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.

Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Če je to mogoče, so vprašanja, ki so zastavljena med predstavitvijo, združena po temah. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 162. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.

7.  Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Med predstavitvijo se zastavi do 25 vprašanj, ki so po možnosti združena po temah. V okviru postavljene časovne omejitve se lahko takoj zastavi eno dodatno vprašanje. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 162. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.

Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah.

8.  Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu, ki se brezplačno zagotovi javnosti in medijem. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah.

 

Člen 3

(c)  Ocena

Ocena

Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

1.  Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.

2.  V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.

Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po ena ocena. Vanjo se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.

3.  Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Vanj se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.

Če odbori prosijo za dodatne informacije, da bi lahko pripravili svojo oceno, predsednik Parlamenta v njihovem imenu piše novoizvoljenemu predsedniku Komisije. Koordinatorji upoštevajo ta odgovor.

 

Če koordinatorji ne dosežejo soglasja pri oceni, ali na zahtevo ene od političnih skupin, predsednik skliče sejo celotnega odbora. Predsednik odbora kot zadnjo rešitev predlaga tajno glasovanje o teh dveh odločitvah.

 

 

3a.  Ocena koordinatorjev temelji na naslednjih načelih:

 

(a)  Če koordinatorji soglasno potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o potrditvi.

 

(b)  Če koordinatorji soglasno zavrnejo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o zavrnitvi.

 

(c)  Če koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.

 

(d)  Če koordinatorji ne morejo doseči vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata, naredijo naslednje:

 

  najprej z nadaljnjimi pisnimi vprašanji zaprosijo za dodatne informacije;

 

  če odgovor po mnenju koordinatorjev še vedno ni zadovoljiv, zaprosijo za dodatno enoinpolurno predstavitev, ki jo odobri konferenca predsednikov.

 

(e)  Če po uporabi točke (d) koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.

 

(f)  Če po uporabi točke (d) koordinatorji še vedno ne tvorijo vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata za komisarja, predsednik skliče sejo odbora in organizira glasovanje o dveh vprašanjih, omenjenih v členu 3(1). Predsednik predloži pismo, v katerem poda oceno odbora.

Poročila o oceni odborov se sprejmejo in objavijo 24 ur po predstavitvi. Poročila prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene.

3b.  Pisma o oceni odborov se podajo 24 ur po koncu postopka ocenjevanja. Pisma prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene, in dovoli objavo vseh pisem o oceni.

 

Člen 4

 

Predstavitev kolegija

Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3), (4) in (5).

1.  Novoizvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) do (5b).

Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

2.  Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.

 

Člen 5

 

Spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami

 

Sprejete zaveze in prednostne naloge, dodeljene kandidatom za komisarje med predstavitvami, ves čas mandata pregleduje pristojni odbor v okviru letnega strukturiranega dialoga s Komisijo, ki se izvaja v skladu z odstavkom 1 Priloge 4 k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo.

2. V primeru spremembe sestave ali bistvene spremembe razporeditve delovnih področij Komisije v času njenega mandata se izvedejo naslednji ukrepi:

 

 

Del II – Bistvena sprememba razporeditve delovnih področjih ali sprememba sestave v času mandata

 

Člen 6

 

Prosto mesto

(a)  Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1.

Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I.

 

Člen 7

 

Pristop nove države članice

(b)  V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1.

V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I.

 

Člen 8

 

Bistvena sprememba razporeditve delovnih področij

(c)  V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij se zadevne komisarje povabi, da se predstavijo ustreznim odborom, preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.

V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij v času mandata Komisije se zadevne komisarje povabi, da se udeležijo predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I, preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.

 

Člen 9

 

Glasovanje na plenarnem zasedanju

Z odstopanjem od postopka, določenega v odstavku 1(c), osmi pododstavek, je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.

Z odstopanjem od postopka, določenega v členu 118(5a), je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.

Obrazložitev

The tile is derived from §8 of EP resolution of 8 September 2015 on procedures and practices regarding Commissioner hearings, lessons to be taken from the 2014 process - (Rapporteur R. Corbett).

For subparagraph 3, point a, paragraph 1, interpretation adopted on 28 April 2015:"Scrutiny of the declaration of financial interests of a Commissioner-designate by the committee responsible for legal affairs consists not only in verifying that the declaration has been duly completed but also in assessing whether a conflict of interests may be inferred from the content of the declaration. It is then for the committee responsible for the hearing to decide whether or not it requires further information from the Commissioner-designate."In line with §§ 4 and 13 of the EP resolution of 8 September 2015, the JURI committee is preparing an initiative report on guidelines concerning the Commissioners’ declarations of interests. The rapporteur (Mr Pascal Durand Greens / EFA) would normally present a draft report to the JURI committee in September 2016.

For subparagraph 1 of point b, paragraph 1, the principle that "the hearings shall be held in public." is already laid down in Rule 118 §3. Moreover, the second part of point 2.8 below is also intimately linked to the publicity of the hearings.

As regards subparagraph 5, point, paragraph 1, transposition of § 6 of the EP resolution of 8 September 2015.Transposition of §11 of the EP resolution

Concerning subparagraph 7, point b of paragraph 1: transposition of §7 of the EP resolution of 8 September 2015.

Regarding subparagraph 8, point b of paragraph 1, public communication of the hearings is now addressed under a new Article 2 §8 of the annex.

As regards to subparagraph 4 and 5 of point c, paragraph 1, and article 3, paragraph 3 a (new): consequence of transposition of § 9 of the EP resolution of 8 September 2015.

Subparagraph 6, point c of paragraph 1, transposition of § 9 and 3rd indent of § 11 of the EP resolution of 8 September 2015, the evaluation is not necessarily completed after the "first" hearing.

Titile of Article 4 added to clarify the text

Regarding squbparagraph 7, point c of paragraph 1, articles 4.1. and 4.2 are in fact a repetition of the contents of Rule 118(5) to (7) (new numbering). Either Articles 4.1. and 4.2 should be deleted (preferably) or their wording should be fully harmonised with that of Rule 118(5) to (7) .

Concerning article 5 (new), transposition of § 8 of the EP resolution of 8 September 2015.

Predlog spremembe    279

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVI a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

PRILOGA XVI A

 

Zahteve v zvezi s pripravo aktov, sprejetih v skladu z rednim zakonodajnim postopkom

 

1.  V aktih se navede vrsta akta, referenčna številka, ime obeh institucij, ki sta ga sprejeli, datum njihovega podpisa in navedba predmeta.

 

2.  Akti vsebujejo naslednje:

 

(a)  navedbo „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;

 

(b)  sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;

 

(c)  navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

 

(d)  obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;

 

(e)  navedbo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejela naslednjo direktivo“ ali „sprejela naslednji sklep“, ki ji sledi besedilo akta.

 

3.  Akti se delijo na člene, po potrebi združene v dele, naslove, poglavja in oddelke.

 

4.  Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.

 

5.  Zadnjemu členu akta sledi:

 

  ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami pogodb, glede njegove uporabnosti;

 

  „V …“ ter dan podpisa akta;

 

  „Za Evropski parlament Predsednik“, „Za Svet Predsednik“ ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času podpisa akta.

Obrazložitev

Prestavljeno na to mesto iz člena 77 (besedilo ostane nespremenjeno). Pravna podlaga je navedena v členu 78.

Predlog spremembe    280

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVII

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar bi se besedilo sklepa konference predsednikov, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    281

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XVIII

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar naj bi se besedilo sporazuma, ki ga vsebuje ta priloga, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    282

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XIX

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar bi se besedilo izjave, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    283

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XX

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar bi se besedilo kodeksa ravnanja, ki ga ta priloga vsebuje, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

Predlog spremembe    284

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga XXI

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Se črta, vendar naj bi se besedilo sporazuma, ki ga vsebuje ta priloga, vključilo v zbirko pravnih aktov, ki je zlahka dostopna poslancem Parlamenta in drugim osebam.

  • [1]  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Splošna revizija Poslovnika Parlamenta

Evropski parlament redno pregleduje svoj Poslovnik, kar pogosto stori potem, ko so sprejete nove pogodbe, ki razširjajo pristojnosti Evropskega parlamenta[1].

Tokrat je njegov pregled predvsem posledica notranjih vzrokov: za boljše delovanje Parlamenta, jasnejša pravila, večjo preglednosti in zaščito Parlamenta pred motečimi političnimi elementi, ki želijo sabotirati njegovo delo. Le nekaj vidikov je posledica širših sprememb, na primer zaradi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016 ali ustanavljanja novih organov v okviru bančne unije. Nekatere spremembe izhajajo tudi iz poročila Richarda Corbetta o postopkih in praksi v zvezi s predstavitvami komisarjev iz leta 2015.

