PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije

28.11.2016 - (08523/2016 – C8-0329/2016 – 2016/0126(NLE)) - ***

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Jan Philipp Albrecht

Postopek : 2016/0126(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0354/2016
Predložena besedila :
A8-0354/2016
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije

(08523/2016 – C8-0329/2016 – 2016/0126(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08523/2016),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj (08557/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 16 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0329/2016),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0354/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Združenih držav Amerike.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1. Svet je 3. decembra 2010 po pozivih Evropskega parlamenta sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil za začetek pogajanj o Sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi, namenjeni preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: krovni sporazum). Komisija je 28. marca 2011 začela pogajanja z ameriškim pravosodnim ministrstvom. Med pogajanji je Parlament redno prejemal obvestila v skladu s členom 218(10) PDEU, poročevalec pa je objavil vrsto delovnih dokumentov za pospešitev razprav v odboru LIBE.

2. Besedilo sporazuma je bilo parafirano 8. septembra 2015. Potem ko je kongres ZDA 24. februarja 2016 sprejel zakon o sodnem varstvu (Judicial Redress Act), se je Svet 18. julija 2016 odločil, da Evropski parlament zaprosi za soglasje za sklenitev sporazuma v skladu s členom 218(6)(a)(v) PDEU, in 12. septembra 2016 predložil prošnjo Parlamentu.

3. Namen sporazuma je zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do zasebnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pri prenosu osebnih podatkov pristojnim organom Evropske unije in njenih držav članic ter ZDA za te namene.

Področje uporabe sporazuma

4. Po mnenju poročevalca je treba poudariti, da krovni sporazum ne zagotavlja pravne podlage za prenose osebnih podatkov. Ta pravna podlaga za prenose podatkov izhaja iz veljavnih sporazumov med EU in ZDA ali dvostranskih sporazumov med državami članicami in zakonov ZDA ali nacionalnih zakonov o izmenjavi osebnih podatkov (npr. mednarodni sporazum o evidenci podatkov o potnikih med EU in ZDA, mednarodni sporazum o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti ali mednarodni sporazum o medsebojni pravni pomoči). Krovni sporazum dopolnjuje varovalne in zaščitne ukrepe iz teh sporazumov ter povečuje in usklajuje pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Ker je pravna služba Parlamenta v svojem mnenju z dne 14. januarja 2015 izpostavila nekaj vprašanj, ki bi potrebovala dodatno pojasnilo, se poročevalec sklicuje na izjavo, ki jo je dala Komisija[1] v okviru postopka odobritve v Parlamentu. Eno od pojasnil se nanaša na zadnji delni stavek člena 5(3) („[za prenose podatkov] se ne zahteva dodatno dovoljenje“). Ta določba ne pomeni dejanskega sklepa o ustreznosti varstva, temveč zgolj navaja, da razen ustreznega sporazuma iz člena 3(1) ni potrebna dodatna pravna podlaga, kar že velja. Komisija je tudi pojasnila, da domneva o skladnosti z veljavnimi mednarodnimi pravili za prenos ni samodejna domneva, temveč domneva s pridržkom, ki jo je mogoče izpodbijati in ne vpliva na pooblastila organov za varstvo podatkov.

5. Sporazum se bo v skladu s členom 3 uporabljal za prenose osebnih podatkov med organi kazenskega pregona EU ali držav članic in organi kazenskega pregona ZDA za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom. Zajema vse prenose podatkov med temi organi, ne glede na državljanstvo ali kraj prebivališča zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Zajema tudi osebne podatke, ki jih zasebni subjekti na ozemlju ene pogodbenice na podlagi mednarodnega sporazuma prenašajo pristojnim organom druge pogodbenice za te namene.

6. Sporazum ne zajema izmenjav podatkov med nacionalnimi varnostnimi organi, saj ti niso v pristojnosti Unije. Prav tako ne zajema čezatlantskih prenosov med zasebnimi subjekti (npr. na podlagi pogodbenih klavzul ali zasebnostnega ščita EU–ZDA) niti poznejšega dostopa organa kazenskega pregona ZDA ali nacionalnega varnostnega organa do teh osebnih podatkov v ZDA.