Priprave za ta celoviti pregled pravil so potekale v delovni skupini, ki ji je predsedoval podpredsednik Parlamenta Rainer WIELAND, v njej pa je sodeloval po en član vsake politične skupine: poleg predsednika (PPE) še poročevalec (S&D), Kazimierz UJAZDOWSKI (ECR), Charles GOERENS (ALDE), Helmut SCHOLZ (GUE), Max ANDERSSON (Verts), Isabella ADINOLFI (EFDD) in Gerolf ANNEMANS (ENF).

Delovni skupini je s strokovnim poznavanjem različnih služb in odborov pomagala projektna skupina sekretariata. Redno se je srečevala skoraj 18 mesecev in dosegla širše soglasje o mnogih (čeprav ne vseh) točkah.

Večinoma gre za tehnične, pravne in jezikovne dopolnitve, da bi bile določbe natančnejše, več pa je tudi bolj daljnosežnih sprememb.

Sporazumi v prvi obravnavi (nov Oddelek 3, člen 73a (nov))

Če so bile na eni strani izražene želje po odpravi sporazumov v prvi obravnavi, se na drugi strani nekaterim vseeno zdijo koristni. Dosežen je bil kompromis, ki ga podpirajo vse skupine in s katerim se sporazumi ohranjajo, vendar z ustreznimi jamstvi in večjo preglednostjo. Odbor se lahko z absolutno večino (in šele po sprejetju poročila) odloči, da bo začel pogajanja z drugimi institucijami, vendar mora s svoji odločitvi obvestiti Parlament na plenarnem zasedanju, v primeru nasprotovanja politične skupine ali poslancev, ki predstavljajo desetino Parlamenta, pa je o odločitvi treba na plenarnem zasedanju glasovati. Če ni potrebne večine, se poročilo uvrsti na naslednje plenarno zasedanje z rokom za vložitev predlogov sprememb.

Sporazumi v drugi obravnavi (nov člen 73a)

V drugi obravnavi lahko odbor za lažje priprave na pogajanja sprejme smernice, v katerih obravnava vprašanja iz stališča Sveta, ki jih Parlament ni obravnaval v prvi obravnavi.

Uporaba Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje

V pravila se bodo vključile potrebne spremembe za uporabo tega sporazuma:

•  predsednik se lahko na podlagi prispevkov konference predsednikov in konference predsednikov odborov s Komisijo in Svetom pogaja o letnem medinstitucionalnem sporazumu o zakonodajnem načrtovanju

•  predsednik lahko dokument podpiše le s predhodnim soglasjem konference predsednikov

•  odbor se lahko strinja s pospešitvijo zakonodajnega postopka, ki je bil opredeljen kot prednostna naloga v okviru letnega medinstitucionalnega sporazuma o zakonodajnem načrtovanju

•  Komisija se mora odzvati na zakonodajne pobude Parlamenta v treh mesecih, če pa tega ne stori, se mora zagovarjati pred ustreznim odborom

•  če želi Komisija umakniti predlog, mora o tem razpravljati z ustreznim odborom Parlamenta in v primeru, da ne dosežeta soglasja, na plenarnem zasedanju

•  pred spremembo pravne podlage predloga je treba izvesti medinstitucionalno razpravo

Enakost spolov / vključevanje načela enakosti spolov

Odbor FEMM, politična skupina ali 40 poslancev lahko zahtevajo posredovanje predloga odboru FEMM za mnenje, če predlog obravnava tudi vprašanje spolov.

Tematske razprave (aktualne teme) (člen 153a):

Na vsakem delnem zasedanju bosta potekali ena ali dve enourni razpravi o temi, ki je politično zelo pomembna za EU. Vsaka politična skupina bo imela pravico zahtevati vsaj eno razpravo na leto. Konferenca predsednikov bo zagotovila pravično razporeditev (d’Hondt). Tematska razprava ne bo potekala, če se štiri petine članov konference predsednikov ne strinja z njeno temo.

Preglednost

Zaradi zamude pri glasovanju o poročilu Giegold so bili deli o potrebnih spremembah notranjih pravil Parlamenta obravnavani v okviru tega poročila, brez čakanja ali poseganja v končne rezultate poročila Giegold. Predlagane spremembe Poslovnika zadevajo več vprašanj s področja preglednosti in odgovornosti, nekatera izhajajo iz razprav o osnutku poročila Giegold. Zlasti vključujejo:

•  dovoljenje poročevalcem, da v svoja poročila vključijo „zakonodajne sledi“ (v skladu s sklepom predsedstva o zakonodajni sledi)

•  prepoved plačanih dejavnosti lobiranja za poslance

•  podrobnejšo razčlenitev izjave o finančnih interesih poslancev

•  preverjanje posodobljenosti in točnosti izjav o finančnih interesih

•  nekdanji poslanci morajo Parlament obvestiti, če sprejmejo novo zaposlitev (lobiranja)

•  odvzem izkaznic registriranim lobistom, ki ne upoštevajo pravil

•  odvzem izkaznic tistim, ki zavrnejo povabilo preiskovalnega odbora

•  izkaznice za spremstvo se ne smejo uporabljati za lobiranje

•  večja preglednost medskupin

Preglednost izboljšujejo tudi druga, prej omenjena nova pravila, zlasti tista o sporazumih v prvi obravnavi, preglednosti trialogov ter predstavitvah ob potrditvi komisarjev (vključno s preverjanjem njihovega morebitnega navzkrižja interesov).

Različni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti:

•  jasneje je določen vrstni red glasovanja o zakonodaji (člen 59 itd.) zaporedje glasov o takojšnji zavrnitvi, o doseženem začasnem sporazumu, o predlogih sprememb in o končnem glasovanju o potrditvi/zavrnitvi. Podvajanje glasovanja najprej o zakonodajnem predlogu in nato o zakonodajni resoluciji bo odpravljeno: zakonodajne resolucije bodo samodejno prilagojene rezultatu glasovanja o zakonodaji.

•  čas za vprašanje (člen 129) bo spremenjen in bo po izteku omogočal, da se komisarju postavi dodatno vprašanje in nato še drugo dodatno vprašanje, za katerega bo na voljo 30 sekund;

•  pisna vprašanja (člen 130) za zmanjšanje pretiranega števila pisnih vprašanj (sedaj preko 60.000 na leto), ki se v določenih primerih zastavljajo le zaradi statistike, bo lahko vsak poslanec vložil največ 20 pisnih vprašanja v obdobju treh zaporednih mesecev;

•  predlogi resolucij bodo omejeni na največ en predlog resolucije na mesec za vsakega poslanca;

•  poimensko glasovanje na plenarnem zasedanju bo omejeno na največ 100 poimenskih glasovanj na politično skupino na delno zasedanje (člen 180,1a);

•  pisne izjave: predlaga se, da se pisne izjave (z odprtim glasovanjem) odpravijo. Če se pisne izjave obdržijo, bo za njihovo uvrstitev na dnevni red potrebnih 40 poslanskih podpisov iz treh političnih skupin, obenem pa izjave ne smejo zadevati postopkov v teku.

Pragi (člen 168a):

Čeprav se pragi za različne postopke v Parlamentu ne dvigujejo, pa predlog priporoča racionalizacijo večine teh postopkov v samo tri, s katerimi bi nadomestili množico različnih pragov, ki so bili prej v veljavi:

-  spodnji prag: ena skupina ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo eno dvajsetino Parlamenta;

-  srednji prag: ena ali več skupin ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo eno desetino Parlamenta;

-  zgornji prag: ena ali več skupin ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo eno petino Parlamenta;

Pojavili so se predlogi o zvišanju pragu za ustanovitev politične skupine, ki je v Parlamentu nižji kot v večini nacionalnih parlamentov, da bi se tako izognili širjenju majhnih, skrajnih skupin, vendar niso bili deležni širše podpore v delovni skupini. Namesto tega se uvede nova zahteva, da mora vsak poslanec pri včlanitvi v politično skupino podpisati izjavo o politični pripadnosti.

Volitve predsednika Komisije s poimenskim namesto s tajnim glasovanjem (člen 117)

V Parlamentu so mnenja o tem različna. V poročilu se zato predlaga uporaba poimenskega glasovanja, poslanci pa se naj sami odločijo, ali bodo ta predlog podprli ali ne. Politične skupine bi lahko dovolile odprto glasovanje o tem vprašanju, saj gre za bolj kulturne kot politične razlike.

Nov postopek za predstavitve Komisije, ki ga je Parlament odobril v okviru poročila Richarda Corbetta o predstavitvah iz leta 2015, je prenesen v Poslovnik.

Imenovanja v organe na področju ekonomskega upravljanja (člen 122a)

Določeni so postopki za glasovanje Parlamenta o imenovanjih v enotni mehanizem nadzora (EMN), Enotni odbor za reševanje (SRB), Evropski bančni organ (EBA), Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) itd.

Ravnanje poslancev Evropskega parlamenta (člen 165 o sankcijah in člen 166 o kaznih)

Predsednik bo sedaj lahko naložil sankcije poslancem zaradi žaljivega, rasističnega ali ksenofobičnega govorjenja ali dejanj, ki motijo parlamentarne dejavnosti. Kjer je to ustrezno, so lahko odgovorni tudi za tovrstno ravnanje svojega osebja.