7. Sporazum tudi določa, da bo vsaka pogodbenica izvajala njegove določbe brez samovoljne ali neupravičene diskriminacije med lastnimi državljani in državljani druge pogodbenice. Po mnenju Komisije ta določba krepi druge določbe sporazuma, kot so določbe, ki določajo zaščitne ukrepe za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki (tj. dostop, popravek in upravno varstvo), saj zagotavlja, da bodo evropski državljani načeloma obravnavani enako kot državljani ZDA, kar zadeva praktično izvajanje sporazuma (člen 4).

Glavni elementi krovnega sporazuma

8. Sporazum vsebuje določbe o osnovnih načelih za varstvo podatkov, in sicer:

9. Omejitve namena in uporabe prenosa osebnih podatkov (člen 6). Osebni podatki se prenašajo za posebne namene, ki jih dovoljuje pravna podlaga za prenos. Nadaljnja obdelava s strani drugih ali istih organov kazenskega pregona, regulativnih organov ali upravnih organov je dovoljena, če ni v nasprotju s prvotnim namenom prenosa. Organ, ki prenese podatke, lahko uvede dodatne pogoje za prenos in poznejšo obdelavo, če to dovoljuje veljavni pravni okvir.

10. Kakovost in celovitost podatkov (člen 8) ter obdobja hrambe (člen 12). Osebni podatki se hranijo tako, da se ohrani točnost, ustreznost, posodobljenost in popolnost osebnih podatkov, kot je potrebno in ustrezno za njihovo zakonito obdelavo. Poleg tega za obdelavo veljajo posebna obdobja hrambe, da se osebni podatki ne obdelujejo dlje, kot je treba. Obdobje hrambe izhaja iz pravne podlage, ki ureja obdelavo. Pogodbenici taka obdobja hrambe objavita ali omogočita dostop do njih.

11. Pravila o nadaljnjih prenosih nacionalnim organom pogodbenice (npr. francoska policija izmenja podatke, ki jih je prejela od ameriškega FBI, z nemško policijo) in organom tretje države ali mednarodni organizaciji, ki je sporazum ne zavezuje (člen 7). V navedenem primeru se zahteva predhodno soglasje organa kazenskega pregona, ki je prvotno prenesel podatke.

12. Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, ki niso povezani s posebnimi primeri, preiskavami ali pregonom (masovni podatki), krovni sporazum določa, da bo treba v vsakem posebnem sporazumu, ki omogočajo „masovni prenos“ osebnih podatkov, dodatno opredeliti standarde in pogoje, pod katerimi se lahko podatki masovno obdelujejo, zlasti v zvezi z obdelavo občutljivih podatkov, nadaljnjimi prenosi in obdobji hrambe podatkov. Taki masovni prenosi podatkov, zlasti prenosi občutljivih podatkov, lahko sprožijo vprašanja glede skladnosti z okvirom EU za varstvo podatkov, kot ga razlaga Sodišče. Ker pa krovni sporazum ni pravna podlaga za take prenose masovnih podatkov, je treba to vprašanje razjasniti v okviru ustreznih sporazumov o prenosih. V skladu s tem se je Parlament leta 2014 odločil zaprositi Sodišče Evropske unije za mnenje glede skladnosti sporazuma o evidenci podatkov o potnikih med EU in Kanado z Listino o temeljnih pravicah. Postopek še poteka.

13. Sporazum določa tudi pravice posameznikov (do obveščenosti, dostopa, popravka in izbrisa) ter pravici do upravnega in sodnega varstva. Vse te pravice se uresničujejo v skladu s pravom države, v kateri se uveljavljajo (vključno z odstopanji).

14. Ena od glavnih novosti krovnega sporazuma je, da bodo imeli državljani vsake od pogodbenic pravico do sodnega varstva zaradi (i) zavrnitve dostopa, (ii) zavrnitve popravka ali (iii) nezakonitega razkritja s strani organov druge pogodbenice. Te pravice se uresničujejo v skladu s pravom države, v kateri se uveljavljajo. Za odpravo pomanjkanja pravic za nedržavljane ZDA je ameriški kongres 24. februarja 2016 sprejel zakon o sodnem varstvu. S tem zakonom se bo dostop do sodnega varstva, določen z ameriškim zakonom o zasebnosti (Privacy Act) iz leta 1974, razširil na državljane „zajetih držav“ (npr. države članice). Vendar te pravice niso dodeljene nedržavljanom EU, katerih podatki so bili preneseni v ZDA. Ta različna obravnava državljanov in nedržavljanov EU, vzpostavljena z ameriškim zakonom o sodnem varstvu, sproža pomisleke. Vendar je Komisija pojasnila, da so druge oblike sodnega varstva v ZDA na voljo vsem posameznikom v EU, na katere se nanašajo osebni podatki in ki jih zadeva prenos podatkov za namene kazenskega pregona, ne glede na njihovo državljanstvo ali kraj prebivališča.

15. Kar zadeva morebitne izjeme v skladu s členom 552a(j)(2) ameriškega zakona o zasebnosti, so pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so dodeljene v skladu s krovnim sporazumom, opredeljene brezpogojno, zato organi ZDA za podatkovne zbirke organov kazenskega pregona ne smejo uveljavljati izjem iz ameriškega zakona o zasebnosti za zavrnitev učinkovitega sodnega varstva državljanom EU, kot zdaj velja za podatkovne zbirke organov kazenskega pregona, kot na primer za podatke iz evidence o potnikih in program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Takšno je tudi pravno razumevanje Komisije v njeni izjavi.

16. Krovni sporazum določa, da pogodbenici vzpostavita enega ali več organov za javni nadzor, ki izvajajo neodvisne nadzorne naloge in pooblastila, vključno s pregledom, preiskavami in ukrepanjem, po potrebi na lastno pobudo; pooblaščeni so sprejeti pritožbe posameznikov v zvezi z ukrepi za izvajanje tega krovnega sporazuma in o njih odločati ter so pooblaščeni za začetek pregona ali disciplinskih ukrepov, kakor je ustrezno, pri kršitvah zakonodaje, povezanih s tem krovnim sporazumom. Okvir Unije za varstvo podatkov predvideva zunanje organe, ki so neodvisni od nadzorovanega subjekta, za zagotovitev, da ostanejo neodvisni od kakršnega koli neposrednega ali posrednega zunanjega vpliva. Krovni sporazum zahteva, da nadzorni organi izvajajo neodvisne nadzorne naloge in pooblastila.

17. Nazadnje je krovni sporazum predmet rednih skupnih pregledov, pri čemer se prvi izvede najpozneje tri leta po začetku veljavnosti krovnega sporazuma in nato v rednih časovnih presledkih, ustrezne delegacije pa so sestavljene iz predstavnikov organov za varstvo podatkov in organov kazenskega pregona. Ugotovitve skupnega pregleda se javno objavijo.

18. Poročevalec je sklenil, da sporazum pomeni velik napredek na področju varstva osebnih podatkov pri njihovem prenosu med EU in ZDA v okviru dejavnosti kazenskega pregona. Morda to ni najboljši sporazum, ki ga je mogoče predvideti, vendar je nedvomno najboljši možni v sedanjih razmerah. Poleg tega sporazum ne omejuje ali krši pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, saj ni pravna podlaga za noben prenos podatkov. Sporazum zgolj dodaja nove pravice in varstva obstoječim okvirom za prenose podatkov v okviru sodelovanja med EU in ZDA na področju kazenskega pregona.

19. Zato poročevalec članom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve priporoča, naj to poročilo podprejo, Evropskemu parlamentu pa, naj ga odobri.

  • [1]  [sklic se doda po objavi izjave Komisije]

MNENJE Odbora za pravne zadeve (9.11.2016)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije
(08523/2016) – C8-0329/2016 – 2016/0126(NLE))

Pripravljavec mnenja: Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je 2. maja 2016 Svetu predložila predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije [2016/0126 (NLE) – COM (2016)0237], ki je znan tudi kot „krovni sporazum“.