Kazni za hujše kršitve so višje (do 30 dni dnevnic, podvojeno v primeru ponovitve) in vključujejo prepoved zunanjega predstavljanja Parlamenta (v delegacijah, na medinstitucionalnih sestankih itd.) za največ eno leto.

Sedeži političnih skupin v odborih (člen 199)

V primeru izstopa poslanca iz politične skupine, njegov sedež v odboru ohrani politična skupina. To povečuje stabilnost politične sestave odborov, ki naj bi odražali enako ravnotežje moči kot v Parlamentu na splošno. Zato:

  poslance v odbore ne bi več formalno imenovali na plenarnem zasedanju. Namesto tega bi politične skupine imenovale poslance glede na število sedežev, ki jim pripada, ter o tem obvestile konferenco predsednikov, preden bi to (samo) razglasili na plenarnem zasedanju;

  če poslanec zapusti politično skupino, njegov sedež v odboru zapolni politična skupina, ki jo je zapustil. Skupina, ki se ji je poslanec pridružil, pa mora poslancu najti drugo ustrezno mesto v odboru;

  s tem je rešena tudi težava nadomestnih članov, ki izgubijo sedež, če član zamenja politično skupino;

  v primeru večjih sprememb sestave Parlamenta lahko konferenca predsednikov prilagodi sedeže v odboru, da njihova sestava odraža novo sestavo Parlamenta.

Medparlamentarne delegacije

Od naslednjih volitev medparlamentarne delegacije ne smejo več imeti več kot eno tretjino članov z istim državljanstvom.

  • [1]  Poročilo Richarda Corbetta o prilagoditvi poslovnika Parlamenta glede na lizbonsko pogodbo (A6-0277/2009), poročilo Richarda Corbetta o splošni reviziji poslovnika Evropskega parlamenta (A6-0273/2009), poročilo Richarda Corbetta o prestrukturiranju poslovnika (A5-0068/2004), poročilo Richarda Corbetta o splošni reviziji poslovnika (A5-0008/2002), poročilo Corbett-Palacio-Gutierrez o potrebnih prilagoditvah poslovnika (A4-0022/1999).

MNENJE Odbora za proračun (26.10.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta
(2016/2114(REG))

Pripravljavec mnenja: Jean Arthuis

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 25 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.  Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.

6.  Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata za vsako proračunsko leto in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.

Predlog spremembe    2

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 25 – odstavek 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7.  Predsedstvo pripravlja predhodni predlog načrta odhodkov Parlamenta.

7.  Predsedstvo pripravi in sprejme predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za vsako proračunsko leto.

Predlog spremembe    3

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 88 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  Osnutki dopolnitev načrta odhodkov Parlamenta, podobni tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.

črtano

Predlog spremembe    4

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta

Načrt prihodkov in odhodkov ter kadrovski načrt Parlamenta

Predlog spremembe    5

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Predsedstvo pripravi predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov na podlagi poročila, ki ga pripravi generalni sekretar.

1.  Predsedstvo pripravi in sprejme predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov ter kadrovski načrt Parlamenta za vsako proračunsko leto na podlagi srednje- in dolgoročnega načrta ter letnega načrta, ki ga pripravi generalni sekretar. V srednje- in dolgoročnem načrtu so jasno ločene naložbe od operativnih izdatkov.

Predlog spremembe    6

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 87 – odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

1a.  Poročila, ki jih pripravi generalni sekretar, vključno s srednje- in dolgoročnim načrtom ter letnim načrtom in vso ustrezno dokumentacijo, se posredujejo pristojnemu odboru za proračunske zadeve.

Predlog spremembe    7

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Predsednik pošlje predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov pristojnemu odboru, ki sestavi predlog načrta odhodkov in o tem poroča Parlamentu.

črtano

Predlog spremembe    8

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 3 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb k predlogu načrta prihodkov in odhodkov.

črtano

Predlog spremembe    9

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 3 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Pristojni odbor da svoje mnenje o predlaganih spremembah.

črtano

Predlog spremembe    10

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Parlament sprejme načrt prihodkov in odhodkov.

črtano

Predlog spremembe    11

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  Predsednik pošlje načrt prihodkov in odhodkov Komisiji in Svetu.

5.  Predsednik pošlje načrt prihodkov in odhodkov ter kadrovski načrt za vsako proračunsko leto pristojnemu odboru za proračunska vprašanja, Komisiji in Svetu.

Predlog spremembe    12

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.  Določbe tega člena se uporabljajo tudi za načrte prihodkov in odhodkov, pripravljene za spremembe proračuna.

črtano

Predlog spremembe    13

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 6 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

6a.  V primeru neizogibnih, izjemnih in nepredvidenih okoliščin lahko predsedstvo sprejme dopolnilno pismo k načrtu prihodkov in odhodkov.

 

Svoje dopolnilno pismo posreduje pristojnemu odboru za proračunska vprašanja do 1. septembra vsakega proračunskega leta.

Predlog spremembe    14

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 96 – odstavek 6 b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

6b.  Usklajevanje med predsedstvom in pristojnim odborom za proračunska vprašanja se sproži, kadar se mnenje pristojnega odbora za proračunske vprašanja v zvezi s predlogom proračuna razlikuje od prvotnih sklepov, ki jih je predsedstvo sprejelo o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta; izid posvetovanja se priloži glasovanju na plenarnem zasedanju o sprejetju letnega proračuna v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe    15

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 97

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 97

črtano

Postopek priprave načrta odhodkov Parlamenta

 

1.  V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na proračun Parlamenta, sprejmeta predsedstvo in odbor, pristojen za proračun, v dveh zaporednih korakih sklep o:

 

(a)   kadrovskem načrtu;

 

(b)   predhodnem predlogu in predlogu načrta odhodkov.

 

2.  Sklepi o kadrovskem načrtu se sprejmejo po tem postopku:

 

(a)   predsedstvo pripravi kadrovski načrt za vsako proračunsko leto;

 

(b)   usklajevalni postopek med predsedstvom in odborom, pristojnim za proračun, se sproži, kadar se mnenje slednjega razlikuje od prvotnih sklepov predsedstva;

 

(c)   na koncu postopka predsedstvo v skladu s členom 222(3) Poslovnika sprejme končno odločitev o načrtu odhodkov v zvezi s kadrovskim načrtom brez poseganja v sklepe, sprejete v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

3.   Kar zadeva načrt odhodkov kot takšen, se postopek priprave začne, kakor hitro predsedstvo sprejme dokončni sklep o kadrovskem načrtu. Faze tega postopka so takšne, kot so določene v členu 96. Usklajevalni postopek se sproži, kadar se stališči odbora, pristojnega za proračunske zadeve, in predsedstva bistveno razlikujeta.

 

Predlog spremembe    16

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 222 – odstavek 3 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.

Predsedstvo pripravi in sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.

Predlog spremembe    17

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga VI – točka IV – točka 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  posebna proračunska pooblastila Parlamenta, zlasti glede proračuna Unije, pa tudi pogajanja in izvajanje medinstitucionalnih sporazumov na tem področju;

2.  posebna proračunska pooblastila Parlamenta, zlasti glede proračuna Unije, pa tudi pogajanja in izvajanje medinstitucionalnih sporazumov na tem področju in s tem povezanih posebnih instrumentov;

Predlog spremembe    18

Poslovnik Evropskega parlamenta

Priloga VI – točka IV – točka 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  načrt odhodkov Parlamenta v skladu s postopkom, opredeljenim v tem poslovniku;

črtano

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Pina Picierno, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra, Stanisław Żółtek

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Alain Lamassoure, Stanisław Ożóg, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Linda McAvan, Virginie Rozière

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (18.10.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta
(2016/2114(REG))

Pripravljavka mnenja: Ingeborg Gräßle

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 94 –odstavek 1 – uvodno besedilo

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:

Določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se smiselno uporabljajo tudi za:

Predlog spremembe    2

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 94 –odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Razrešnica organom iz četrte alinee prvega odstavka se obravnava v samo enem poročilu na organ.

Obrazložitev

The proposed change reinstates the original wording of this paragraph clarifying that: (1) discharge is granted on the basis of article 319 of the treaty and (2) the long current practice of preparing individual reports for the discharged bodies referred to in the fourth indent for the following reasons:

1. In recent year’s the bodies covered by rule 94 (fourth indent) have been at the center of the discharge procedure. The proposal to deal with those bodies in a single report would make it more difficult to early identify possible problems and to ensure proper financial management for agengies and joint undertakings.

2. A single report would also diffuse the accountability of each separate body, and would make it more challenging for the Committee on Budgetary Control, and consequently the Parliament, to scrutinise in detail the implementation of the tasks and the budget execution of individual agencies and joint undertakings.

3. Furthermore a number of considerations of political and practical nature also speak in favour of maintaining Rule 94 in its current version, such as a better visibility of Parliament’s scrutiny of each agency and other bodies and a stronger public accountability of their financial management, as well as the Council’s practice to present individual discharge recommendations on each of them;

4. Under Rule 94 (fourth indent) CONT Committee prepares the discharge reports for two different legal entities: EU decentralised agencies and joint undertakings. With due regard to that CONT has different “Rapporteurs” and inclusive different Political Groups responsible for those reports. It appears therefore that they shouldn’t be treated under the same report. CONT also reflects on a thematic regrouping of the discharge reports for EU decentralised agencies in order to have more than one rapporteur for this sector.

5. EU agencies are set up to perform specific tasks under EU law. The legal basis for each decentralised agency is set by its individual founding regulation. The EU agencies are established upon Commission’s proposal by the European Parliament and the Council of the European Union;6. Joint undertakings are established on the basis of Article 187 TFEU (ex Article 171 TEC) to realise public-private partnerships at European level in the field of industrial research. The founding members of the joint undertakings are typically the European Commission, not-for-profit industry-led associations and some Member States;

7. Moreover according to Article 208 of the Financial Regulation, Parliament, on the recommendation of the Council, has to grant discharge to all bodies "set up under the TFEU and the Euratom Treaty and which have legal personality and receive contributions charged to the budget". Articles 108 and 109 of the Commission framework financial regulation for the bodies referred to in Article 208 of the Financial Regulation1, as well as the constituent acts establishing the agencies and other bodies contain more detailed provisions on the discharge of these bodies;

8. It results from these provisions that Parliament has to examine the implementation of the budget (accounts, financial statements) of each of the agencies and other bodies individually in the light of the individual reports of the Court of Auditors and take an individual and distinct decision on granting, postponing or rejecting the discharge as regards each of them;

9. The amendment (“dealt with in a single report which shall contain separate sections”) is not clear in this respect. Even if they were assembled in a single report, the discharge decisions for each body constitute legally distinct decisions which have to be separately adopted by Parliament and could not be replaced by a single vote;

10. Taking this into account, the proposed amendment obstructs the culture of responsibility within the agencies and joint undertakings.In the light of general principles of Union law, such as transparency (Article 1(2) TEU) and legal certainty, the existing version of Rule 94 and Parliament’s current practice to adopt separate discharge reports on each of the entities referred to in Article 208 of the Financial Regulation appears preferable;

11. Preparing only a single report for 41 bodies (33 EU agencies and 8 joint undertakings) would undermine the importance of the tasks performed by those bodies as well as their autonomy, in particular of the regulatory agencies and those with the function of independent information collection;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

26.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Verónica Lope Fontagné, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cătălin Sorin Ivan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Richard Sulík

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Edouard Ferrand

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (13.10.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta
(2016/2114(REG))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 73 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Člen 73a

 

Pogajanja pred drugo obravnavo v Parlamentu

 

Kadar je bilo stališče Sveta v prvi obravnavi posredovano pristojnemu odboru, predstavlja stališče Parlamenta v prvi obravnavi, ob upoštevanju člena 69 Poslovnika, mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor se lahko odloči, da začne pogajanja kadar koli zatem.

 

Če stališče Sveta vsebuje elemente, ki jih osnutek zakonodajnega akta ali stališče Parlamenta v prvi obravnavi ne zajema, lahko odbor sprejme smernice za pogajalsko ekipo, ki so lahko tudi v obliki predlogov sprememb stališča Sveta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

64

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Paul Brannen, Nicola Caputo, Michel Dantin, Mark Demesmaeker, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Martin Häusling, Krzysztof Hetman, Gesine Meissner, James Nicholson, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic, Mihai Ţurcanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Danti, Anna Hedh, Marco Zullo

MNENJE Odbora za pravne zadeve (19.10.2016)

za Odbor za ustavne zadeve

o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta
(2016/2114(REG))

Pripravljavec mnenja: Pavel Svoboda

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki temeljijo na nacionalni volilni zakonodaji.

3.  Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki jih v skladu s tem aktom urejajo izključno nacionalni predpisi, na katere se akt sklicuje.

 

Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.

 

Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I tega poslovnika.

(Glej predloga sprememb 2 in 3 – člen 3, odstavek 4, pododstavka 1 in 2.)

Obrazložitev

Pojem „pristojni odbor“ je jasno opredeljen v Prilogi VI. Besedilo „razen tistih, ki temeljijo na nacionalni volilni zakonodaji“ ni popolnoma skladno s členom 12 Akta z dne 20. septembra 1976, tj. „razen v tistih, ki izhajajo iz nacionalnih predpisov, na katere se akt sklicuje“. Pododstavka 1 in 2 odstavka 4 je treba zaradi doslednosti vključiti v odstavek 3.

Predlog spremembe    2

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3 – odstavek 4 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.

 

(Glej predlog spremembe 1 – člen 3, odstavek 3 in predlog spremembe 3 – člen 3, odstavek 4, pododstavek 2.)

Obrazložitev

Pododstavka 1 in 2 odstavka 4 je treba zaradi doslednosti vključiti v odstavek 3.

Predlog spremembe    3

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3 – odstavek 4 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I tega poslovnika.

 

(Glej predlog spremembe 1 – člen 3, odstavek 3 in predlog spremembe 2 – člen 3, odstavek 4, pododstavek 1.)

Obrazložitev

Pododstavka 1 in 2 odstavka 4 je treba zaradi doslednosti vključiti v odstavek 3.

Predlog spremembe    4

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3 – odstavek 4 – pododstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Na podlagi poročila odbora lahko Parlament kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.

4.  Na podlagi predloga pristojnega odbora Parlament nemudoma preveri veljavnost mandatov posameznih poslancev, ki nadomestijo odhajajoče poslance, in lahko kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.

Obrazložitev

Ta pododstavek bi postal odstavek 4. Predlog spremembe pojasnjuje postopek, ki naj se uporabi med zakonodajnim obdobjem, ko poslance nadomestijo drugi poslanci. V ta namen beseda „predlog“ namesto „poročila“ omogoča, da se v neproblematičnih primerih uporabi poenostavljeni postopek. Ta sprememba je v skladu z obstoječo prakso.

Predlog spremembe    5

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 3 – odstavek 6 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.   Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na opravljanje nalog poslanca Evropskega parlamenta ali na vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.

6.  Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na ustreznost poslanca Evropskega parlamenta ali na ustreznost ali vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.

Obrazložitev

Novo besedilo je natančnejše in bolje odraža namen te določbe.

Predlog spremembe    6

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Mandat poslancu začne in preneha v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976. Preneha tudi v primeru smrti ali odstopa.

1.  Mandat poslancu začne in preneha v skladu s členoma 5 in 13 Akta z dne 20. septembra 1976.

Obrazložitev

Ker so vsi ti primeri zajeti v Aktu iz leta 1976, zlasti v členu 13(1), ki odstopu in smrti dodaja razrešitev, je drugi stavek tega odstavka nepotreben.

Predlog spremembe    7

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Poslanec opravlja svojo funkcijo do začetka prve seje Parlamenta po volitvah.

 

Obrazložitev

Ta določba je že zajeta v členu 5 Akta iz leta 1976, ki je edini pravni vir tega načela.

Predlog spremembe    8

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976, o tem obvesti Parlament, da ta lahko odloči, ali naj potrdi sprostitev sedeža.

Če pristojni odbor meni, da je odstop v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, se razglasi sprostitev sedeža, ki velja od dne, ki ga poslanec v odstopu navede v uradnem zapisniku, predsednik pa o tem obvesti Parlament.

(Glej predlog spremembe 9 – člen 4, odstavek 3, pododstavek 3.)

Obrazložitev

Ker je problematičen odstop prej izjema kot pravilo, se zamenja vrstni red pododstavkov 2 in 3 ter prilagodi njuno besedilo.

Predlog spremembe    9

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

V nasprotnem primeru se potrdi sprostitev sedeža, ki velja od dneva, ki ga je poslanec v odstopu navedel v uradnem zapisniku. Parlament o tem ne glasuje.

Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, Parlamentu predlaga, naj ne razglasi sprostitve sedeža.

(Glej predlog spremembe 8 – člen 4, odstavek 3, pododstavek 2.)

Obrazložitev

Ker je problematičen odstop prej izjema kot pravilo, se zamenja vrstni red pododstavkov 2 in 3 ter prilagodi njuno besedilo.

Predlog spremembe    10

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 3 – razlaga

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Za nekatere izjemne primere je bil uveden poenostavljen postopek, predvsem kadar eno ali več delnih zasedanj poteka med dnevom, ko začne odstop veljati, in prvo sejo pristojnega odbora in kadar zato, ker sprostitev sedeža ni bila potrjena, politična skupina, ki ji poslanec v odstopu pripada, na teh delnih zasedanjih ne more najti nadomestnega poslanca. Po tem postopku je poročevalec pristojnega odbora, ki so mu omenjeni primeri zaupani, pooblaščen, da nemudoma preuči vsak pravilno sporočen odstop in zadevo v primeru, ko bi bila zamuda pri obravnavnavanju obvestila škodljiva, preda predsedniku odbora s prošnjo, da v skladu z odstavkom 3:

 

  bodisi v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko potrdi sprostitev sedeža; ali

 

  bodisi skliče izredno sejo odbora, da se preučijo vse posebne težave, ki jih je ugotovil poročevalec.

 

(Glej predlog spremembe 11 – člen 4, točka 3a (novo).)

Obrazložitev

Obstoječo razlago bi bilo treba spremeniti v nov odstavek, besedilo pa prilagoditi.

Predlog spremembe    11

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 3 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

3a.  Če pristojni odbor nima načrtovane seje pred naslednjim delnim zasedanjem, poročevalec pristojnega odbora takoj preuči vsak pravilno sporočen odstop. V primeru, ko bi z zamudo pri obravnavanju obvestila nastala škoda, poročevalec preda zadevo predsedniku odbora s prošnjo, naj v skladu z odstavkom 3:

 

  v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko razglasi sprostitev sedeža ali

 

  skliče izredno sejo odbora, da se preučijo vse posebne težave, ki jih je ugotovil poročevalec.

(Glej predlog spremembe 10 – člen 4, odstavek 3, razlaga.)

Obrazložitev

Obstoječo razlago bi bilo treba spremeniti v nov odstavek, besedilo pa prilagoditi.

Predlog spremembe    12

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.   Če pristojni organ države članice predsednika obvesti o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta na podlagi določb zakonodaje te države članice zaradi nezdružljivosti v smislu člena 7(3) Akta z dne 20. septembra 1976 ali odvzema mandata na podlagi člena 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica, slednjo pa pozove, naj nemudoma zapolni prosti sedež.

4.   Če bodisi pristojni organi držav članic ali Unije bodisi zadevni poslanec obvestijo predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik o tem obvesti Parlament, ta pa razglasi, da je prosti sedež na voljo od dneva nezdružljivosti.

(Glej predlog spremembe 13 – člen 4, odstavek 4, pododstavek 2.)

Obrazložitev

Pododstavka 1 in 2 člena 4(4) bi bilo treba zamenjati, da bi odražala vrstni red nezdružljivosti iz člena 7 Akta iz leta 1976. Tudi njuno besedilo se prilagodi (med drugim se črta zadnji stavek sedanjega pododstavka 1, saj je zgolj ponovitev sedanjega odstavka 7).

Predlog spremembe    13

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 4 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Kadar pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec obvesti predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik obvesti Parlament, ta pa potrdi sprostitev sedeža.

Kadar pristojni organi države članice predsednika obvestijo o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta zaradi dodatne nezdružljivosti, ugotovljene na podlagi zakonodaje te države članice v skladu s členom 7(3) Akta z dne 20. Septembra 1976, ali zaradi razrešitve poslanca v skladu s členom 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat tega poslanca prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica. Če se datum ne sporoči, se za dan prenehanja mandata šteje datum obvestila te države članice.

(Glej predlog spremembe 12 – člen 4, odstavek 4, pododstavek 1.)

Obrazložitev

Pododstavka 1 in 2 člena 4(4) bi bilo treba zamenjati, da bi odražala vrstni red nezdružljivosti iz člena 7 Akta iz leta 1976. Tudi njuno besedilo se prilagodi (med drugim ta predlog spremembe pojasnjuje, da če država članica ne sporoči točnega datuma prenehanja mandata, se šteje za dan prenehanja mandata datum obvestila te države članice).

Predlog spremembe    14

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  Organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu. Predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

5.  Če organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o nalogi, ki jo nameravajo dodeliti poslancu, predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.

Obrazložitev

Poslovnik Parlamenta ne more določati obveznosti za druge organe, tudi ne za organe držav članic. Predlog spremembe zagotavlja skladnost člena 4(5) s tem načelom.

Predlog spremembe    15

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.  Za dan prenehanja mandata in dan začetka veljavnosti sprostitve sedeža se šteje:

 

  v primeru odstopa: dan, ko Parlament potrdi sprostitev sedeža v skladu z obvestilom o odstopu;

 

  v primeru imenovanja ali izvolitve na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976: dan, ki so ga sporočili pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec.

 

(Glej predloge sprememb 8–13 – člen 4, odstavka 3 in 4.)

Obrazložitev

Ker predlogi sprememb k odstavkoma 3 in 4 pojasnjujejo dan prenehanja mandata v vseh možnih primerih, ki jih zajema Akt iz leta 1976, ta odstavek ni več potreben in ga je treba črtati.

Predlog spremembe    16

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7.  Ko Parlament potrdi, da obstaja prost sedež, o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

6.  Ko Parlament potrdi sprostitev sedeža, predsednik o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.

Obrazložitev

Ta sprememba je v skladu z obstoječo prakso. Ta odstavek bi postal odstavek 6.

Predlog spremembe    17

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 8

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

8.  Vsi spori v zvezi z veljavnostjo imenovanja poslanca, čigar mandat je bil že preverjen, se posredujejo pristojnemu odboru, ki Parlamentu poroča nemudoma in najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja.

 

Obrazložitev

V skladu s členom 3(4) lahko „Parlament kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov“ svojih poslancev, pri čemer je jasno, da to vključuje tudi spore iz člena 4(8). Glede na zapletenost spora se lahko tudi izkaže, da je rok „najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja“ iz člena 4(8) prekratek. Ta odstavek je torej treba črtati.

Predlog spremembe    18

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 4 – odstavek 9

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

9.  Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, si Parlament pridržuje pravico, da obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

7.  Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, lahko Parlament obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.

Obrazložitev

Predlog spremembe izboljšuje besedilo tega odstavka, ki bi postal odstavek 7.

Predlog spremembe    19

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 5 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Poslanci uživajo privilegije in imunitete v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

1.  Poslanci uživajo privilegije in imunitete, ki veljajo zanje na podlagi Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Obrazložitev

V tem odstavku je ponovljeno besedilo iz člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976. Beseda „shall“ se v angleškem besedilu izbriše, saj ni normativna, temveč navaja dejstvo.

Predlog spremembe    20

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 5 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.

2.  Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog, po potrebi v skladu z načelom preglednosti. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.

(Glej predlog spremembe 21 – člen 6, odstavek 1.)

Obrazložitev

Ta odstavek določa osnovno načelo parlamentarne imunitete in bi ga bilo treba dopolniti s prvim stavkom člena 6(1).

Predlog spremembe    21

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 6 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena.

1.  Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz člena 5(2).

(Glej predlog spremembe 20 – člen 5, odstavek 2.)

Obrazložitev

Zaradi doslednosti bi bilo treba prvi del te določbe prestaviti v člen 5(2).

Predlog spremembe    22

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  V primerih, ko se domneva, da so organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je dejansko prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.

1.  V primerih, ko se domneva, da so ali bodo organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je že prišlo ali pa verjetno bo prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.

(Glej predlog spremembe 23 – člen 7, odstavek 2.)

Obrazložitev

Veljavno besedilo nakazuje potrebo po končni sodbi ali drugem nepreklicnem sklepu javnega organa, zaradi česar so potencialne kršitve privilegijev in imunitete poslanca irelevantne. A zaradi tega bi bile zahteve za zaščito mogoče le na stopnji, ko bi bili lahko sklepi Parlamenta nekoristni. Zato je namen tega predloga spremembe pojasniti, da je mogoče za zaščito privilegijev in imunitete poslanca zaprositi tudi v primeru potencialnih kršitev.

Predlog spremembe    23

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da okoliščine predstavljajo upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da sodijo v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da bi okoliščine predstavljale upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da bi sodile v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

(Glej predlog spremembe 22 – člen 7, odstavek 1.)

Obrazložitev

Veljavno besedilo nakazuje potrebo po končni sodbi ali drugem nepreklicnem sklepu javnega organa, zaradi česar so potencialne kršitve privilegijev in imunitete poslanca irelevantne. A zaradi tega bi bile zahteve za zaščito mogoče le na stopnji, ko bi bili lahko sklepi Parlamenta nekoristni. Zato je namen tega predloga spremembe pojasniti, da je mogoče za zaščito privilegijev in imunitete poslanca zaprositi tudi v primeru potencialnih kršitev.

Predlog spremembe    24

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istim sodnim postopkom že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.

3.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istimi dejstvi že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.

(Glej predlog spremembe 25 – člen 7, odstavek 4.)

Obrazložitev

Sklicevanje na isti sodni postopek in ne na ista dejstva, kljub temu da zagotavlja pravno varnost, je morda preveč formalno. Če sta se na podlagi istih dejstev začela kazenski in civilni postopek, vendar se odvzem zahteva za civilni postopek, zaščita pa za kazenski postopek, lahko Parlament paradoksalno sprejme dva različna sklepa.

Predlog spremembe    25

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istim sodnim postopkom prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.

4.  Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istimi dejstvi prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.

(Glej predlog spremembe 24 – člen 7, odstavek 3.)

Obrazložitev

Sklicevanje na isti sodni postopek in ne na ista dejstva, kljub temu da zagotavlja pravno varnost, je morda preveč formalno. Če sta se na podlagi istih dejstev začela kazenski in civilni postopek, vendar se odvzem zahteva za civilni postopek, zaščita pa za kazenski postopek, lahko Parlament paradoksalno sprejme dva različna sklepa.

Predlog spremembe    26

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 7 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec ob predložitvi novih dokazov vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.

5.  V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec s predložitvijo novih dokazov v skladu s členom 9(1) izjemoma vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.

Obrazložitev

Trenutni odstavek ne določa omejitev za zahteve za ponovno obravnavo, ki bi se zato lahko vedno znova vlagale. V pomoč bi bilo, če bi se v prvem stavku dodala beseda „izjemoma“, ki bi pojasnila, da se zahteve za ponovno obravnavo ne sprožajo sistematično. Poleg tega Sodišče meni, da sklep o zaščiti (ali zavrnitvi zaščite) imunitete poslanca ni zavezujoč (glej sodbo v zadevi Marra, EU:C:2008:579, točki 38 in 39).

Predlog spremembe    27

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 1 – razlaga

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zastopa drug poslanec. Drugi poslanec ne more podati zahteve brez soglasja zadevnega poslanca.

1a.  S soglasjem zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zahtevo vloži drug poslanec, ki sme zastopati zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca v vseh fazah postopka.

 

Poslanec, ki zastopa zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, ne sodeluje pri odločitvah, ki jih sprejme odbor.

(Glej predlog spremembe 29 – člen 9, odstavek 5, pododstavek 1.)

Obrazložitev

Sedanjo razlago bi bilo treba spremeniti v nov odstavek in zadnji del odstavka 5 uskladiti z njo.

Predlog spremembe    28

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete.

3.  Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete. Predlogi sprememb niso dopustni. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.

(Glej člen 9, odstavek 8 pododstavka 1 in 5.)

Obrazložitev

Namen predloga je pojasniti, da načela iz člena 9(8) veljajo tudi na ravni odbora.

Predlog spremembe    29

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  Zadevni poslanec ima možnost zagovora, predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni, in ga lahko zastopa drug poslanec.

5.  Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.

(Glej predlog spremembe 27 – člen 9, odstavek 1, razlaga.)

Obrazložitev

Razlago, priloženo členu 9(1), bi bilo treba spremeniti v nov odstavek in zadnji del člena 9(5) uskladiti z njo.

Predlog spremembe    30

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.  Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

6.  Kadar se zahteva za odvzem ali zaščito imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem ali zaščita imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

Obrazložitev

Različna obravnava zahtev ni upravičena. Določbo bi bilo treba spremeniti tako, da bo veljala za zahteve za odvzem imunitete in zahteve za zaščito imunitete.

Predlog spremembe    31

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 8 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

8.  Poročilo odbora se uvrsti na začetek dnevnega reda prve seje po dnevu, ko je bilo predloženo. K predlogu oziroma predlogom sklepa ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

8.  Predlog sklepa odbora se uvrsti na dnevni red prve seje po dnevu, ko je bil vložen. K takemu predlogu ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Obrazložitev

Primeri imunitet se iz praktičnih razlogov ne morejo vedno uvrstiti na začetek dnevnega reda. S predlogom spremembe se besedilo prilagaja tej realnosti. Prav tako se v njem beseda „poročilo“ nadomesti z ustrezno besedno zvezo „predlog sklepa“, ki je skladna z besedilom v členu 9(3) in četrtem pododstavku člena 9(8). Hkrati je ohranjen obstoječi mehanizem sistematičnega glasovanja na plenarnem zasedanju o vsakem primeru imunitete kot najobjektivnejši in najprimernejši, da se vsem poslancem zagotovi pravična obravnava in sklepe o njihovi imuniteti sprejme Parlament v celoti.

Predlog spremembe    32

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 10

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

10.  Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno.

10.  Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno. Zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

(Glej predlog spremembe 66 – člen 115, odstavek 4.)

Obrazložitev

Na novo se doda zadnji stavek, ki je sicer iz člena 115(4), iz katerega bi ga bilo treba črtati.

Predlog spremembe    33

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 9 – odstavek 11

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

11.  Po posvetovanju z državami članicami lahko odbor sestavi okvirni seznam organov držav članic, ki so pristojni za vložitev zahteve za odvzem imunitete poslanca.

11.  Parlament preuči le zahteve za odvzem imunitete poslanca, ki so mu jih posredovali sodni organi ali stalna predstavništva držav članic.

Obrazložitev

Okvirni seznam pristojnih nacionalnih organov še zdaleč ne zagotavlja pravne varnosti. Poleg tega lahko v nekaterih jurisdikcijah zahteve za odvzem imunitete poslanca vložijo fizične osebe brez posredovanja javnih organov (t. i. zasebni pregon). Namen predloga spremembe je rešiti to vprašanje z jasnimi in objektivnimi postopkovnimi zahtevami.

Predlog spremembe    34

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov zakonodajnega akta in drugih dokumentov zakonodajne narave.

1.  Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov pravno zavezujočih aktov.

(Glej predloge sprememb 35–37 – člen 39 in predloge sprememb 46–49 – člen 63.)

Obrazložitev

„Pravno zavezujoči akti“ je vključujoč izraz, ki bolje odraža člen 2(1) in (2) PDEU.

Predlog spremembe    35

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

3.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago v kateri koli fazi zakonodajnega postopka obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

(Glej predloga sprememb 36–37 – člen 39, odstavka 4 in 5 in predloge sprememb 47–50 – člen 63.)

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je razširiti možnosti preverjanja pravne podlage. Preverjanje namreč ne bi smelo biti mogoče le pred sprejetjem stališča Parlamenta v prvi obravnavi, temveč tudi kasneje.

Predlog spremembe    36

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.

4.  Če odbor, pristojen za pravne zadeve, po potrebi po izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni1a, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Brez poseganja v člen 63 Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.

 

__________________

 

1a Medinstitucionalni sporazum z dne 13. Aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje, odstavek 25 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(Glej predloga sprememb 35 in 37 – člen 39 in predloge sprememb 47–50 – člen 63.)

Obrazložitev

Ta predlog spremembe k členu 39 (in posledično k členu 63) je nujen, da bi se upoštevale zaveze iz novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, zlasti člena 25. Novo besedilo (ki ga je treba brati v povezavi z novim členom 39(3)) bo pokrivalo primere, v katerih se uporablja odstavek 25 novega medinstitucionalnega sporazuma, in primere, v katerih se ne. Po potrebi to novo besedilo omogoča tudi zahtevo za ponovno posredovanje Parlamentu v skladu s členom 63 (kot je spremenjen).

Predlog spremembe    37

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39 – odstavek 5

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage zakonodajnega akta, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustne.

5.  Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustni.

(Glej predlog spremembe 35 – člen 39, odstavek 3.)

Obrazložitev

To določbo je zaradi doslednosti s členom 39(3) treba spremeniti.

Predlog spremembe    38

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 39 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.  Če Komisija noče spremeniti svojega predloga, da bi ga uskladila s pravno podlago, ki jo je sprejel Parlament, lahko poročevalec ali predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, ali pristojnega odbora predlaga, da se glasovanje o vsebini predloga preloži na eno izmed naslednjih sej.

 

Obrazložitev

Ta določba je zastarela in je v vsakem primeru že zajeta v člen 61(2) in člen 188.

Predlog spremembe    39

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 40 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Prenos zakonodajnih pooblastil

Prenos zakonodajnih pooblastil in podelitev izvedbenih pooblastil

(Glej predlog spremembe 41 – člen 40, odstavek 3.)

Predlog spremembe    40

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 40 – odstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

1a.  Pri pregledu predloga zakonodajnega akta, s katerim se podelijo izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament nameni posebno pozornost dejstvu, da Komisija pri izvajanju izvedbenih pooblastil ne sme spremeniti ali dopolniti zakonodajnega akta, niti nebistvenih določb.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je pojasniti obseg nadzorne vloge Parlamenta in temelji na sodni praksi Sodišča EU (glej sodbo v zadevi C-65/13, ECLI:EU:C:2014:2289, točko 45).

Predlog spremembe    41

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 40 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

3.  Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil in podelitvijo izvedbenih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.

(Glej predlog spremembe 39 – člen 40, naslov)

Obrazložitev

Ker so vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil in vprašanja v zvezi s podelitvijo izvedbenih pooblastil pogosto povezana, bi morali člen 40(3) spremeniti, da bi vključeval obe vprašanji.

Predlog spremembe    42

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42 – naslov

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Pregled spoštovanja načela subsidiarnosti

Pregled spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti

Obrazložitev

Člen 42 omenja tudi načelo sorazmernosti.

Predlog spremembe    43

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s katerim koli predlogom zakonodajnega akta.

2.  Le odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s predlogom zakonodajnega akta.

Predlog spremembe    44

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

Če pristojni odbor meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni z načelom subsidiarnosti, zaprosi za mnenje odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti. Za mnenje zaprosi najkasneje v štirih tednih po tem, ko je bila v Parlamentu razglašena predložitev zadeve pristojnemu odboru.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe, ki temelji na mehanizmu iz člena 39, je okrepiti vlogo Parlamenta pri pregledu spoštovanja načela subsidiarnosti.

Predlog spremembe    45

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.

3.  Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji pristojni odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

(Glej predlog spremembe 46 – člen 42, odstavek 4.)

Obrazložitev

Odstavka 3 in 4 člena 42 bi morali zamenjati in prilagoditi njuno besedilo.

Predlog spremembe    46

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 42 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

4.  Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.

(Glej predlog spremembe 45 – člen 42, odstavek 3.)

Obrazložitev

Odstavka 3 in 4 člena 42 bi morali zamenjati in prilagoditi njuno besedilo.

Predlog spremembe    47

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 63 – odstavek 1 – alinea 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

–   če Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog umakne, da bi ga nadomestila z drugim besedilom, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta; ali

–   če Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta. Če namerava Komisija spremeniti pravno podlago prvotnega predloga, da se zanj ne bi več uporabljal redni zakonodajni postopek, lahko Predsednik ukrepa tudi na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve;

(Glej predlog spremembe 35 – člen 39, odstavek 3 in predloge sprememb 47–50 – člen 63.)

Obrazložitev

Primere, ko namerava Komisija spremeniti pravno podlago, predvideno v stališču Parlamenta, že pokriva prva alineja člena 63(1) – sprememba pravne podlage, ki škoduje Parlamentu, je vsekakor bistvena sprememba. Ta predlog spremembe razjasni to načelo in zagotovi popolno izkoriščenost strokovnega znanja odbora, pristojnega za pravne zadeve.

Predlog spremembe    48

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 63 – odstavek 1 – alinea 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

  če Komisija bistveno spremeni ali namerava spremeniti svoj prvotni predlog, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta; ali

 

(Glej predlog spremembe 49 – člen 63, odstavek 1, alinea 1.)

Obrazložitev

To alineo bi morali združiti s prejšnjo.

Predlog spremembe    49

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 63 – odstavek 1 – alinea 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

–   če se po določenem času ali zaradi spremenjenih okoliščin narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni; ali

–   če se po določenem času ali zaradi spremenjenih okoliščin narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni;

(Glej predloga sprememb 47 in 48 – člen 63.)

Obrazložitev

Zaradi predlaganih sprememb predhodnih alinej je treba besedilo te alinee prilagoditi.

Predlog spremembe    50

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 63 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Na zahtevo pristojnega odbora Parlament prosi Svet, da predlog, ki ga je Komisija predložila v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vrne Parlamentu, če Svet namerava spremeniti pravno podlago predloga tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

2.  Predsednik na zahtevo pristojnega odbora ali odbora, pristojnega za pravne zadeve, prosi Svet, naj osnutek zakonodajnega akta vrne Parlamentu, če Svet namerava spremeniti pravno podlago, predvideno v stališču Parlamenta v prvi obravnavi, tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.

(Glej predloga sprememb 35–36 – člen 39 in predloge sprememb 47–50 – člen 63.)

Obrazložitev

Podobno kot spremenjena prva alinea člena 63(1) bi moral tudi člen 63(2) pojasniti, da lahko predsednik Parlamenta na Svet naslovi zahtevo za vrnitev osnutka zakonodajnega predloga tudi na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, da bi lahko v celoti izkoristili strokovno znanje tega odbora na področju pravne podlage.

Predlog spremembe    51

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 103 – odstavek 3 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev predloge sprememb, ki vsebujejo tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.

Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.

Obrazložitev

Ker tehnične prilagoditve niso stricto sensu predlogi sprememb, je namen tega predloga spremembe, da bi razjasnili besedilo te določbe in se izognili zmedi ter da bi določba bolje odražala naravo te kodifikacije.

Predlog spremembe    52

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 104 – odstavek 3 – pododstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 58 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.

Vseeno lahko spremembe delov prenovitve, ki v predlogu ostajajo nespremenjeni, izjemoma in posamično sprejme predsednik pristojnega odbora, če meni, da to nujno zahtevata skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.

Obrazložitev

Parlament je že večkrat obravnaval prenovitev kot običajni zakonodajni postopek (glej odstavek 41 resolucije z dne 14. septembra 2011 o boljši zakonodaji, subsidiarnosti, sorazmernosti in pametnih predpisih (2011/2029(INI)). Vendar Komisija očitno nerada predlaga nove predloge za prenovitev, ker ima Parlament v skladu z veljavno določbo Parlamentu pooblastilo, da predlog bistveno spremeni. Predlagana sprememba ponovno uvaja prvotno besedilo tega odstavka (spremenjenega leta 2009), da bi razjasnili omejitve pooblastila Parlamenta za predlaganje sprememb in tako Komisijo spodbudili k predstavitvi več predlogov za prenovitev.

Predlog spremembe    53

Poslovnik Evropskega parlamenta

Naslov II – poglavje 9a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 9A

 

Delegirani in izvedbeni akti

Predlog spremembe    54

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca, ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.

1.  Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval svojega člana, ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.

(Glej predlog spremembe 61 – člen 106, odstavek 1.)

Obrazložitev

Predlog spremembe upošteva obstoječo prakso, da predloge resolucij, s katerimi se ugovarja delegiranemu aktu, predloži pristojni odbor v imenu predsednika odbora ali v imenu avtorjev prvotne zahteve za ugovor.

Predlog spremembe    55

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 2 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Predsednik sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči s tem datumom.

2.  Predsednik na delnem zasedanju, ki sledi prejemu, sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči z datumom prejema.

Obrazložitev

Besedilo te določbe je treba spremeniti, da bi razjasnili, kateri datum se upošteva.

Predlog spremembe    56

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije. V tem predlogu resolucije so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vsebuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval priporočila Parlamenta.

3.  Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, s katerim ugovarja delegiranemu aktu. Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.

(Glej predlog spremembe 57 – člen 105, odstavek 4.)

Obrazložitev

Zadnji stavek odstavka 3 bi moral postati odstavek 4. S preoblikovanjem odstavkov 3 in 4 bi se pojasnilo, da se veljavni drugi stavek odstavka 3 uporablja, tudi kadar predlog resolucije predloži politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

Predlog spremembe    57

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.

4.  V predlogu resolucije, predloženem v skladu z odstavkom 3, so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vključuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval priporočila Parlamenta.

(Glej predlog spremembe 56 – člen 105, odstavek 3.)

Obrazložitev

Zadnji stavek odstavka 3 bi moral postati odstavek 4. S preoblikovanjem odstavkov 3 in 4 bi se pojasnilo, da se veljavni drugi stavek odstavka 3 uporablja, tudi kadar predlog resolucije predloži politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

Predlog spremembe    58

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 5 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

5.  Parlament se v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in z večino iz člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije izreče o vseh vloženih predlogih resolucije.

5.   Parlament sprejme predlog resolucije v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in, v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, z večino poslancev.

Obrazložitev

Predlaga se natančnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    59

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 5 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Če pristojni odbor meni, da je v skladu s temeljnim zakonodajnim aktom treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

Če pristojni odbor meni, da je v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.

Obrazložitev

Predlaga se natančnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    60

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 105 – odstavek 7

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

7.  Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži obrazloženi predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta. Parlament odloča z večino, določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

7.  Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta ali nasprotuje njegovemu samodejnemu podaljšanju.

 

Za odločitev o preklicu prenosa pooblastil v Parlamentu je v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov poslancev.

Obrazložitev

Beseda „obrazloženi“ ni potrebna, saj Pogodba od Parlamenta ne zahteva, da navede razloge za preklic prenosa pooblastil. Po drugi strani bi morali člen 105 spremeniti, da bi omogočal posebno pravno podlago za odločitve Parlamenta o nasprotovanju samodejnega podaljšanja prenosa pooblastil.

Predlog spremembe    61

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 106 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

1.  Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval svojega člana, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.

(Glej predlog spremembe 54 – člen 105, odstavek 1.)

Obrazložitev

Predlog spremembe uskladi to določbo s spremenjenim členom 105(1).

Predlog spremembe    62

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 106 – odstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj akt, ukrep ali osnutek akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

3.  Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj osnutek izvedbenega akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.

Obrazložitev

Predlaga se natančnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    63

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 106 – odstavek 4 – točka a

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(a)  čas za pregled začne teči, ko je osnutek ukrepov predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenih ukrepov v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V tem primeru se člena 158 ne uporablja;

(a)  čas za pregled začne teči, ko je osnutek izvedbenega ukrepa predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenega ukrepa v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V obeh primerih, navedenih v prejšnjem stavku, se člen 158 ne uporablja;

Obrazložitev

Zaradi jasnejšega razumevanja besedila, saj se člen 158 ne uporablja samo v dveh primerih, določenih v odstavku 5(b) in odstavku 6 člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES.

Predlog spremembe    64

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 106 – odstavek 4 – točka d

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

(d)  če pristojni odbor po ustrezno utemeljeni prošnji Komisije predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.

(d)  če pristojni odbor predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.

Obrazložitev

Zahteva glede ustrezno utemeljene prošnje Komisije je odveč (glej tudi veljavni člen 105(6)).

Predlog spremembe    65

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 108 – odstavek 6

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

6.  Pred glasovanjem pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja14.

6.  Kadar koli pred glasovanjem Parlamenta o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja lahko pristojni odbor ali vsaj desetina vseh poslancev Parlamentu predlaga, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami.

 

Pred glasovanjem Parlamenta o tem predlogu lahko predsednik zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve, ki o svojih sklepih poroča Parlamentu.

 

Če Parlament sprejme predlog, da se pridobi mnenje Sodišča, se glasovanje o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja.

__________________

 

14Glej tudi razlago člena 141.

 

(Glej predlog spremembe 77 – člen 141, razlaga, drugi pododstavek.)

Obrazložitev

Vprašanja o skladnosti mednarodnega sporazuma s Pogodbami se pogosto navezujejo na teme, kot so subsidiarnost, pravna podlaga, razlaganje in uresničevanje mednarodnega prava, pravno varstvo pravic in pristojnosti Parlamenta itd., ki so v skladu s Prilogo VI Poslovnika v pristojnosti Odbora za pravne zadeve. Zato je primerno, da se v postopek iz te določbe vključi ta odbor.

Predlog spremembe    66

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 115 – odstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Pristojni odbor zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto v skladu s členom 9 vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

 

(Glej predlog spremembe 32 – člen 9, odstavek 10.)

Obrazložitev

Zaradi doslednosti bi morali to vprašanje obravnavati v okviru člena 9(10).

Predlog spremembe    67

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 120 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča.

Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča. Pristojni odbor odloči o izbiri kandidata z navadno večino. V ta namen pripravijo koordinatorji pristojnega odbora ožji seznam kandidatov.

Obrazložitev

S to spremembo se člen 120 uskladi z obstoječo prakso.

Predlog spremembe    68

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

1.  Parlament v rokih, navedenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in izvedbene določbe, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe, zlasti če gre za njegove pravice, v celoti spoštovane.

1.  Parlament v rokih, navedenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in njeno izvajanje, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe, zlasti če gre za njegove pravice, v celoti spoštovane.

Obrazložitev

Drugačno, bolj vključujoče besedilo se predlaga, da bi se izognili zmedi z dejanskimi izvedbenimi ukrepi.

Predlog spremembe    69

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

2.  Pristojni odbor, po potrebi ustno, poroča Parlamentu, kadar sumi, da je prišlo do kršitve zakonodaje Unije.

2.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, poroča Parlamentu, po potrebi ustno, kadar sumi, da je prišlo do kršitve prava Unije. Po potrebi se lahko seznani s stališči pristojnega odbora.

Obrazložitev

Predlog spremembe pristojnemu odboru omogoči, da izrazi svoje stališče.

Predlog spremembe    70

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 3 – pododstavek 1

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

3.  Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom pristojnega odbora.

3.  Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom odbora, pristojnega za pravne zadeve.

Obrazložitev

Predlaga se natančnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    71

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 3 – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko na plenarnem zasedanju predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če se na plenarnem zasedanju sprejme odločitev proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.

Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko Parlamentu predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če Parlament sprejme odločitev proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.

Obrazložitev

Predlaga se natančnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    72

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 3 – pododstavek 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Če predsednik vloži tožbo v nasprotju s priporočilom pristojnega odbora, na naslednjem delnem zasedanju Parlamentu predloži sklep o nadaljevanju tožbe.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Obrazložitev

Ne zadeva slovenske različice.

Predlog spremembe    73

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 4 – pododstavki 1 do 3

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

4.  Predsednik predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem po tem, ko se posvetuje s pristojnim odborom.

4.  Predsednik predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem po tem, ko se posvetuje z odborom, pristojnim za pravne zadeve.

Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja pristojnega odbora, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.

Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja odbora, pristojnega za pravne zadeve, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.

Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, ko gre za sodbo o pravni veljavnosti akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži plenarnemu zasedanju.

Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, ko gre za sodbo o pravni veljavnosti akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži Parlamentu.

Obrazložitev

Predlaga se natančnejša ubeseditev.

Predlog spremembe    74

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 4 – pododstavek 4

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Predsednik lahko v nujnih primerih zaradi spoštovanja časovnih rokov, ki jih zahteva sodišče, sprejme previdnostne ukrepe. V takih primerih se čim prej izvrši postopek, ki je predviden v tem odstavku.

 

Obrazložitev

Ker je včasih treba previdnostne ukrepe sprejeti tudi v zvezi z neposredno tožbo iz člena 141(3), je namen predloga spremembe (v povezavi z novim členom 141(4a)), da se nujni postopek lahko uporablja bolj splošno.

Predlog spremembe    75

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 4 a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

4a.  V nujnih primerih lahko Predsednik, če je to mogoče po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem odbora, pristojnega za pravne zadeve, sprejme previdnostne ukrepe zaradi spoštovanja časovnih rokov. V takih primerih se čim prej izvrši postopek iz odstavkov 3 ali 4.

Obrazložitev

Ker je včasih treba previdnostne ukrepe sprejeti tudi v zvezi z neposredno tožbo iz člena 141(3), je namen predloga spremembe (v povezavi s črtanjem člena 141(4)), da se nujni postopek lahko uporablja bolj splošno. Posvetovanje s predsednikom in poročevalcem Odbora za pravne zadeve je že mogoče v drugih nujnih primerih (glej na primer člen 8(1)). S predlagano pojasnitvijo postane ta določba učinkovitejša.

Predlog spremembe    76

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – odstavek 4 b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

4b.  Odbor, pristojen za pravne zadeve, določi načela za uporabo tega člena.

Obrazložitev

Koordinatorji Odbora za pravne zadeve so 24. februarja 2015 sprejeli smernice za uporabo člena 141 Poslovnika, ki so jih oblikovali v sodelovanju s pravno službo. Priporočila predsedniku v zvezi s tem členom so se od sprejetja teh smernic vedno sklicevala nanje. Predlagana sprememba bi potrdila obstoj tega orodja. Podobno besedilo, čeprav v drugačnem kontekstu, je v členu 9(12).

Predlog spremembe    77

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 141 – razlaga – pododstavek 2

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 108(6) določa poseben postopek za sklep Parlamenta v zvezi z izvajanjem pravice, da v skladu s členom 218(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije zaprosi za mnenje Sodišča glede združljivosti mednarodnega sporazuma s Pogodbama. Ta določba je "lex specialis", ki prevlada nad splošnim pravilom iz člena 141.

 

(Glej predlog spremembe 65 – člen 108, odstavek 6.)

Obrazložitev

Razlaga je zaradi novega člena 108(6) nepotrebna.

Predlog spremembe    78

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 170 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ca)  namerava spremeniti predlog kodifikacije zakonodaje Unije; vendar se smiselno uporablja drugi pododstavek člena 103(3);

Obrazložitev

Člen 103(3) že določa, da razen v primerih, navedenih v tem členu, spremembe predloga kodifikacije na ravni odbora niso dopustne. Namen predloga je pojasniti, da to načelo velja tudi na plenarnem zasedanju.

Predlog spremembe    79

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 170 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(cb)  namerava spremeniti tiste dele predloga prenovitve zakonodaje Unije, ki v predlogu ostajajo nespremenjeni; vendar se smiselno uporabljata drugi pododstavek člena 104(2) in tretji pododstavek člena 104(3);

Obrazložitev

Člen 104(2) in (3) že določa, da razen v primerih, navedenih v tem členu, spremembe določb, ki v predlogu prenovitve ostajajo nespremenjene, na ravni odbora niso dopustne. Namen predloga je pojasniti, da to načelo velja tudi na plenarnem zasedanju.

Predlog spremembe    80

Poslovnik Evropskega parlamenta

Člen 202

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

Člen 202

 

Odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev

 

Eden izmed odborov, ustanovljenih v skladu z določbami tega poslovnika, je pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev in pripravo odločitev o ugovorih glede veljavnosti volitev.

 

Obrazložitev

Člen je odveč, saj to zadevo že pokrivata člen 3(3) in Priloga VI.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Constance Le Grip, Victor Negrescu, Virginie Rozière

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Max Andersson, Gerolf Annemans, Sylvie Goulard, Daniel Hannan, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Helmut Scholz