Predlog je bil Svetu predložen po tem, ko je ameriški kongres leta 2015 sprejel zakon o sodnem varstvu (Judicial Redress Act). Ameriško pravosodno ministrstvo je v skladu s tem zakonom pooblaščeno, da imenuje tuje države ali regionalne organizacije za gospodarsko sodelovanje, katerih državljani bodo nato lahko vložili civilne tožbe proti nekaterim vladnim agencijam ZDA za namene dostopa do podatkov v lasti teh agencij ali njihove spremembe in za namene sodnega varstva zaradi nezakonitih razkritij evidenc, prenesenih iz tuje države v Združene države za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj.

Svet se je 18. julija 2016 odločil, da bo Evropski parlament pozval, naj da svoje soglasje k osnutku sklepa Sveta o sklenitvi navedenega sporazuma.

Pripravljavec mnenja vabi Odbor za pravne zadeve, naj pozove Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj Parlamentu priporoči, da poda soglasje k sporazumu zaradi naslednjih razlogov.

(a) Predvideni sporazum temelji na ustrezni pravni podlagi

Člen 16 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je ustrezna pravna podlaga za ta predlog.

Člen 16(1) PDEU določa, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, člen 16(2) pa pooblašča Evropski parlament in Svet, da po rednem zakonodajnem postopku določata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov. Člen 218(6)(a) določa, da mora Svet pridobiti soglasje Parlamenta za sklenitev mednarodnega sporazuma, med drugim tudi na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek.

Namen sporazuma je zagotoviti visoko raven varstva osebnih podatkov in okrepiti sodelovanje med Združenimi državami ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem ali pregonom kaznivih dejanj, vključno s terorizmom (člen 1).

Predvideni sporazum je namenjen predvsem vzpostavitvi širokega nabora varstva in zaščitnih ukrepov, ki se bodo uporabljali, kadar se osebni podatki prenesejo za namene kazenskega pregona med Združenimi državami na eni strani ter Evropsko unijo ali njenimi državami članicami na drugi strani. V zvezi s tem sporazum vsebuje določbe o nediskriminaciji (člen 4); omejitvah uporabe podatkov (člen 6); predhodnem soglasju za nadaljnji prenos (člen 7); postopkih za zagotavljanje kakovosti in celovitosti osebnih podatkov (člen 8); informacijah v primeru kršitev varstva podatkov (člen 9); priglasitvi incidentov na področju varnosti podatkov (člen 10); vodenju evidenc (člen 11); obdobju hrambe podatkov (člen 12); posebnih vrstah osebnih podatkov (člen 13); ukrepih za spodbujanje odgovornosti pri obdelavi osebnih podatkov (člen 14); pravici do dostopa in popravkov (člena 16 in 17); upravnem in sodnem varstvu v primeru zavrnitve dostopa ali popravka osebnih podatkov oziroma nezakonitega razkritja osebnih podatkov (člena 18 in 19); mehanizmih za učinkovit nadzor in sodelovanje med nadzornimi organi (člena 21 in 22).

V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 1 predlaganega sporazuma določa, da sporazum ne sme biti pravna podlaga za prenose osebnih podatkov in da je vedno potrebna ločena pravna podlaga.

(b) Predvideni sporazum zagotavlja visoko raven varstva temeljnih pravic do osebnih podatkov in prispeva k pravni varnosti

Številni zgoraj omenjeni zaščitni ukrepi in jamstva so ob ustrezni izvedbi primerni za zagotavljanje visoke ravni varstva pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 16 PDEU in člena 8 Listine o temeljnih pravicah ter so v skladu s sodno prakso Sodišča na področju varstva podatkov. V zvezi s tem je treba poudariti, da predvideni sporazum v skladu s sodno prakso Sodišča v zadevi Schrems (C-362/14, EU:C:2015:650) od pogodbenic zahteva, da v svojih veljavnih pravnih okvirih zagotovita, da ima vsak državljan pogodbenice pravico do sodne presoje v zvezi z zavrnitvijo dostopa do evidenc oziroma njihove spremembe in nezakonitim razkritjem podatkov (člen 19). V vsakem primeru bi morale institucije, ki bodo vključene v izvajanje tega sporazuma in v pogajanja o prihodnjih sporazumih, na podlagi katerih bodo opravljeni prenosi osebnih podatkov, po potrebi ustrezno pozornost nameniti zgoraj omenjeni sodbi Sodišča v zadevi Schrems, sodbi Sodišča v zadevi Digital Rights Ireland in drugi (C-293/12 in C-594/12, EU:C:2014:238) in seveda sodni praksi sodišča v prihodnosti, vključno z njegovim prihodnjim mnenjem o predvidenem sporazumu med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih, ter tam iskati smernice.

Predvideni sporazum vzpostavlja okvir za varstvo osebnih podatkov, ki prispeva k pravni varnosti. Sporazum bo po potrebi dopolnjeval zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v okviru obstoječih in prihodnjih sporazumov ali nacionalnih predpisov, ki take prenose dopuščajo (člen 5). To pomeni precejšnje izboljšanje v primerjavi s sedanjim stanjem, ko prenosi osebnih podatkov v Združene države potekajo na podlagi pravnih instrumentov, ki na splošno ne vsebujejo nobenih ali le malo določb o varstvu podatkov. Poleg tega sporazum zagotavlja osnovo za prihodnje sporazume o prenosu osebnih podatkov v zvezi z dejavnostmi kazenskega pregona med Združenimi državami ter Evropsko unijo in/ali njenimi državami članicami, pod katero se raven varstva ne sme spustiti. Ta sporazum določa tudi pomemben precedens za morebitne podobne sporazume z drugimi mednarodnimi partnerji.

Poudariti je treba tudi to, da sporazum pogodbenici zavezuje, da sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje tega sporazuma, zlasti za izpolnitev svojih obveznosti v zvezi z dostopom, popravkom ter upravnim in sodnim varstvom za posameznike, dokler se ne šteje, da je njuna zakonodaja o varstvu podatkov enako zaščitna (člen 5). Sporazum pogodbenici zavezuje, da opravljata redne skupne preglede politik in postopkov za izvajanje tega sporazuma ter njihove učinkovitosti, pri čemer se prvi skupni pregled opravi najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma. Sporazum jasno določa, da se ugotovitve skupnega pregleda javno objavijo (člen 23). Pripravljavec mnenja meni, da bi moral biti Parlament pravočasno obveščen o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s to določbo, in o ugotovitvah skupnega pregleda, da bo lahko pravočasno sprejel vse razpoložljive ukrepe, ki se mu bodo zdeli primerni.

(c) Predvideni sporazum bo izboljšal sodelovanje na področju kazenskega pregona z Združenimi državami

Ta sporazum bo bistveno vplival na policijsko sodelovanje in sodelovanje na področju kazenskega pregona med Evropsko unijo in njenimi članicami ter Združenimi državami. Z vzpostavitvijo enotnega in celovitega okvira pravil in jamstev za varstvo podatkov bodo EU in njene države članice na eni strani ter organi kazenskega pregona ZDA na drugi strani učinkoviteje medsebojno sodelovali. Sporazum bo med drugim omogočil sklenitev prihodnjih sporazumov o prenosu podatkov z ZDA na področju kazenskega pregona, saj bodo zaščitni ukrepi za varstvo podatkov že dogovorjeni in zato ne bodo potrebna vsakokratna ponovna pogajanja. Določitev skupnih standardov za to področje sodelovanja lahko bistveno prispeva k povrnitvi zaupanja pri čezatlantskih prenosih podatkov.

*******

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da Parlamentu priporoči odobritev osnutka sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije

Referenčni dokumenti

08523/2016 – C8-0329/2016 – COM(2016)02372016/0126(NLE)

Pristojni odbor

 

LIBE

 

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

11.7.2016

Datum sprejetja

8.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Mary Honeyball, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Stefano Maullu, Virginie Rozière

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Glej: D(2016)51448

Claude Moraes

Predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Spoštovani gospod predsednik,

Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma, v imenu Evropske unije, med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj (2016/0126 NLE) je bil posredovan Evropskemu parlamentu za odobritev dne 12. septembra 2016.

Na seji dne 27. oktobra 2016 so koordinatorji Odbora za zunanje zadeve (AFET) sklenili, da je treba mnenje odbora AFET o zgoraj navedenem sporazumu vašemu odboru in poročevalcu predložiti v pisni obliki. Kot predsednik Odbora za zunanje zadeve vam z zadovoljstvom posredujem to mnenje.

Najprej je treba poudariti, da parafiranje tega sporazuma pet let potem, ko je Svet dne 3. decembra 2010 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil, da začne takšna pogajanja, pomeni uspeh, zlasti v sedanjem ozračju mednarodnih prizadevanj za boj proti terorizmu.

Že samo dejstvo, da bosta pogodbenici okrepili sodelovanje, obenem pa zagotovili visoko raven varstva podatkov, je izjemno pozitivno za obravnavanje skupnih izzivov na obeh straneh Atlantika. Odbor za zunanje zadeve zlasti podpira znatni napredek pri varstvu vseh osebnih podatkov posameznikov iz EU, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se izmenjujejo z ZDA za namene kazenskega pregona. Odbor pozdravlja tudi dejstvo, da bodo imeli evropski državljani koristi od enake obravnave kot državljani ZDA pri praktičnem izvajanju sporazuma (glej člen 4).

Vendar bi rad poudaril, da je potrebna izredna previdnost pri zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov, ki jih pogodbenici izmenjata (glej člen 9). Poleg tega bi bilo treba podrobneje opredeliti ustrezne ukrepe, ki jih je možno sprejeti za ublažitev škode, ki jo povzročijo incidenti (glej člen 10), ob upoštevanju zaščite posameznikov iz EU, na katere se nanašajo osebni podatki, ter Listine EU o temeljnih pravicah.

Dejstvo, da sporazumom določa, da pogodbenici ustanovita nadzorne organe za spremljanje pravilnega izvajanja te direktive, pritožb državljanov in začetek pregona v primeru kršitev, je zelo pozitivno. Rad bi poudaril, da bodo ukrepi teh organov zelo koristni za periodične skupne preglede.

Zato želim posredovati mnenje Odbora za zunanje zadeve, da podpira odobritev sklenitve tega sporazuma.

S spoštovanjem,

Elmar Brok

Kopija:   poročevalec Jan Philipp Albrecht

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, v imenu Evropske unije

Referenčni dokumenti

08523/2016 – C8-0329/2016 – COM(2016)02372016/0126(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

19.7.2016

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

12.9.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

12.9.2016

JURI

12.9.2016

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

AFET

27.10.2016

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Jan Philipp Albrecht

12.9.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

8.11.2016

 

 

 

Datum sprejetja

24.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

4

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Caterina Chinnici, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Harald Vilimsky, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Janice Atkinson, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Anna Maria Corazza Bildt, Miriam Dalli, Daniel Dalton, Maria Grapini, Petra Kammerevert, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Salvatore Domenico Pogliese, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

Datum predložitve

28.11.2016

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ECR

Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Monica Macovei, Helga Stevens, Branislav Škripek

EFDD

Kristina Winberg

ENF

Lorenzo Fontana

PPE

Heinz K. Becker, Anna Maria Corazza Bildt, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Nuno Melo, Roberta Metsola, József Nagy, Salvatore Domenico Pogliese, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D

Caterina Chinnici, Miriam Dalli, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Josef Weidenholzer

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero

4

-

ALDE

Angelika Mlinar

GUE/NGL

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Cornelia Ernst, Barbara Spinelli

6

0

ALDE

Morten Helveg Petersen, Sophia in 't Veld, Cecilia Wikström

ENF

Janice Atkinson, Harald Vilimsky

S&D

Petra Kammerevert

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani