Postopek : 2016/2148(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0385/2016

Predložena besedila :

A8-0385/2016

Razprave :

PV 15/02/2017 - 17
CRE 15/02/2017 - 17

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0053

POROČILO     
PDF 699kWORD 97k
15.12.2016
PE 587.442v02-00 A8-0385/2016

o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Lambert van Nistelrooij

Pripravljavec mnenja (*):

Georgi Pirinski, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*)
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za promet in turizem
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 Evropski sklad za strateške naložbe(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2016 o hitrejšem izvajanju kohezijske politike(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2016 o vlaganju v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016 o sporočilu Komisije o vlaganju v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. in 9. julija 2015 z naslovom Izid pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih,

–  ob upoštevanju Šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju študije iz junija 2016, ki jo je pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Maximisation of synergies between European Structural and Investment Funds and other EU instruments to attain the Europe 2020 goals (Povečanje sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi instrumenti EU za doseganje ciljev Evropa 2020),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2016, ki jo je pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Evaluation of the Report under Article 16(3) of the CPR (Ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju raziskave iz septembra 2016, ki jo je pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Financial instruments in the 2014-20 programming period: first experiences of Member States (Finančni instrumenti v programskem obdobju 2014–2020: prve izkušnje držav članic),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0385/2016),

A.  ker kohezijska politika obsega pomemben del proračuna EU in znaša približno tretjino vseh njenih odhodkov;

B.  ker so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) s proračunom v višini 454 milijard EUR za obdobje 2014–2020 glavno orodje naložbene politike EU in v številnih državah članicah pomemben vir javnih naložb, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe v vsej EU, hkrati pa zmanjšuje razlike na regionalni in lokalni ravni in prispeva h gospodarski, socialni in teritorialni koheziji;

C.  ker so partnerski sporazumi osnova za poročilo v skladu s členom 16(3), ki ga je pripravila Komisija;

D.  ker so pogajanja o partnerskih sporazumih in operativnih programih za obdobje 2014–2020 potekala na posodobljen, zelo prilagojen in intenziven način z novim okvirom za uspešnost, predhodne pogojenosti in tematsko osredotočenost, hkrati pa so povzročila resne zamude pri dejanskem začetku izvajanja kohezijske politike, med drugim zaradi pomanjkljive upravne zmogljivosti v nekaterih regijah in državah članicah, postopek imenovanja organov upravljanja pa je vse skupaj še dodatno upočasnil;

E.  ker ni dvoma o tem, da operativnih programov ni bilo mogoče pravočasno sprejeti zaradi poznega sprejetja zakonodajnega okvira konec leta 2013, kar je bilo posledica dolgotrajnih pogajanj in poznega dogovora o večletnem finančnem okviru; ker so se operativni programi posledično začeli izvajati le počasi, to pa je vplivalo na izvajanje politike v praksi;

F.  ker so bile skupne določbe uvedene za vseh pet skladov ESI, tako da se je okrepila njihova medsebojna povezanost;

G.  ker se kohezijska politika v sedanjem obdobju srečuje s številnimi političnimi in gospodarskimi izzivi, ki so se pojavili zaradi finančne krize, ki je v mnogih državah članicah povzročila zmanjšanje javnih naložb, tako da so v več državah članicah skladi ESI in sofinanciranje s strani držav članic ostali glavno orodje za javne naložbe, ter zaradi migracijske krize;

H.  ker je kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 privzela bolj usmerjen politični pristop, ki temelji na tematski osredotočenosti in podpori prednostnim nalogam in ciljem Unije;

I.  ker so skladi ESI v sedanjem obdobju financiranja bolj usmerjeni v doseganje rezultatov in temeljijo na naložbenem okolju, ki omogoča večjo učinkovitost;

J.  ker morajo biti naložbe v okviru kohezijske politike tesneje usklajene s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter z evropskim semestrom;

K.  ker je projektna skupina za boljše izvajanje prispevala k zmanjšanju ozkih grl in zaostankov pri dodeljevanju sredstev;

Izmenjava rezultatov, komunikacija in prepoznavnost

1.  ugotavlja, da se Evropa prebija skozi težko obdobje v gospodarskem, socialnem in političnem smislu, zato je bolj kot kadar koli prej potrebna naložbena politika, usmerjena v gospodarsko rast in zaposlovanje, ki je blizu državljanom in primernejša za posebne teritorialne poklice in ki bi morala stremeti k odpravi brezposelnosti in socialne neenakosti v Uniji, s čimer bi se ustvarila evropska dodana vrednost; meni, da mora EU izvajati postopke prilagajanja v skladu z zahtevami, opredeljenimi v členu 9 PDEU, če želi ponovno pridobiti zaupanje državljanov;

2.  ugotavlja, da je bila kohezijska politika v obdobju 2014–2020 korenito preoblikovana, kar zahteva spremembo miselnosti in delovnih metod na vseh ravneh upravljanja, vključno s horizontalnim usklajevanjem in vključevanjem deležnikov ter, kolikor je mogoče, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost; opozarja, da se nedavne v prihodnost usmerjene in zgledne reforme pogosto ignorirajo, po drugi strani pa je kohezijska politika – namesto kot razvojna in naložbena politika z oprijemljivimi rezultati – še vedno pogosto obravnavana kot tradicionalna politika porabe;

3.  meni, da bi se morala ključna komunikacija o projektih kohezijske politike osredotočiti na evropsko dodano vrednost, solidarnost in prepoznavnost zgodb o uspehu, hkrati pa poudarjati pomen izmenjave primerov dobre prakse in učenja iz projektov, ki ne dosežejo zastavljenih ciljev; vztraja, da bi bilo treba komunikacijo o skladih ESI posodobiti in okrepiti; poudarja, da je treba opredeliti in uporabljati nova orodja za sporočanje rezultatov kohezijske politike; meni, da je treba vlagati v regionalno zbiranje informacij in podatkov kot del stalnih prizadevanj za vzpostavljanje in posodabljanje podatkovnih zbirk, pri čemer je treba upoštevati lokalne in regionalne potrebe, posebnosti in prednostne naloge, po zgledu obstoječe platforme S3, da bi zainteresirani javnosti omogočili učinkovito preverjanje evropske dodane vrednosti projektov;

4.  poudarja, da mora biti za izboljšanje komunikacije o skladih ESI in njihove prepoznavnosti večji poudarek na sodelovanju deležnikov in prejemnikov ter smiselni vključitvi državljanov v oblikovanje in izvajanje kohezijske politike; poleg tega poziva Komisijo, države članice, regije in mesta, naj bolj obveščajo o dosežkih kohezijske politike in pridobljenih izkušnjah ter naj pripravijo usklajen in ciljno usmerjen akcijski načrt;

Tematska osredotočenost

5.  pozdravlja tematsko osredotočenost, saj se je izkazala kot koristno orodje za oblikovanje usmerjene politike in povečanje učinkovitosti za prednostne naloge EU in strategije Evropa 2020, hkrati pa krepi proces pretvarjanja znanja v inovacije, delovna mesta in rast; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj sprejmejo jasne odločitve o prednostnih naložbah in projekte izbirajo na podlagi prednostnih nalog, določenih za sklade ESI, ter naj uporabijo poenostavljene in učinkovite postopke izvajanja

6.  ugotavlja, da bi moralo biti iz analize tematske osredotočenosti razvidno, kako strateške izbire držav članic in porazdelitev sredstev med tematske cilje ustrezajo posebnim potrebam posameznih območij; obžaluje, da je ta vidik v poročilu Komisije v skladu s členom 16 manj razviden;

7.  boljše sporočanje rezultatov in koristi kohezijske politike je pomembno tudi zaradi povrnitve zaupanja v evropski projekt;

8.  vztraja, da bi morala biti kohezijska politika še naprej tematsko osredotočena, hkrati pa dopuščati toliko prožnosti, kolikor je potrebno za upoštevanje posebnih potreb posameznih regij, zlasti posebnih potreb manj razvitih regij, kakor je določeno v uredbah; poziva, da je treba sklade ESI še naprej vlagati v regije v prehodu, da ne bi ogrozili vsega, kar je bilo doseženo z že porabljenimi sredstvi in delom;

9.  zlasti poudarja, da bi bilo treba upoštevati razmere v urbanih ali podeželskih regijah, v tako imenovanih „regijah v zaostanku“, prehodnih regijah in regijah s trajnimi naravnimi ali geografskimi omejitvami ter sprejeti ustrezne in specifične podporne politike za razvoj teh območij, ki brez kohezijske politike morda ne bi zmogli dohajati razvitejših regij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z občinami in mestnimi območji, ki veljajo za evropska središča rasti, izvaja in krepi strategije za izvajanje agende za mesta; v zvezi s tem opozarja, da je treba državam članicam in regijam zagotoviti dovolj prožnosti za podporo novim političnim izzivom, kot so izzivi v zvezi s priseljevanjem (ob upoštevanju prvotnih in še vedno relevantnih ciljev kohezijske politike in posebnih potreb regij), pa tudi digitalni razsežnosti kohezijske politike v širšem smislu (vključno z vprašanji IKT in širokopasovnega dostopa, ki so povezana z dokončanjem enotnega digitalnega trga); opozarja na strategijo za energetsko unijo, strategijo za krožno gospodarstvo ter zaveze EU v okviru pariškega podnebnega sporazuma, saj imajo skladi ESI pomembno vlogo pri izvajanju;

10.  meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti podregionalnim območjem, na katerih se kopičijo izzivi in kjer pogosto vlada revščina, z ločenimi skupnostmi in prikrajšanimi soseskami, v katerih so prekomerno zastopane marginalizirane skupine, kot so Romi;

11.  podpira postopen premik od poudarka na velikih projektih, povezanih z infrastrukturo, k spodbujanju gospodarstva, temelječega na znanju, inovacij in socialne vključenosti ter h krepitvi zmogljivosti in vloge deležnikov, vključno s predstavniki civilne družbe, v kohezijski politiki, ob upoštevanju posebnosti manj razvitih regij, ki še vedno potrebujejo podporo na področju razvoja infrastrukture in za katera rešitve, ki temeljijo na trgu, niso vedno dosegljive, ter ob upoštevanju potrebe po prožnosti, ki bi državam članicam omogočala, da naložbe usmerjajo v skladu s svojimi prednostnimi nalogami, določenimi v partnerskih sporazumih, da bi spodbudile svoj gospodarski, socialni in teritorialni razvoj;

12.  meni, da bi bilo treba sklade ESI, vključno zlasti s programi evropskega teritorialnega sodelovanja, uporabiti za ustvarjanje in podpiranje kakovostnih delovnih mest in sistemov kakovostnega vseživljenjskega učenja ter poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno s šolsko infrastrukturo, ki delavcem omogočajo, da se pod dobrimi pogoji prilagodijo spreminjajočim se razmeram v svetu dela, ter za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in razvoja ter skupne blaginje, katerih cilj je vzpostaviti socialno pravično, trajnostno in vključujočo Evropo, s poudarkom na najmanj razvitih področjih in sektorjih s strukturnimi težavami in podporo za najbolj ranljive in izpostavljene skupine v družbi, zlasti mlade (družno s programi, kot je ERASMUS+) in ljudi z najmanj znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami, s čimer bi spodbudili večje zaposlovanje in preprečili zgodnje opuščanje šolanja; opozarja, da je Evropski socialni sklad instrument, ki podpira izvajanje politik v javnem interesu;

13.  izraža zaskrbljenost, ker stopnja brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih in žensk ter brezposelnosti na podeželju, v številnih državah članicah kljub vsem prizadevanjem ostaja zelo visoka, ter poudarja, da mora kohezijska politika ponuditi odgovore tudi v zvezi s tem; priporoča Komisiji, naj več pozornosti nameni učinku kohezijske politike na spodbujanje zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je pobuda za zaposlovanje mladih vključena v 34 programov Evropskega socialnega sklada v 20 upravičenih državah članicah, s čimer bodo lahko brezposelni mladi imeli korist od te pobude pri iskanju svojih znanj in spretnosti ter kvalifikacij; kljub temu je zaskrbljen zaradi zamude pri začetku izvajanja pobude za zaposlovanje mladih in zaradi načina izvajanja jamstva za mlade v nekaterih regijah; spodbuja države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi hitro in uspešno dosegli znatne in otipljive učinke naložb, zlasti glede sredstev, ki so na voljo v obliki predplačil, in pravilnega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, ter zagotovili dostojne delovne pogoje za mlade delavce; zlasti poziva, naj se pri uporabi skladov ESI za potrebe usposabljanja upoštevajo dejanske potrebe podjetništva, da se bodo odprle nove zaposlitvene možnosti in doseglo dolgotrajno zaposlovanje; meni, da bi morala biti glavna področja, na katera bi se morala osredotočati kohezijska politika, boj proti brezposelnosti mladih, socialno vključevanje in demografski izzivi, s katerimi se Evropa danes sooča, in tisti, s katerimi se bo soočala v srednjeročni prihodnosti; poziva k nadaljevanju pobude za zaposlovanje mladih po letu 2016 na podlagi poglobljene analize, ki bo omogočila sprejetje potrebnih korektivnih ukrepov za njeno večjo uspešnost, da bi nadaljevali boj proti brezposelnosti mladih;

14.  izraža resno zaskrbljenost, ker Komisija pri jamstvu za mlade, ki bo za obdobje 2014–2020 iz Evropskega socialnega sklada in posebne pobude za zaposlovanje mladih prejel sredstva v višini 12,7 milijarde EUR, zaradi česar se ga že obravnava kot gonilno silo v okviru prizadevanj za večje zaposlovanje mladih, ni opravila analize stroškov in učinkovitosti, ki je standardni postopek za vse večje pobude Komisije. zato ni ustreznih informacij o tem, koliko utegnejo znašati skupni stroški izvajanja jamstva v EU, in kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče, obstaja tveganje, da skupni znesek financiranja morda ne bo zadostoval;

15.  poudarja pomen komunikacij, zlasti digitalnih, na podlagi katerih lahko informacije o možnosti glede pomoči pri iskanju usposabljanja, pripravništva ali dela, ki se sofinancira iz skladov EU, dosežejo čim večje število mladih; poziva k večji komunikaciji z namenom spodbujanja portalov, kot sta DROP’PIN in EURES, in povečanja možnosti mladih za mobilnost na notranjem trgu, ki velja za največji neizkoriščeni potencial v boju proti brezposelnosti v EU;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice pri izvajanju projektov s podporo skladov ESI spoštovale Konvencijo o pravicah invalidov, vključno s ciljem glede prehoda z bivanja invalidov v institucijah na bivanje v skupnostih;

17.  opozarja, da je dokončanje osrednjega omrežja TEN-T prednostna naloga evropske prometne politike, skladi ESI pa so zelo pomembno orodje za dokončanje tega projekta; poudarja, da je treba izkoristiti potencial skladov ESI za združitev potenciala osrednjega in celotnega omrežja TEN-T z regionalno in lokalno prometno infrastrukturo; priznava pomen kohezijskega sklada za izboljšanje infrastrukture in povezanosti v Evropi ter poudarja, da ga je treba ohraniti tudi v novem finančnem okviru za obdobje po letu 2020;

18.  poudarja, da bi morala biti večmodalnost prevoza ključni dejavnik pri ocenjevanju infrastrukturnih projektov, ki jih financirajo skladi ESI, vendar ne bi smela biti edino merilo za ocenjevanje predlaganih projektov, zlasti v primeru držav članic z velikimi potrebami po naložbah na področju prometne infrastrukture;

19.  poudarja, da je treba ohranjati tradicionalne poklice, vključno s tradicijo obrti in s tem povezanimi znanji in spretnostmi, ter oblikovati strategije za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih poklicih, s čimer bi ohranili kulturno identiteto v teh sektorjih; opozarja, kako pomembno je podpirati poklicno usposabljanje, povezano z delom, in mobilnost mladih obrtnikov in žensk;

Predhodne pogojenosti

20.  poudarja, da je učinkovito spremljanje predhodnih pogojenosti potrebno za evidentiranje prizadevanj in dosežkov; meni, da so predhodne pogojenosti, zlasti pogojenost v zvezi z raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami za pametno specializacijo (RIS3), dokazale svojo uporabnost, in predlaga njihovo nadaljnje izboljšanje; opozarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti krepitvi mikro, malih in srednjih podjetij;

21.  opozarja, da pomemben delež predhodnih pogojenosti še ni izpolnjen; zato poziva k preučitvi sedanjih razmer in sprejetju ciljnih ukrepov, da se to spremeni, ne da bi pri tem ogrozili optimalno porabo sredstev ali zmanjšali učinkovitost kohezijske politike;

Oblikovanje proračuna na podlagi uspešnosti

22.  poudarja, da so bili na podlagi regulativnega okvira za obdobje 2014–2020 in partnerskih sporazumov oblikovani kohezijski programi, ki imajo velik poudarek na doseganju rezultatov, in da ta pristop lahko služi kot zgled tudi za druge izdatke iz proračuna EU; pozdravlja uvedbo skupnih kazalnikov, s pomočjo katerih bo mogoče meriti in primerjati rezultate; meni, da je treba nadaljevati delo na kazalnikih, da bi izboljšali podatke o porabi sredstev iz skladov ESI in da bi se optimiziral izbor projektov;

23.  poudarja, da je uvedba tematske osredotočenosti pomembna inovacija, na podlagi katere so naložbe usmerjene v posebne cilje in prednostne naloge, ki ustrezajo kazalnikom uspešnosti in ciljem, posebej dogovorjenim za vsa področja;

24.  opozarja, da je bila za vsako državo članico uvedena rezerva za uspešnost v višini 6 % sredstev, dodeljenih skladom ESI; opozarja, da se rezerva na podlagi nacionalnih poročil iz leta 2017 in pregleda uspešnosti leta 2019 dodeli le tistim programom in prednostnim nalogam, ki so dosegli svoje mejnike; poziva k prožnosti pri uvajanju novih obveznosti iz rezerve za uspešnost, ko programi v prihodnjih letih dosežejo svoje cilje in mejnike; prosi Komisijo, naj oceni, ali rezerva za uspešnost dejansko prinaša dodano vrednost, ali pa je privedla do še več birokracije;

Evropski semester

25.  je seznanjen z dejstvom, da sta se državam članicam glede naložb na področju kohezijske politike pri načrtovanju programov več kot dve tretjini priporočil za posamezne države, sprejetih leta 2014, zdeli relevantni, in pozdravlja, da so to upoštevale pri pripravi prednostnih nalog programov; ugotavlja, da bo zaradi priporočil za posamezne države v bližnji prihodnosti morda treba spremeniti programe skladov ESI, da bi se zagotovila podpora za strukturne reforme v državah članicah; poudarja, da so priporočila za posamezne države in nacionalni reformni programi (NRP) jasna povezava med skladi ESI in procesi evropskega semestra;

26.  poudarja pomen vzpostavitve uravnotežene povezave med kohezijsko politiko in evropskim semestrom, saj si oba prizadevata za doseganje istih ciljev iz strategije Evropa 2020, ne glede na doseganje ciljev socialne, ekonomske in teritorialne kohezije za zmanjšanje razlik, kakor so določeni v pogodbah; meni, da bi morali ponovno premisliti o smiselnosti zamrznitve sredstev sklada EFSI v primeru odstopanja od ciljev evropskega semestra, ker bi bilo to – kar zadeva spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest – lahko kontraproduktivno;

Sinergije in finančni instrumenti

27.  ugotavlja, da regulativni okvir za sklade ESI za obdobje 2014–2020 podpira finančne instrumente; hkrati pa poudarja, da je uporaba nepovratnih sredstev še vedno potrebna; opaža poudarek na postopnem premiku od nepovratnih sredstev k posojilom in jamstvom; poudarja, da se je ta trend z naložbenim načrtom za Evropo in z novoustanovljenim Evropskim skladom za strateške naložbe še okrepil; ugotavlja tudi, da je uporaba pristopa financiranja iz več skladov očitno še vedno težavna; poudarja, da je zaradi zapletenosti teh instrumentov zelo pomembna pomoč lokalnih in regionalnih institucij pri usposabljanju uradnikov, odgovornih za njihovo upravljanje; poudarja, da bi lahko finančni instrumenti ponudili rešitve za učinkovito uporabo proračuna EU, s čimer bi skupaj z nepovratnimi sredstvi prispevali k naložbam, s katerimi se spodbuja gospodarska rast in ustvarjajo trajna delovna mesta;

28.  opozarja, da se z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) uresničuje ločen cilj ter da se ta sklad kljub precejšnjim pomanjkljivostim, kot je pomanjkanje dodatnosti, predstavlja kot uspeh, kar zadeva hitro izvajanje in rezultate v obliki obstoječih operacij; zato poziva Komisijo, naj predstavi konkretne podatke o učinku sklada EFSI v smislu rasti in zaposlovanja ter naj po tem ovrednotenju pripravi seznam pridobljenih izkušenj, ki bi izboljšale uspešnost uporabe skladov ESI v novem programskem obdobju po letu 2021; poleg mnenja Evropskega računskega sodišča št. 2/2016(12) zahteva analizo prispevka sklada EFSI k ciljem skladov ESI inventuro dosežkov sklada EFSI glede na njegove prednostne naloge;

29.  vendar ugotavlja, da ni dovolj podatkov o učinkih in rezultatih finančnih instrumentov ter da so ti slabo povezani s splošnimi cilji in prednostnimi nalogami EU;

30.  ugotavlja, da poročilo Komisije v skladu s členom 16 ne vsebuje veliko informacij o usklajevanju in sinergijah med različnimi programi in z instrumenti z drugih področij politike ter da zlasti ne predstavlja vedno zanesljivih podatkov o pričakovanih rezultatih programov Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje; poudarja, da se je s skupno uredbo za pet skladov ESI povečala sinergija med temi skladi, tudi v drugem stebru skupne kmetijske politike; je prepričan, da bi bilo treba povečati sinergijo z drugimi politikami in instrumenti, vključno z EFSI in drugimi finančnimi instrumenti, da bi se čim bolj povečal učinek naložb; poudarja, da pravila o državni pomoči veljajo za sklade ESI, ne pa tudi za EFSI in program Obzorje 2020, zaradi česar je težko povečati stopnjo sinergije med skladi, programi in instrumenti; poudarja, da bi bilo treba pravila o državni pomoči dodatno preučiti, jih razjasniti, poenostaviti in ustrezno prilagoditi ter tako zagotoviti potrebno komplementarnost in sinergijo med skladom EFSI, finančnimi instrumenti in skladi ESI; poziva Komisijo, naj organom upravljanja zagotovi celovite smernice o združevanju sklada EFSI z instrumenti deljenega in neposrednega upravljanja, vključno s skladi ESI, instrumentom za povezovanje Evrope in pobudo Obzorje 2020;

31.  se zavzema za nadaljevanje uravnotežene uporabe finančnih instrumentov, kjer imajo dodano vrednost in ne posegajo v običajno podporo iz kohezijske politike poudarja pa, da bi bilo treba to storiti šele potem, ko se natančno oceni njihov prispevek k ciljem kohezijske politike; poudarja, da je treba ohraniti raznolikost finančnih virov za vse regije, pri čemer nepovratna sredstva v nekaterih sektorjih ostajajo najprimernejši instrument za doseganje ciljev glede rasti in zaposlovanja; poziva Komisijo, naj pripravi spodbude za zagotovitev, da bodo organi upravljanja v celoti obveščeni o možnostih uporabe finančnih instrumentov in o njihovem obsegu, ter naj analizira stroške upravljanja nepovratnih sredstev in vračljive pomoči, ki se izvajajo v skupnih in centralno upravljanih programih; poudarja, da so za učinkovitejše izvajanje finančnih instrumentov nadvse pomembna jasna, trdna in osredotočena pravila o finančnih instrumentih, ki omogočajo poenostavitev postopka priprave in izvajanja za upravljavce in prejemnike skladov; opozarja na samoiniciativno poročilo o ustrezni kombinaciji financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU;

Poenostavitev

32.  ugotavlja, da je eden od glavnih ciljev v programskem obdobju 2014–2020 nadaljnja poenostavitev za upravičence skladov ESI in priznava, da je poenostavitev eden najpomembnejših dejavnikov za boljši dostop do financiranja;

33.  pozdravlja dejstvo, da sedanji posodobljeni regulativni okvir skladov ESI zagotavlja nove možnosti za poenostavitev v smislu skupnih pravil za upravičenost, enostavnejšega obračunavanja stroškov in e-upravljanja; vseeno obžaluje, da sporočilo Komisije v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah ne vključuje posebnih informacij o uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za razvoj polnega potenciala poenostavljenega zaračunavanja stroškov v smislu zmanjševanja upravnih obremenitev; ugotavlja, da je kljub temu še vedno potrebnih precej ukrepov poenostavitve za upravičence in organe upravljanja s poudarkom na javnih razpisih, upravljanju projektov in revizijah med operacijami in po njih;

34.  poziva Komisijo, naj zagotovi stalno ocenjevanje upravnega bremena, vključno zlasti z elementi, kot so porabljeni čas, stroški in dokumentacija pri financiranju EU v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov na podlagi dokazov o rezultatih iz obdobja 2007–2013 in začetka novega obdobja od leta 2014 naprej;

35.  priporoča, naj si v prihodnjem programskem obdobju, ki se bo začelo leta 2021, vse ravni upravljanja prizadevajo za sistem enotne revizije ter za odpravo podvajanja nadzora med različnimi institucionalnimi ravnmi; poziva Komisijo, naj pojasni obseg in pravni status veljavnih smernic v vseh skladih ESI ter naj v tesnem sodelovanju z organi upravljanja in vsemi kategorijami revizijskih organov oblikuje skupno razlago revizijskih vprašanj; ponavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za poenostavitev, zlasti vključno s programi, ki so namenjeni mladim, med drugim z večjo mero sorazmernosti pri izvajanju nadzora; pozdravlja prve rezultate dela delovne skupine na visoki ravni za poenostavitev, ki jo je uvedla Evropska komisija;

36.  priporoča poenotenje postopkov priprave operativnih programov in postopkov upravljanja, zlasti za številne programe ozemeljskega sodelovanja;

Upravne zmogljivosti

37.  ugotavlja, da imajo države članice različne upravne kulture in ravni uspešnosti v svojem okviru politike, kar pa naj bi se predhodne pogojenosti pomagale odpraviti; poudarja, da je treba prednostno izboljšati upravne zmogljivosti v okviru kohezijske politike in izvajanja evropskega semestra, zlasti v državah članicah, kjer slabo črpajo sredstva; ugotavlja, da je treba državam članicam, regijam in lokalnim skupnostim zagotoviti tehnično, strokovno in praktično pomoč pri oddajanju vlog za finančna sredstva; je zadovoljen z učinkom pobude Jaspers ter znova poudarja, da zaradi slabega načrtovanja naložb prihaja do velikih zamud pri dokončanju projektov in neučinkovite porabe finančnih sredstev;

38.  poudarja, da so počasna uvedba nekaterih programov, pomanjkanje upravnih zmogljivosti za obsežne projekte, zamude pri zaključevanju projektov, upravno breme v državah članicah, pretirana regulacija in napake v postopkih javnih naročil glavne ovire pri izvajanju kohezijske politike; meni, da je treba opredeliti in poenostaviti procese in postopke pri deljenem upravljanju, ki so po nepotrebnem zapleteni ter ustvarjajo dodatna bremena za organe in upravičence; opozarja, da je treba nenehno izboljševati, nadzirati in krepiti upravno zmogljivost; zato meni, da je treba v zvezi s tem izkoristiti funkcionalne in prožne rešitve e-uprave ter izboljšati obveščanje in usklajevanje med državami članicami; poleg tega poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na usposabljanje upravnih uslužbencev;

39.  poudarja, da lahko prilagojeni regulativni okviri, pogoji in rešitve (kot je mehanizem Taiex Regio Peer 2 Peer za izmenjavo med različnimi regijami), katerih namen je poenostavitev, učinkoviteje obravnavajo potrebe in izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo, s katerimi se srečujejo različne regije;

Evropsko teritorialno sodelovanje

40.  poudarja, da bi bilo treba takoj, ko je to mogoče, uvesti evropsko dodano vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja, zlasti pri zmanjševanju razlik med obmejnimi regijami, ki se mora izražati v povečani stopnji sredstev za ta cilj kohezijske politike; hkrati poziva države članice, naj zagotovijo potrebno sofinanciranje; poudarja, da je treba ta instrument ohraniti kot enega osrednjih elementov kohezijske politike po letu 2020;

41.  poudarja pomen makroregionalnih strategij, ki so se izkazale kot koristen instrument za razvoj teritorialnega sodelovanja in gospodarski razvoj zadevnih območij; opozarja na ključno vlogo lokalnih in regionalnih organov za dober izid pobud v okviru strategij;

42.  priporoča, da se spremenjeni in dopolnjeni pravni instrument EZTS intenzivneje uporablja kot pravna podlaga za teritorialno sodelovanje;

43.  predlaga vzpostavitev stalne povezave med strategijo RIS3 in medregionalnim sodelovanjem na ravni celotne EU, če je mogoče v obliki stalnega elementa programa Interreg;

44.  poudarja, da koncept usmerjenosti v rezultate pomeni, da morajo programi Interreg zagotavljati visokokakovostno sodelovanje na ravni projektov in tako prilagojene ocenjevalne metode in merila, da se upošteva posebna narava vsakega programa; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj sodelujejo in si izmenjujejo informacije in primere dobre prakse ter tako zagotovijo kar najbolj učinkovito izvajanje in ciljno doseganje usmerjenosti v rezultate, pri čemer naj upoštevajo posebnosti evropskega teritorialnega sodelovanja;

45.  poudarja, da možnosti za uporabo finančnih instrumentov v programih Interreg, ki dopolnjujejo nepovratna sredstva, pomagajo podpirati mala in srednja podjetja ter razvijati raziskave in inovacije, in sicer s povečevanjem naložb, ustvarjanjem novih delovnih mest, omogočanjem boljših rezultatov in povečevanjem učinkovitosti projektov;

46.  obžaluje slabo ozaveščenost javnosti in nezadostno prepoznavnost programov evropskega teritorialnega sodelovanja ter poziva k učinkovitejšemu obveščanju o dosežkih pri dokončanih projektih; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj vzpostavijo mehanizme in široko institucionalizirane platforme za sodelovanje, da se zagotovita večja prepoznavnost in ozaveščenost; poziva Komisijo, naj evidentira dosedanje dosežke programov in projektov evropskega teritorialnega sodelovanja;

Načelo partnerstva in upravljanje na več ravneh

47.  pozdravlja kodeks ravnanja, ki je bil sprejet med pogajanji o sedanjem programskem obdobju in v katerem so opredeljeni najnižji standardi za dobro delujoče partnerstvo; ugotavlja, da je ta kodeks sicer izboljšal izvajanje načela partnerstva v večini držav članic, a hkrati obžaluje, da so številne med njimi velik del pogajanj in izvajanja partnerskih sporazumov in operativnih programov centralizirale; poudarja, da je treba v vseh fazah aktivno vključevati regionalne in lokalne organe in druge deležnike, ter zato poziva, naj se v prihodnje ob upoštevanju specifične strukture posameznih držav zagotovi dejansko sodelovanje regionalnih in lokalnih organov v procesu pogajanj in izvajanja; meni, da je zapoznelo izvajanje skladov ESI tudi posledica pretirane centralizacije in pomanjkanja zaupanja, saj nekatere države članice in organi upravljanja niso posebej naklonjeni temu, da bi lokalnim in regionalnim organom dali več pooblastil za upravljanje sredstev EU;

48.  poudarja, da mora Komisija podati pojasnilo o uspešnosti držav članic in regij v zvezi z načeli iz člena 5 uredbe o skupnih določbah s poudarkom na vprašanju, kako spodbuditi vlado, da bi v celoti izvajala načelo partnerstva; poudarja, da je skupna odgovornost pogoj za večjo prepoznavnost kohezijske politike EU;

49.  podpira novi pristop Komisije k oblikovanju posebnih delovnih oz. projektnih skupin, namenjenih boljšemu upravljanju skladov ESI v državah članicah, in poziva k nadaljnjemu razvoju tega pristopa;

50.  poudarja, da mora kohezijska politika v prihodnje vključevati podporne ukrepe, ki bodo beguncem pomagali, da se uspešno vključijo na trg dela EU, ter tako spodbujali gospodarsko rast in prispevali k varnosti v EU na splošno;

Prihodnja kohezijska politika

51.  poudarja, da skladi ESI prispevajo k BDP, ustvarjanju delovnih mest in rasti v državah članicah, to pa so nujni elementi, ki jih je treba upoštevati v 7. kohezijskem poročilu, predvidenem v letu 2017; poleg tega poudarja, da velike naložbe v manj razvitih regijah prispevajo tudi k BDP razvitejših držav članic; meni, da bi morale biti v sedmem kohezijskem poročilu, če bo britanska vlada uradno začela postopek po členu 50 PEU, upoštevane tudi morebitne posledice t. i. brexita na strukturno politiko;

52.  meni, da BDP morda ni edini legitimni kazalnik za zagotavljanje pravične razporeditve sredstev in da bi bilo treba pri odločanju o prihodnjem dodeljevanju sredstev upoštevati posebne teritorialne potrebe in pomen dogovorjenih programskih prednostnih nalog za razvoj programskih področij; meni, da bi bilo treba v prihodnosti poleg BDP uvesti tudi nove dinamične kazalnike; ugotavlja, da se številne regije v Evropi srečujejo z visoko stopnjo brezposelnosti in zmanjševanjem števila prebivalstva; poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti oblikovanja in uvedbe „demografskega kazalnika“;

53.  opozarja, da se javne naložbe v veliki meri izvajajo na lokalni in regionalni ravni; poudarja, da Evropski sistem računov ne sme omejevati lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju potrebnih naložb, saj bi se s tem državam članicam onemogočilo plačevanje njihovega deleža za sofinanciranje projektov, upravičenih do sredstev iz strukturnih skladov, in torej tudi črpanje iz tega pomembnega vira financiranja za izhod iz gospodarske krize ter oživitev rasti in zaposlovanja; odločno spodbuja Komisijo, naj ponovno razmisli o svojem na strogo letni ravni osnovanem pristopu v okviru Evropskega sistema računov, da bodo javni izdatki, ki se financirajo iz skladov ESI, obravnavani kot kapitalske naložbe in ne zgolj kot dolg ali operativni stroški;

54.  opozarja, da je mogoče evropsko teritorialno sodelovanje, ki je podrejeno širšemu načelu teritorialne kohezije, uvedene z Lizbonsko pogodbo, še izboljšati; zato poziva vse deležnike, ki sodelujejo v pogajanjih o prihodnji politiki, naj okrepijo to razsežnost teritorialne kohezije; poziva Komisijo, naj evropskemu teritorialnemu sodelovanju v sedmem kohezijskem poročilu prizna ustrezen pomen;

55.  meni, da je treba tematsko osredotočenost ohraniti tudi v prihodnje, saj se je izkazala za učinkovito; pričakuje, da bo Komisija pripravila pregled dosežkov na podlagi tematske osredotočenosti v kohezijski politiki;

56.  je prepričan, da mora prihodnja kohezijska politika, usmerjena v uspešnost, temeljiti na podatkih in kazalnikih, primernih za merjenje prizadevanj, rezultatov in doseženih učinkov, ter na izkušnjah na regionalni in lokalni ravni na tem področju (oblikovanje proračuna glede na uspešnost, predhodne pogojenosti in tematska osredotočenost), saj se s tem zagotovijo jasne praktične smernice za lokalne in regionalne oblasti – vključno s tistimi, ki doslej še niso poskusile uporabiti tega pristopa – o izvajanju njenih načel;

57.  poudarja, da bo v prihodnosti treba hitreje črpati razpoložljiva sredstva in bolj uravnoteženo povečevati stroške v programskem ciklusu, da se prepreči pogosto zatekanje k „retrospektivnim“ projektom, katerih namen je pogosto le izogibanje samodejni zapadlosti sredstev ob koncu programskega obdobja; meni, da se bo lahko po sprejetju splošne uredbe in uredb za posamezne sklade izvajanje operativnih programov v prihodnjem programskem obdobju po letu 2021 začelo hitreje, saj bodo države članice zaradi prizadevanja za kohezijsko politiko v obdobju 2014–2020 že imele izkušnje s politiko, usmerjeno v uspešnost; v zvezi s tem opozarja, da države članice ne bi smele zamujati pri imenovanju organov za upravljanje operativnih programov;

58.  vztraja, da bi bilo treba do konca leta 2018 zaključiti zakonodajni postopek za prilagoditev naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi lahko kmalu po tem sprejeli regulativni okvir za prihodnjo kohezijsko politiko in preprečili zamudo pri začetku njegove veljavnosti, predvidenem 1. januarja 2021;

59.  meni, da mora kohezijska politika še naprej zajemati vse države članice in vse evropske regije ter da je poenostavitev dostopa do sredstev iz evropskih skladov bistveni pogoj za uspešno kohezijsko politiko v prihodnosti;

60.  meni, da morajo inovacije in pametna specializacija, skupaj s trajnostnim razvojem, ostati pomembno gonilo kohezijske politike; poudarja, da bi morala biti pametna specializacija vodilni mehanizem za prihodnjo kohezijsko politiko;

61.  opozarja na veliko tveganje za kopičenje zahtevkov za plačila iz razdelka 1b v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira ter poziva, naj bo do konca sedanje perspektive na letni ravni na voljo zadostna raven odobritev plačil, da bi preprečili nov zaostanek pri neplačanih računih; pri tem poudarja, da morajo tri institucije EU pripraviti in se dogovoriti o novem skupnem plačilnem načrtu za obdobje 2016–2020, ki bi moral določati jasno strategijo za kritje vseh potreb po plačilih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira;

62.  priporoča, naj Komisija preuči dejanski učinek naložb iz skladov ESI v predhodnem programskem obdobju in do katere mere so bili evropski cilji z naloženimi sredstvi doseženi ter naj opredeli pozitivne in negativne izkušnje, ki bodo izhodiščna točka za dodajanje vrednosti postopku naložb;

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje   Svetu, Komisiji in Odboru regij in vladam ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 303.

(7)

UL L 149, 20.5.2014, str. 1.

(8)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0217.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0311.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419.

(12)

Mnenje Evropskega računskega sodišča št. 2/2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 ter priloženi oceni Komisije v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017.


OBRAZLOŽITEV

Evropa se prebija skozi težko obdobje tako v gospodarskem kot političnem smislu, zato je bolj kot kadar koli prej potrebna naložbena politika, ki je blizu državljanom. Komisija je 14. decembra 2015 predložila sporočilo z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639). To sporočilo je odgovor na zahtevo iz člena 16(3) uredbe o skupnih določbah.

Evropski parlament v tem poročilu o izvajanju ocenjuje sporočilo Komisije.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) so s proračunom v višini 454 milijard EUR za obdobje 2014–2020 glavno orodje naložbene politike Evropske unije (EU). Javne naložbe so se zaradi finančne krize močno zmanjšale, zato so v večini držav članic sredstva skladov ESI in sofinanciranje s strani držav članic glavno orodje za javne naložbe. V nekaterih državah članicah financiranje iz skladov ESI zajema 60 do 80 % skupnih javnih naložb v posamezni državi. Zato je postalo bistveno, da se učinek tega temeljnega naložbenega orodja čim bolj poveča.

Poročevalec ugotavlja, da osrednja komunikacija o naših projektih ne bi smela obravnavati samo porabe in knjigovodstva, temveč bi se morala osredotočiti tudi na evropsko dodano vrednost in prepoznavnost uspehov v Evropi. Poleg tega vztraja, da je treba komunikacijo o skladih ESI posodobiti in okrepiti.

Kadar zanimivi in inovativni projekti za svoj uspeh prejmejo evropska sredstva, je treba o tem širše obveščati evropske državljane. Zato bi bilo treba posodobiti in okrepiti komunikacijo o skladih ESI.

Pomemben element, ki bi ga morala upoštevati prihodnja kohezijska politika, je ravnotežje med cilji evropskega semestra in priporočili za posamezne države ter cilji kohezijske politike (gospodarska, socialna in teritorialna kohezija), njihovo medsebojno dopolnjevanje pa je treba dodatno preučiti.

Ena od novosti v uredbi o skupnih določbah za programsko obdobje 2014–2020 so predhodne pogojenosti, ki so bile uvedene za izboljšanje naložbenih razmer v Evropski uniji in njenih regijah. Komisija v svojem sporočilu navaja, da je bilo v času potrditve programov izpolnjenih 75 % predhodnih pogojenosti, kar pomeni, da jih 750 ni bilo. Do sredine julija se je to število znižalo na 500.

Poročevalec pričakuje, da bodo leta 2017 predložena poročila o napredku držav članic, več kakovostnih podatkov in analiza o splošnem napredku pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti mejnikov, pa tudi o delovanju predhodnih pogojenosti.

Pomembna izboljšava, povezana s širšim pogledom na politiko, usmerjeno v uspešnost, je bila uvedba tematske osredotočenosti, ki je omogočila usmeritev naložb k posebnim ciljem in prednostnim nalogam, ki ustrezajo natančno določenim kazalnikom in ciljem za posamezno temo. Tematska osredotočenost nedvomno prispeva k desetim prednostnim nalogam Evropske komisije.

Kohezijska politika bi torej morala biti še naprej tematsko osredotočena, čeprav je potrebna določena stopnja prožnosti za upoštevanje posebnih potreb posameznih regij. Poročevalec v zvezi s tem predvsem poudarja, da bi bilo treba upoštevati razmere na izrazito urbanih ali podeželskih območjih, v tako imenovanih regijah v zaostanku in regijah s trajnimi naravnimi ali geografskimi omejitvami (najbolj severne regije z zelo nizko gostoto prebivalstva in čezmejne, otoške, gorske ali najbolj oddaljene regije). Prav tako opozarja, da ne smemo pozabiti na nove politične izzive, kot je priseljevanje, pa tudi digitalna razsežnost kohezijske politike v širšem smislu (vključno z vprašanji IKT in širokopasovnega dostopa, povezanimi z vzpostavitvijo enotnega digitalnega trga). V zvezi s tem je treba izpostaviti strategijo za energetsko unijo, saj imajo skladi ESI pomembno in večstransko vlogo pri njenem izvajanju.

Poenostavitev je pomemben dejavnik pri dostopu do financiranja. Žal pa se pri tem upravičenci še vedno srečujejo s številnimi ovirami in še vedno je veliko postopkov zapletenih.

Čeprav uredba o skupnih določbah zagotavlja več možnosti za uporabo finančnih instrumentov in pristopa financiranja iz več skladov, so potrebni nadaljnji ukrepi za poenostavitev ter sinergija s podobno usmerjenimi instrumenti politike EU. Regulativni okvir za sklade ESI za programsko obdobje 2014–2020 podpira povečano uporabo finančnih instrumentov. Ta trend se je okrepil z naložbenim načrtom za Evropo in zlasti z nedavno ustanovljenim Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI). Zdaj je poudarek na postopnem premiku od nepovratnih sredstev k posojilom in jamstvom, uporaba pristopa financiranja iz več skladov pa je očitno še vedno težavna.

EFSI, pa tudi instrumenti za mala in srednja podjetja, so bili dogovorjeni zelo pozno v postopku pogajanj, zaradi česar jih države članice v svojih programih niso dovolj upoštevale. Doslej se je v okviru EFSI začelo 64 naložbenih projektov, podpisanih pa je bilo 185 pogodb s posredniki za financiranje malih in srednjih podjetij. Za ta namen je bilo porabljenih 12 milijard EUR, kar je spodbudilo 100 milijard EUR novih naložb.

Poudariti je treba, da je evropsko teritorialno sodelovanje postavljeno pred izziv vsaj enega pomembnega dejavnika, ki ni izključno politične, pravne ali ekonomske narave. V številnih regijah v Evropi se pojavljajo demografske spremembe in se zmanjšuje število prebivalstva na podeželju, saj mladi zapuščajo podeželska območja in se selijo v mesta, ki v primerjavi s podeželjem ponujajo več priložnosti.

Države članice bi morale vzpostaviti orodja, potrebna za stalno nadgradnjo upravnih zmogljivosti, na primer s krepitvijo funkcionalne in prožne e-uprave.

Ne nazadnje je treba opozoriti, da se veliko napak v kohezijski politiki deloma pojavlja zaradi vpliva drugih politik, kot so javna naročila, državna pomoč itd.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*) (17.10.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Georgi Pirinski

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je presenečen in zaskrbljen, ker je Komisija namesto poročila, ki ga zahteva člen 16(3) uredbe o skupnih določbah, predložila le sporočilo glede pogajanj o sporazumih predhodna pogojenost o partnerstvu in operativnih programih, ki nima stvarnega učinka, ne vsebuje analize in ne izpolnjuje zahtev iz člena 16(3);

2.  meni, da je treba evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI) uporabiti za ustvarjanje in podpiranje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje sistemov kakovostnega vseživljenjskega učenja ter poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, ki delavcem omogočajo, da se pod dobrimi pogoji prilagodijo spreminjajočim se razmeram v svetu dela, za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in razvoja ter skupne blaginje, katerih cilj je socialno pravična, trajnostna in vključujoča Evropi, s poudarkom na najmanj razvitih področjih in sektorjih s strukturnimi težavami in podporo za najbolj ranljive in izpostavljene skupine v družbi, zlasti mlade in najnižje kvalificirane, ter za spodbujanje večjega zaposlovanja prek krožnega gospodarstva in obnovljivih virov energije; opozarja, da Evropski socialni sklad ni samo orodje za naložbe, ampak instrument, ki podpira izvajanje politik v javnem interesu ter krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov, deležnikov in učinkovite javne uprave;

3.  je seznanjen z rezultati, predvidenimi v sporazumih o partnerstvu in operativnih programih, vendar obžaluje, da Komisija v sporočilu COM (2015)0639 ni vedno predstavila zanesljivih podatkov o pričakovanih rezultatih Evropskega socialnega sklada in programov pobude za zaposlovanje, pa tudi ne natančnih podatkov za uresničitev zahteve o minimalnem deležu Evropskega socialnega sklada (člen 92(4) uredbe o skupnih določbah) ter minimalni dodelitvi za socialno vključenost; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj uberejo pravo pot pri odločitvah o prednostnih naložb in izbiri projektov, ki bodo temeljile samo na jasnih prednostnih nalogah, določenih za sklade ESI, ter naj uporabijo poenostavljene in učinkovite postopke izvajanja, da bi dosegli cilje kohezijske politike, saj rezultati prepogosto niso izpolnili pričakovanj; opominja, da bi lahko pristop od spodaj navzgor prispeval k uresničitvi tega cilja; opozarja, da so potrebne bolj učinkovite in uspešne politike, da bi preprečili prekrivanje, odvečnost, uničujoče upravno breme in nedoslednosti;

4.  je močno zaskrbljen in razočaran zaradi poznega sprejetja operativnih programov Evropskega socialnega sklada (ESS) ter poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo izvajanje operativnih programov; meni, da bo kljub prizadevanjem za poenostavitev veliko novosti, uvedenih v obdobju 2014–2020, povzročilo upravne težave; pričakuje, da se bo Komisija iz tega naučila, kako preprečiti podobne zamude v prihodnje in bo okrepila spremljanje izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za zagotovitev njihove učinkovitosti in preglednosti;

5.  poudarja prednostno naravo izzivov, ki jih mora obravnavati ESS, kar se odraža v skupnem znesku 86,4 milijarde EUR, ki je namenjen ukrepom ESS v okviru ustreznih tematskih ciljev v skladu s strategijo Evropa 2020;

6.  ugotavlja, da je pobuda za zaposlovanje mladih vključena v 34 programov ESS v 20 upravičenih državah članicah, s čimer bodo lahko brezposelni mladi imeli korist od te pobude pri iskanju zaposlitve ali izboljšanju svojih spretnosti in kvalifikacij; kljub temu je zaskrbljen zaradi zamude pri začetku izvajanja pobude za zaposlovanje mladih in zaradi načina izvajanja jamstva za mlade v nekaterih regijah; spodbuja države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi hitro in uspešno dosegli znatne in otipljive učinke naložb, zlasti glede sredstev, ki so na voljo v obliki predplačil, in pravilnega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, ter zagotovili dostojne delovne pogoje za mlade delavce; zlasti se poziva, naj se pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za potrebe usposabljanja upoštevajo dejanske potrebe podjetništva, da se bodo odprle nove zaposlitvene možnosti in doseglo dolgotrajno zaposlovanje;

7.  izraža resno zaskrbljenost, ker Komisija pri jamstvu za mlade, ki bo za obdobje 2014–2020 iz ESF in posebne pobude za zaposlovanje mladih prejel sredstva v višini 12,7 milijona EUR, zaradi česar se ga že obravnava kot gonilno silo v okviru prizadevanj za večje zaposlovanje mladih, ni opravila analize stroškov in učinkovitosti, ki je standardni postopek za vse večje pobude Komisije. zato ni ustreznih informacij o tem, koliko utegnejo znašati skupni stroški izvajanja jamstva EU, in obstaja tveganje, da skupni znesek morda ne bo zadostoval, kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče.

8.  poziva Komisijo, naj poenostavi postopke za uporabo sredstev za zaposlovanje mladih, da bi izkoristili nove strukture in s tem koristili kar največjemu številu ljudi;

9.  poudarja pomen komunikacij, zlasti digitalnih, na podlagi katerih lahko informacije o možnosti glede pomoči pri iskanju usposabljanja, pripravništva ali dela, ki se sofinancira iz skladov EU, dosežejo čim večje število mladih; poziva k večji komunikaciji z namenom spodbujanja portalov, kot sta DROP’PIN in EURES, in povečanja možnosti mladih za mobilnost na notranjem trgu, ki velja za največji neizkoriščeni potencial v boju proti brezposelnosti v EU;

10.  poziva k nadaljevanju pobude za zaposlovanje mladih po letu 2016 na podlagi poglobljene analize, ki bo omogočila sprejetje potrebnih korektivnih ukrepov za njeno večjo uspešnost, da bi nadaljevali boj proti brezposelnosti mladih;

11.  prosi Komisijo, naj poskrbi, da se v celoti dosežejo posebni cilji programov ESS v zvezi s krovnimi cilji strategije Evropa 2020 ter z 20 % proračuna Evropskega socialnega sklada, namenjenega za socialno vključenost, tako da natančno spremlja pravilno izvajanje načrtovanih ukrepov;

12.  poudarja, da je treba v priporočilih za posamezno državo več pozornosti nameniti vprašanjem zaposlovanja, socialnim vprašanjem, vprašanjem usposabljanja in javne uprave, ter poziva države članice, naj naložbe v okviru Evropskega socialnega sklada in evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolje usmerijo za reševanje teh vprašanj;

13.  obžaluje dejstvo, da ni bil doseženi napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in boja proti revščini; zlasti je zaskrbljen, ker so najslabše rezultate dosegle manj razvije regije ali regije v tranziciji;

14.  poudarja, da sredstev EU ne bi smeli uporabljati zgolj za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, ampak tudi za bolj strukturne izboljšave in naložbe v realno gospodarstvo; poudarja, da je treba pripraviti kvantificirano oceno uspešnosti in učinkovitosti že vloženih sredstev ter zlasti oceniti učinke na ustvarjanje delovnih mest;

15.  vztraja, da evropski strukturni in investicijski skladi ponujajo veliko priložnost, da lahko EU financira več projektov na področju raziskav in razvoja, kar je področje, kjer močno zaostajamo in ki bi vplivalo na ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj podpre vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri spodbujanju raziskav in inovacij v mikro, malih in srednjih podjetjih;

16.  priporoča Komisiji, naj se s pomočjo evropskih strukturnih in investicijskih skladov dejavno prizadeva za ustvarjanje delovnih mest v nizkoogljičnem gospodarskem okolju z omejenimi emisijami onesnaževal;

17.  poziva k nadaljnjim naložbam strukturnih skladov v regijah v prehodu, da ne bi ogrozili učinka sredstev in prizadevanj, ki že potekajo;

18.  poudarja, da je uspešno doseganje ciljev iz sporazumov o partnerstvu in operativnih programov veliko lažje, če so tudi socialni partnerji ter drugi ustrezni akterji civilne družbe dejavno vključeni v proces razvoja in izvajanja načrtovanih projektov; poziva k večji vključenosti socialnih partnerjev v skupino neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni , katere naloga je spremljanje poenostavitve evropskih strukturnih in investicijskih skladov za upravičence;

19.  izraža zadovoljstvo, da sporazumi o partnerstvu kažejo usklajevanje in sinergije med Evropskim socialnim skladom in drugimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, drugimi programi EU (programom EU za zaposlovanje in socialne inovacije, Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, Erasmus+, Life+ in Obzorje 2020) ter nacionalnimi instrumenti; ugotavlja, da zgolj z ESS ni mogoče rešiti večplastnih težav, ki vplivajo na trg dela, izobraževanje in socialne politike ter poudarja, da naj bi kljub pričakovani gospodarski rasti stopnja zaposlenosti v Evropi ostala nižja kot leta 2008; zato vztraja, naj Komisija in države članice zagotovijo celovito usklajevanje in dopolnjevanje med različnimi instrumenti, da bi se izognili prekrivanju in dosegli dejanske in učinkovite naložbe in boljše rezultate;

20.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za uskladitev opredelitev in predpisov za večjo skladnost med različnimi skladi in instrumenti;

21.  ugotavlja, da se pri ukrepih, ki jih podpira ESS, prihodek le redko ustvari neposredno, zato so nepovratna sredstva ustrezno orodje za njihovo izvajanje, nekateri finančni instrumenti, na primer posojila in jamstva, pa so lahko koristno dopolnilno orodje za nekatere ukrepe pomoči iz ESS, pri katerih je možen učinek finančnega vzvoda;

22.  poudarja, kako pomembno je, da naložbe ESS postanejo privlačnejše za upravičence, kar se lahko doseže z uporabo poenostavljenih možnosti obračunavanja stroškov, in pozdravlja povečanje zneskov, zajetih v poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov, s 7 % na 35 %, ki je predvideno za obdobje 2014–2020; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za razširitev uporabe poenostavljenih možnosti; poziva države članice, naj z namenom učinkovitejšega izvajanja ESS zmanjšajo birokratske ovire;

23.  poziva Komisijo, naj izboljša poenostavitev za upravičence ter natančnost pri določanju namembnosti, da bi uresničili svoje cilje, pri čemer je treba upoštevati specifične potrebe in posebnosti držav članic; poleg tega poziva države članice, naj si tudi same prizadevajo na tem področju;

24.  poudarja, da je treba pred izvajanjem naložb zagotoviti zadostne upravne zmogljivosti ter pri tem upoštevati, da več sredstev EU ne pomeni večje rasti; meni, da je dosežena točka, na kateri se bo donosnost začela zmanjševati in dodatna sredstva ne bodo vodila k večji rasti;

25.  Komisiji priporoča, naj razvije in vzpostavi uporabnikom prijazen portal, kjer bo na voljo kratek opis vseh možnosti financiranja na ravni EU ter povezave na spletne strani posameznega programa;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo sredstva, namenjena tehnični pomoči na pobudo Komisije, osredotočena izključno na podporo za premagovanje različnih ovir pri izvajanju ESS/pobude za zaposlovanje mladih ter na izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti uporabe naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, tudi z izboljšanjem stopnje črpanja, ter za izpolnjevanje preostale predhodne pogojenosti; poudarja pomen boja proti negospodarni rabi sredstev EU, ter z veseljem pričakuje rezultate reforme evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti predhodne pogojenosti;

27.  poziva Komisijo, naj skrbno preuči dejanski učinek naložb s sredstvi EU v predhodnem programskem obdobju ter naj pripravi zaključke o pozitivnih in negativnih rezultatih sporazumov o partnerstvu in operativnih programov; enako bi bilo treba storiti za prihodnje programsko obdobje; potreben je portal s povzetki statistik za že odobrene projekte, da bi preprečili drobljenje informacij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

2

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Deirdre Clune, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43

+

ALDE

 

EFDD

GUE/NGL

 

Verts/ALE

PPE

 

S&D

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Morten Løkkegaard, Yana Toom, Renate Weber

Laura Agea

Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, João Pimenta Lopes, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Jean Lambert, Terry Reintke, Tatjana Ždanoka

David Casa, Deirdre Clune, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc

Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

2

-

EFDD

NI

Raymond Finch

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

7

0

ECR

ENL

Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská, Mara Bizzotto

Dominique Martin

Pomen simbolov:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za proračun (11.10.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Pripravljavec mnenja: Daniele Viotti

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je zaskrbljen zaradi zamud pri sprejemanju operativnih programov in imenovanju upravnih in plačilnih organov ter organov za potrjevanje v okviru kohezijske politike, zaradi česar je prišlo do počasnega začetka projektov in izredno nizke stopnje črpanja pri kohezijski politiki v prvih treh letih sedanjega programskega obdobja; meni, da si je treba izredno prizadevati, da se novi programi začnejo brez zamude na začetku vsakega programskega obdobja, ter pri tem poziva k pravočasnemu dogovoru o naslednjem večletnem finančnem okviru;

2.  opozarja na veliko tveganje za kopičenje zahtevkov za plačila iz razdelka 1b v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira ter poziva, naj bo do konca sedanje perspektive na letni ravni na voljo zadostna raven odobritev plačil, da bi preprečili nov zaostanek pri neplačanih računih; pri tem poudarja, da morajo tri institucije EU pripraviti in se dogovoriti o novem skupnem plačilnem načrtu za obdobje 2016–2020, ki bi moral določati jasno strategijo za kritje vseh potreb po plačilih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira;

3.  je seznanjen s prispevkom evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) pri podpori izvajanja priporočil za posamezne države; poudarja, da je treba člen 23 uredbe o skupnih določbah uporabiti zgolj v skrajni sili in da mora biti Parlament v celoti vključen že v zgodnjih fazah; pri tem je seznanjen s predlogom Komisije o oblikovanju programa za podporo strukturnim reformam, ki se bo deloma financiral s prerazporeditvijo sredstev za tehnično pomoč iz kohezijske politike v ta program;

4.  poudarja, da je v sedanjem večletnem finančnem okviru večji poudarek na uspešnosti skladov ESI; meni, da bi moral prihodnji okvir uspešnosti v naslednji perspektivi temeljiti na rezultatih temeljite ocene delovanja sedanje ureditve;

5.  ugotavlja, da je mogoče doseči boljše izvrševanje proračuna in povečati učinkovitost s poenostavitvijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za upravičence in organe upravljanja, vključno z uporabo (javna naročila), izvajanjem (upravljanje projektov) in nadzorom (revizije med projektom in po njem); poziva Komisijo, naj strokovno skupino na visoki ravni spodbuja k delu v raziskovalnem duhu in k nekonvencionalnim rešitvam namesto delovanja v okviru omejitev;

6.  ugotavlja, da imajo finančni instrumenti v sedanjem večletnem finančnem okviru večjo vlogo kot dopolnilna oblika financiranja v primerjavi s subvencijami in nepovratnimi sredstvi; vendar meni, da ne bi smeli nadomestiti nepovratnih sredstev kot osrednjega orodja za financiranje skladov ESI; poudarja, da mora biti njihovo izvajanje učinkovito, pregledno in vedno pod popolnim parlamentarnim nadzorom, brez poseganja v enotnost proračuna EU;

7.  pričakuje, da bo Komisija Parlamentu čim prej predstavila podrobno oceno dopolnjevanja, dodatnosti in sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ter poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi zagotovili popolno skladnost in sinergijo med skladi ESI ter drugimi instrumenti EU;

8.  pozdravlja precejšen napredek in rezultate sedanjih operacij v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe; meni, da bo revizija uredbe o EFSI priložnost za nadaljnje izboljšanje uspešnosti tega sklada, med drugim tako, da: se nesodelujočim regijam prek tehnične pomoči na terenu omogoči vložitev regionalno uravnoteženega prispevka in dejavnosti projekta; se organom upravljanja zagotovijo celovite smernice o združevanju Evropskega sklada za strateške naložbe z instrumenti deljenega in neposrednega upravljanja; se pospeši ustanavljanje naložbenih platform v državah članicah, ki so skupna točka za javna sredstva in zasebno financiranje; se ponovno uravnotežijo sektorske naložbe, zlasti glede na največje naložbene pomanjkljivosti; se okrepi profil tveganja za odobrene naložbene projekte; se zagotovijo popolni podatki in informacije o napredku pri sklopu za mala in srednja podjetja, tudi o tem, kako mala in srednja podjetja uporabljajo finančne produkte;

9.  poudarja, da je ustrezen izziv na preseljevanje postal eden glavnih izzivov za Evropo; poudarja, kakšen potencial ima pri tem prispevek skladov ESI, zlasti glede na skromna finančna sredstva v proračunu EU na splošno; spodbuja države članice, naj sredstva kohezijske politike uporabljajo za spodbujanje vključevanja prosilcev za azil in beguncev v družbo; poziva Komisijo, naj omogoči hitro spremembo operativnih programov za ta namen, če je to potrebno;

10.  poziva Komisijo, naj proračunski organ obvešča o možnih proračunskih posledicah brexita za sklade ESI v EU-27 v sedanjem programskem obdobju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Derek Vaughan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Edouard Ferrand, Afzal Khan


MNENJE Odbora za promet in turizem (12.10.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o evropskih strukturnih in investicijskih skladih: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Pripravljavec mnenja: Kosma Złotowski

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja pomemben prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov h gradnji sodobnega, učinkovitega, nizkoemisijskega in varnega evropskega prometnega omrežja; poudarja, da je potrebna komplementarna in boljša sinergija pri rabi skladov EU za spodbujanje združenega financiranja in povečanje učinka finančnega vzvoda pri finančnih instrumentih EU v prometnem sektorju; ugotavlja, da je treba okrepiti prizadevanja za ustanovitev skupnih odborov za spremljanje, da se utrdijo sinergije med skladi ESI, instrumentom za povezovanje Evrope, Evropskim skladom za strateške naložbe in programom Obzorje 2020 v prometnem sektorju; opozarja, da je treba upoštevati različne potrebe držav članic v različnih skladih in omrežjih;

2.  poudarja, da so postali evropski strukturni in investicijski skladi glavni, v nekaterih državah, ki jih je kriza še posebej prizadela, pa zelo pomemben vir naložb, in da postajajo ne samo ključni instrument za odpravo neenakosti v prometni infrastrukturi na regionalni in nacionalni ravni, da se spodbuja socialna in teritorialna kohezija, ampak tudi ključni vzvod za ohranjanje gospodarske dejavnosti in zaposlovanja v prometnem in turističnem sektorju; poudarja, da bi treba projekte za sofinanciranje prometne infrastrukture usmeriti v zmanjševanje prometnih nesreč in zunanjih stroškov;

3.  poudarja, da je pomembno vključevanje državljanov, preglednost in trajnost splošnih nacionalnih prometnih načrtov, načrtov za trajnostno mobilnost v mestih in njihova usklajenost na nacionalni ravni in na ravni EU, zlasti med sosedskimi državami članicami, za dokončanje čezmejnih prometnih načrtov in manjkajočih čezmejnih delov ter za oblikovanje skladne vizije razvoja individualnih načinov prevoza; poziva države članice, naj izboljšajo usklajevanje nacionalnih prometnih načrtov s cilji in roki TEN-T; poziva Komisijo, naj uvede poseben mehanizem za boljše usklajevanje načrtovanja na ravni EU z nacionalnimi načrti;

4.  poudarja, da je treba evropske strukturne in investicijske sklade, v sinergiji z instrumentom za povezovanje Evrope in Evropskim sklad za strateške naložbe uporabiti za zapolnjevanje obstoječih vrzeli in odstranjevanje ozkih grl med dokončanimi infrastrukturnimi projekti, ki zavirajo prizadevanja za večjo ekonomsko in socialno kohezijo, zlasti v čezmejnih in najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU, vključno z odstranjenimi in opuščenimi čezmejnimi regionalnimi železniškimi povezavami (manjkajoče povezave); želi spomniti, da se lahko skladi ESI uporabijo za naložbe v pametno mobilnost in inteligentne prometne sisteme, zlasti v trajnostni javni promet v mestih in regijah;

5.  opozarja, da je zlasti treba zagotoviti kar največji prispevek strukturnih skladov k doseganju ciljev agende EU za mesta; poziva Komisijo, naj ustrezna sredstva nameni za pomoč načrtom za trajnostno mobilnost v mestih ter projektom za trajnosten, dostopen, varen in intermodalen javni prevoz in prometne terminale; poudarja, da so celostne teritorialne naložbe pomembne za izgradnjo celovitega, energetsko učinkovitega in do potnikov prijaznega omrežja javnega prevoza;

6.   ugotavlja, da je treba državam članicam, regijam in lokalnim skupnostim zagotoviti tehnično, strokovno in praktično pomoč pri oddajanju vlog za finančna sredstva ter pri načrtovanju in izvajanju kapitalsko najbolj intenzivnih infrastrukturnih projektov, da bi se zagotovili optimalna kakovost in stroški in odpravilo pomanjkanje strokovnega znanja v državah članicah; opaža, da bi bilo treba v državah članicah s pomočjo Komisije izboljšati poznavanje instrumentov financiranja EU in postopkov za pridobitev sredstev iz teh instrumentov, da bi razporeditev financiranja temeljila na enakih izhodiščih in bi bila učinkovita; je zadovoljen z učinkom pobude Jaspers ter znova poudarja, da zaradi slabega načrtovanja naložb prihaja do velikih zamud pri dokončanju projektov in neučinkovite porabe finančnih sredstev;

7.  opozarja, da je dokončanje osrednjega omrežja TEN-T prednostna naloga evropske prometne politike, strukturni in investicijski skladi pa so zelo pomembno orodje za dokončanje tega projekta; poudarja, da je treba izkoristiti potencial evropskih strukturnih in investicijskih skladov za združitev potenciala osrednjega in celotnega omrežja TEN-T z regionalno in lokalno prometno infrastrukturo; priznava pomen kohezijskega sklada za izboljšanje infrastrukture in povezanosti v Evropi ter poudarja, da ga je treba ohraniti tudi v novem finančnem okviru za obdobje po letu 2020;

8.  poziva Komisijo, naj upošteva poglavitne elemente dolgoročnih naložb v prometno infrastrukturo; poudarja, da naložbe v trajnostno prometno infrastrukturo zahtevajo obsežno javno financiranje in so lahko manj privlačne za zasebni sektor, saj so premalo donosne oziroma je njihov dobiček negotov;

9.  opozarja, da so bila sredstva, namenjena za financiranje instrumenta za povezovanje Evrope, močno zmanjšana zaradi dokapitalizacije Evropskega sklada za strateške naložbe; opozarja, da promet ostaja glavna prednostna naloga Evropskega sklada za strateške naložbe ter poziva, naj se ta sredstva porabijo za financiranje infrastrukturnih projektov za trajnostni promet, s posebnim poudarkom na železniški infrastrukturi; odločno zahteva, da se pri reviziji večletnega finančnega okvira ponovno uvede zmanjšanje sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope za financiranje programov Evropskega sklada za strateške naložbe; opozarja, da je mogoče pri financiranju posameznih projektov finančne instrumente Evropskega sklada za strateške naložbe združiti s skladi ESI;

10.  poudarja, da bi morala biti večmodalnost prevoza ključni dejavnik pri ocenjevanju infrastrukturnih projektov, ki jih financirajo evropski strukturni in investicijski skladi, vendar ne bi smela biti edino merilo za ocenjevanje predlaganih projektov, zlasti v primeru držav članic z velikimi potrebami po naložbah na področju prometne infrastrukture;

11.  poudarja, da je financiranje v okviru kohezijske politike, odpiranje delovnih mest, trajnostni razvoj in uporaba inovativnih tehnologij izrednega pomena za izgradnjo in razvoj prometne infrastrukture v državah srednje in vzhodne Evrope in drugih državah, zlasti v manj razvitih evropskih regijah; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovijo potrebna sredstva ter naj se ohrani raven financiranja, pa tudi naj se ohrani podpora za projekte medsebojnega povezovanja in naložbe v modernizacijo cest, železnic in plovnih poti;

12.  opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi ter instrument za povezovanje Evrope temelj razvoja prometne infrastrukture v pomorskih regijah, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, da se premosti pomanjkanje pomorskih povezav med otoškimi regijami in notranjim trgom; zato opozarja, da je treba zagotoviti vire za razvoj pomorskih avtocest in pomorske infrastrukture;

13.  poziva k večjim prizadevanjem za zmanjšanje tratenja in učinkovitejšo porabo sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ko gre za letališko infrastrukturo;

14.  ugotavlja, da obstajajo velike razlike v stopnji razvitosti in uporabe celinskih plovnih poti v državah članicah; poudarja, da je treba za premostitev te vrzeli uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade;

15.  ugotavlja, da pri dostopu do evropskih strukturnih in investicijskih skladov obstajajo velike upravne ovire, zlasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da bi z izključitvijo skladov ESI iz prepisov o državni pomoči malim in srednjim podjetjem ter lokalnim podjetjem, ki se pri tem soočajo s precejšnjimi upravnimi ovirami, bistveno olajšali dostop do teh skladov; poudarja, da so strukturni in investicijski skladi še zlasti pomembni za spodbujanje naložb v lokalno in regionalno infrastrukturo majhnega in srednjega obsega, ki je pomembna za vsakdanje življenje ljudi; poziva k večji prožnosti pri pripravi smernic in ocenjevanju dokončanih infrastrukturnih projektov, ki so prejeli finančna sredstva iz tega vira; poziva k večji prožnosti pri opredelitvi investicijskih prednostnih nalog skladov ESI, saj je treba upoštevati dejstvo, da tovrstna osredotočenost ne bi smela omejevati lokalnih oblasti pri naložbah v prometno infrastrukturo; poudarja, da je treba sprejeti konkretne ukrepe za poenostavitev upravnih formalnosti;

16.  poudarja, da je treba podpreti digitalizacijo prometnega sistema, ter v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti finančna sredstva za mala in srednja podjetja;

17.  poudarja, da utegne tematsko osredotočanje pri opredelitvi investicijskih prednostnih nalog skladov ESI omejiti zmogljivosti lokalnih organov za vlaganje v prometno infrastrukturo, zlasti v manj razvitih regijah, kjer je treba najmanj 80 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) na nacionalni ravni dodeliti dvema ali več od tematskih ciljev 1, 2, 3 in 4 skupnega strateškega okvira; zato poziva Komisijo, naj regijam dovoli večjo prožnost pri odločanju, na katere prednostne naloge se želijo osredotočiti; poudarja, da bi treba tematski cilj 7 skupnega strateškega okvira (Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah) določiti kot ključni ukrep ESRR;

18.  meni, da je za države, ki so v gospodarskih težavah, zelo težko sofinancirati evropske projekte, predvsem zaradi stroge uporabe Pakta za stabilnost in rast pri izračunu javnega primanjkljaja; poziva Komisijo, naj pri izračunu javnega primanjkljaja pokaže več prožnosti, ko ocenjuje nacionalne naložbe za sofinanciranje obveznosti pri evropskih projektih v okviru TEN-T;

19.  poziva k boljši izmenjavi informacij in sodelovanju z državami članicami za okrepitev upravne zmogljivosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter za zagotovitev, da bodo lokalne in nacionalne oblasti kar najbolj učinkovito upravljale sredstva iz teh skladov;

20.  poziva k širši vključitvi lokalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev v prometnem sektorju v postopke načrtovanja splošnih in glavnih nacionalnih prometnih načrtov ter dodeljevanje sredstev za infrastrukturne projekte, zlasti v čezmejnih regijah;

21.  predlaga, naj se v evropski semester uvede novo poglavje o spremljanju skladnosti nacionalnih naložb v prometno infrastrukturo s cilji TEN-T;

22.  meni, da bi bilo treba najti kazalnike, ki bi zagotovili pravično porazdelitev sredstev iz evropskih skladov, hkrati pa upoštevali posebne teritorialne potrebe; poudarja, da je mogoče učinkovitejši razvoj prometa doseči le z evropskim teritorialnim sodelovanjem in s pametno porazdelitvijo sredstev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Knut Fleckenstein, Maria Grapini

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (14.10.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Pripravljavka mnenja: Viorica Dăncilă

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je seznanjen s sporočilom Komisije v zvezi s pogajanji o sporazumih o partnerstvu in operativnih programih, kot je določeno v členu 16(3) uredbe o skupnih določbah;

2.  meni, da so evropski strukturni in investicijski skladi, med katerimi je tudi Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), osrednja naložbena orodja in glavni finančni instrument za spodbujanje razvoja podeželja v številnih državah članicah; poudarja, da sta dopolnjevanje in dodatnost teh skladov bistvena za ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest in rast na podeželskih območjih; poudarja, da je za ustvarjanje neposrednih in posrednih delovnih mest v kmetijskem sektorju v najbolj oddaljenih regijah pristojen predvsem program možnosti za oddaljene in otoške regije, ter odločno podpira posodobitev njegovega proračuna, da bi se odzvali na posebnosti in omejitve teh regij v skladu z določbami iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poudarja, da je treba v partnerskih sporazumih ustrezno upoštevati razvojne potrebe podeželskih območij ter določbe v partnerskih sporazumih na tem področju prenesti v različne operativne programe kohezijske politike;

4.  meni, da lahko podeželska območja, zlasti najmanj razvita, znatno prispevajo k večjemu zaposlovanju in zmanjšanju revščine, tako da spodbujajo naložbe v inovacije in izobraževanje in s tem povečujejo konkurenčnost, s čimer bodo zagotovila menjavo generacij; zato meni, da bi bilo treba za gospodarsko rast podeželskih območij preprečiti kakršno koli zmanjšanje ali zamrznitev sredstev za ta območja; zavrača zamrznitev ali zmanjšanje pomoči iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot izvršilni ukrep zaradi neizpolnjevanja ciljev v zvezi s primanjkljajem, ne da bi pri tem upoštevali socialno-ekonomski učinek teh ukrepov;

5.  poudarja, da bi morali evropski strukturni in investicijski skladi pripomoči k razvoju infrastrukture na podeželju, zlasti k spodbujanju izgradnje širokopasovnih povezav, razvoju in modernizaciji agroživilskega sektorja ter k boljšemu dostopu majhnih in srednjih podjetij (MSP) v tem sektorju do financiranja; meni, da je treba mnoge od obstoječih instrumentov skupne kmetijske politike uporabiti za uspešno in učinkovito izvajanje usmerjenih naložb;

6.  poudarja vlogo kmetijstva pri zagotavljanju delovnih mest ter ohranjanju podeželske krajine;

7.  poudarja, da novi EKSRP temelji na prejšnjih programskih obdobjih in zagotavlja prilagodljivost, da bi bolje obravnavali posebne ozemeljske potrebe in razširili cilje na šest prednostnih nalog EU za razvoj podeželja, razdeljenih na 18 namenskih področij, ki prispevajo k trem horizontalnim ciljem za inovacije, okolje ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; poudarja, da je spodbujanje tehnoloških in socialnih inovacij v prihodnjih finančnih obdobjih nadvse pomembno za trajnostno in konkurenčno evropsko kmetijstvo; ravno tako poudarja, da bi morali biti evropski strukturni in investicijski skladi najprej in predvsem usmerjeni na naložbe, ki bodo najverjetneje spodbudile poslovne cikle;

8.  opozarja na pomemben prispevek EKSRP pri varovanju podnebja in cilju, da se najmanj 20 % proračuna EU nameni za podnebne ukrepe;

9.  opozarja na pomen EKSRP za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja;

10.  obžaluje, da je proračun, ki je bil prvotno dodeljen za sedanje programsko obdobje v okviru drugega stebra, znašal 99,6 milijarde EUR, kar pomeni precejšnje zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem; poudarja dodano vrednost financiranja iz več skladov ter vztraja, da je treba harmonizirati pravila o sinergiji med skladi;

11.  je zaskrbljen zaradi dolgega postopka sprejemanja programov za razvoj podeželja; pričakuje, da bodo Komisija, države članice in regije uporabile izkušnje iz tega procesa in preprečile podobne zamude v prihodnosti; opozarja, da zamude pri sprejemanju programov za razvoj podeželja in dodeljevanju plačil kmetom dodatno povečujejo krizo v kmetijskem sektorju, ter poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo prehodne ukrepe, ki bodo kmetom zagotovili dostop do financiranja;

12.  ugotavlja, da je zaradi zamude pri sprejemanju programov za razvoj podeželja neizogibno prišlo do zamude pri objavi obvestil o posebnih ukrepih in podukrepih, kar je kmetom povzročilo precejšnje nevšečnosti;

13.  meni, da je eden od vzrokov za zamude pri programih za razvoj podeželja ta, da njihova priprava obsega več ravni in različne stopnje podrobnosti, zato so pripravljeni v preveč razdrobljeni obliki, kar pomeni več dela pri dejanskem upravljanju pomoči, to pa je spet v nasprotju z želeno poenostavitvijo in jasnostjo pravil;

14.  meni, da bi bilo treba v programih za razvoj podeželja prednost nameniti predlaganim projektom, ki neposredno vplivajo na razvoj kmetijstva, hkrati pa zagotoviti, da ti programi ne bi vključevali projektov, ki bi (čeprav bi bili namenjeni podeželskim območjem) lahko bili vključeni v druge evropske programe;

15.  znova poudarja pomembno vlogo mladih in žensk na podeželskih območjih; obžaluje, da v Evropi v povprečju samo 28 % kmetijskih gospodarstev vodijo ženske, ko pa je žensko podjetništvo v socialnem, gospodarskem in okoljskem pogledu pomemben steber trajnostnega razvoja na podeželju; ugotavlja, da so zlasti na podeželju ženske in mladi med skupinami v najbolj negotovem položaju z visoko stopnjo brezposelnosti; poudarja, da so programi za razvoj podeželja pomembni za podporo zaposlovanja v kmetijstvu, zlasti za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade in ženske; poziva Komisijo, naj v svojih prihodnjih razvojnih politikah prednostno podpira in spodbuja dostop žensk na podeželju do trga dela; poziva države članice, naj pri izvajanju programov za razvoj podeželja v celoti krepijo in spodbujajo razsežnost spola in posebno pozornost namenijo projektom, namenjenim vključevanju mladih, da bi jih spodbudili k odločanju za kmetovanje kot poklicno pot ter omogočili menjavo generacij;

16.  opozarja, da se podeželje v EU sooča s celo vrsto dolgotrajnih problemov (zmanjševanje števila prebivalstva, staranje preostalega prebivalstva, pomanjkanje socialnih storitev in drugi socialno-ekonomski problemi), ki bi morali biti osrednja prednostna naloga v evropskih kohezijskih politikah, financiranih s sredstvi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

17.  pozdravlja večje dodeljevanje sredstev držav članic in regij za okoljske ukrepe in fizične naložbe, namenjene spodbujanju konkurenčnosti in trajnostnega razvoja podeželja; pričakuje, da bodo imeli ti ukrepi, skupaj s storitvami, ki jih upravljavci podeželja opravljajo v korist podnebne politike in strategije za biotsko raznovrstnost, dolgotrajen učinek in bodo velik vzvod za gospodarstvo ter bodo spodbujali učinkovito dodatnost med različnimi skladi; poudarja, da je zelo pomembno uvesti instrument za obvladovanje tveganj kot del EKSRP, in države članice poziva, naj podprejo oblikovanje vzajemnih skladov in zavarovalnih premij, da bi tako odpravili šibke točke v kmetijskem sektorju; ugotavlja tudi, da je zagotavljanje produktivnosti in s tem konkurenčnosti na dolgi rok zelo odvisno od naložb v okoljske vidike kmetijstva in trajnostnega gospodarjenja s tlemi, vodo in biotsko raznovrstnostjo, kot so preprečevanje erozije tal, učinkovito kroženje hranilnih snovi, optimalno opraševanje, ustvarjanje vrhnje plasti tal in vključevanje kmetijsko-gozdarskih sistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da se okrepi odpornost na podnebne spremembe ter dodatno razvija močno biogospodarstvo; ugotavlja, da kmetje sami ne morejo toliko vlagati v take ukrepe, saj imajo zaradi sedanjih gospodarskih razmer manjše dohodke, zato so sredstva EU in držav članic bistvena pri odzivanju na vse večje izzive, kot so produktivnost v prihodnje, blaginja, prehranska varnost in podnebne spremembe;

18.  poziva Komisijo, naj zagotovi enostaven in geografsko uravnotežen dostop do financiranja, pri čemer naj bi imela posebno prednost podjetja in zadruge na podeželskih in strukturno šibkih območjih ter projekti za spodbujanje teritorialne kohezije in opremljenosti povezovanja podeželja;

19.  poudarja, da bi bilo treba zelo okrepiti ukrepe skladov za razvoj podeželja, ki so namenjeni spodbujanju inovacij in naložb v nastajajoče tehnologije in precizno kmetovanje, s čimer bi povečali konkurenčnost evropskih podjetij na podeželju;

20.  poudarja, da se morajo projekti, financirani prek programov za razvoj podeželja, dejansko odzvati na potrebo po rasti in novih delovnih mestih, zato poziva Komisijo in organe upravljanja, naj pripravijo predhodne in naknadne ocene o dodani vrednosti ter ekonomskem in socialnem vplivu financiranih projektov in dejavnosti;

21.  poziva Komisijo, naj omogoči obstoj mehanizmov za korelacijo proizvodnih in prodajnih cen ter tako zagotovi, da bodo glavni prejemniki financiranja iz skupne kmetijske politike kmetijski pridelovalci;

22.  meni, da nekatere države članice in regije niso v celoti izkoristile EKSRP zaradi večje zapletenosti in zahtev za nadzor, ki jih je uvedla Komisija, zato poziva k oblikovanju centraliziranega digitalnega sistema na evropski ravni, ki bo omogočal opredelitev računovodskih problemov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so vse strani pravočasno obveščene o prenovljeni strukturi EKSRP, in naj dejavno spodbuja črpanje sredstev iz tega sklada in njihovo vidnost;

23.  poudarja, da je pomembno evropske strukturne in investicijske sklade prilagoditi in tako povečati njihovo uporabnost v najbolj oddaljenih regijah, kar bi okrepilo gospodarstvo in lokalno zaposlovanje na teh območjih, za katera so značilne oddaljenost, odročnost, razpršenost in majhnost, zaradi česar jim je treba pri ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest nameniti posebno pozornost;

24.  ugotavlja, da nekatere države članice ali regije, včasih tiste, ki najbolj potrebujejo razvoj podeželja, ne spodbujajo udeležbe v shemah in v nekaterih primerih celo ne ponujajo shem, ki nujne potrebne na njihovih ozemljih;

25.  poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo pri izmenjavi in razširjanju primerov dobre prakse glede uporabe EKSRP med državami članicami in regijami;

26.  poziva države članice, regije in Komisijo, naj učinkovito in v celoti izvajajo EKSRP ter se izogibajo prekomernim prenosom v svojo zakonodajo ali nepotrebnim postopkom; poudarja, da so v operativnih programih bistvene usmerjene svetovalne storitve ter stalno spremljanje in pomoč, da se kmetje, lastniki gozdov in podeželske skupnosti podprejo pri učinkovitem in preglednem izvajanju; poziva Komisijo, naj nadaljuje poenostavljanje skupne kmetijske politike, ne da bi krčila področje uporabe programov za razvoj podeželja, hkrati pa naj brez ogrožanja ciljev politike zmanjša nepotrebno upravno obremenitev in skrajša upravne postopke, kjer pa je uresničljivo in potrebno, naj v ta namen prilagodi osnovno zakonodajo, da bi omogočili hiter in lahek dostop do evropskih sredstev, zlasti za majhne kmetije, ter tako uresničili cilje skupne kmetijske politike; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se zadosti virov nameni uspešnemu izpolnjevanju drugih predhodnih pogojev; je zaskrbljen, ker je financiranje, ki temelji na skupni kmetijski politiki, zaradi pretirane birokracije in zapletenih pravil manj zanimivo; zavzema se za čim prejšnjo poenostavitev;

27.  pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni z neodvisnimi strokovnjaki za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi zmanjšala upravno breme za upravičence teh skladov in tudi EKSRP; upa, da bo na podlagi poročil te skupine možno opredeliti praktične načine za nadaljnje poenostavljanje evropskih skladov in olajšanje dostopa do njih;

28.  poudarja, da je treba za izboljšanje naložbenega okolja v Uniji izvesti potrebne strukturne reforme in zmanjšati birokracijo;

29.  izraža zaskrbljenost, ker v veliko programov, s katerimi bi lahko kmete podprli, da bi se bolje odzvali na vse večjo nestanovitnost trga, niso vključeni ukrepi za pomoč kmetom pri obvladovanju tveganj in za ustanavljanje skupin proizvajalcev;

30.  meni, da ima generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja potrebno strokovno znanje in pregled nad vprašanji glede podeželja in kmetijstva in je torej logični upravljavec programov za razvoj podeželja, ter poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj osebja za pravilno izvajanje in revizijo skupne kmetijske politike;

31.  poudarja, da uspešno doseganje ciljev v sporazumih o partnerstvu in operativnih programih močno olajšata dejavna udeležba na lokalni in regionalni ravni ter sodelovanje lokalnih akcijskih skupin in drugih ustreznih deležnikov na terenu, kot so zadruge, trgovska združenja in organizacije proizvajalcev, tako da zagotavljajo, da so projekti uspešno vključeni v lokalno okolje in učinkovito vodeni; pozdravlja uspeh instrumentov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in strokovno znanje lokalnih akcijskih skupin pri vodenju projektov na lokalni ravni; poziva Komisijo in organe upravljanja programov za razvoj podeželja, naj se od začetka priprave teh programov do njihovega izvajanja redno posvetujejo z deležniki;

32.  poziva Komisijo, naj sprejme sveženj smernic za agroživilski sektor o možnostih financiranja, ki jih nudijo evropski strukturni in investicijski skladi v povezavi z novim Evropskim skladom za strateške naložbe;

33.  poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za harmonizacijo opredelitev in pravil, da se doseže večja skladnost med različnimi skladi in instrumenti;

34.  poziva k ozaveščanju držav članic da je treba spodbuditi mehanizme za začetno in nadaljnje usposabljanje v kmetijstvu s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada in programi, kot je jamstvo za mlade.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

13.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Elisabeth Köstinger, Urszula Krupa, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jasenko Selimovic, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angélique Delahaye, Karin Kadenbach, Hannu Takkula, Estefanía Torres Martínez, Ramón Luis Valcárcel Siso, Miguel Viegas


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (14.10.2016)

za Odbor za regionalni razvoj

o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah

(2016/2148(INI))

Pripravljavec mnenja: Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti, da so evropski strukturni in investicijski skladi glavni finančni instrumenti kohezijske politike EU za doseganje cilja bolj cvetoče, uravnotežene in solidarne Unije ter za uresničevanje krovnih ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast z izboljšanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da je namen teh skladov podpirati strateške naložbe na poglavitnih področjih, kot so infrastruktura, izobraževanje, raziskave in inovacije; poudarja potencial učinkovite rabe evropskih strukturnih in finančnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, za odpravljanje strukturne in dolgotrajne brezposelnosti ter spodbujanje socialne vključenosti in boljšega izobraževanja za vse, zlasti za mlade z nizko stopnjo izobrazbe, tiste, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in tiste iz prikrajšanih okolij; v zvezi s tem pozdravlja okrepitev vloge Evropskega socialnega sklada v obdobju 2014–2020, saj je za resnično zbliževanje in zmanjševanje razlik in socialno-ekonomskih neenakosti med državami članicami, regijami in ozemlji v EU ena od glavnih prednostnih nalog enak dostop do kakovostnega formalnega in neformalnega izobraževanja, usposabljanja in možnosti vseživljenjskega učenja; poudarja, da so zato pri pomoči vsem slojem evropske družbe nujno potrebni učinkoviti, ustrezno financirani in široko dostopni javni izobraževalni sistemi ter trajnostna in kakovostna delovna mesta za mlade;

2.  obžaluje, da je splošna raven večletnega finančnega okvira 2014–2020 nižja od ravni večletnega finančnega okvira 2007–2013; poudarja, da v času varčevalnih politik in skrajnih fiskalnih prilagoditev narašča pritisk na proračune držav članic; poudarja, da se zaradi tega pritiska v nekaterih državah članicah zmanjšujejo javna finančna sredstva za izobraževanje, stopnja brezposelnosti pa vztrajno ostaja visoka, zlasti med mladimi;

3.  spodbuja države članice, naj čim bolj izkoristijo večjo prilagodljivost in usmerjenost v rezultate v sedanjem programskem obdobju kohezijske politike, da bi povečale njeno dodano vrednost; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi optimizirali financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov z naložbami v ustrezno infrastrukturo ter tako spodbujali solidarnost, ustvarjanje delovnih mest, trajna delovna mesta, izobraževanje, kulturo in šport, zagotavljanje visokokakovostnih javnih storitev, okoljsko pravičnost ter zmanjšanje brezposelnosti in socialne izključenosti; izraža zaskrbljenost, da bi mogoča ustavitev plačil iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov lahko negativno vplivala na države članice v težavah, ki so v sektorju kulture in izobraževanja že občutno zmanjšale sredstva;

4.  ugotavlja, da so evropski strukturni in investicijski skladi usmerjeni na področja, ki spodbujajo okolje za ustvarjanje delovnih mest, kot so področja izobraževanja, usposabljanja ter kulturne in ustvarjalne industrije, in sicer tako, da predstavljajo dopolnilo nacionalnim proračunom in nadomestilo za nižjo raven naložb;

5.  poziva države članice, naj izkoristijo celoten potencial evropskih strukturnih in investicijskih skladov, tako da pri svojih projektih povečajo dodano vrednost in usmerjenost v rezultate ter zagotovijo dovolj ustreznih informacij morebitnim upravičencem, tudi s področja izobraževanja, kulture in športa;

6.  poudarja, da je glede na ugotovitve v pregledu izobraževanja in usposabljanja za leto 2015 nujno treba izboljšati vključevanje, kakovost in ustreznost izobraževanja v EU, da bi tako zagotovili trajnostno rast, spodbudili produktivnost, obravnavali strukturno in dolgotrajno brezposelnost ter spodbujali pravično mobilnost in socialno vključenost; poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo projekte, namenjene izobraževalnim sistemom, učiteljem in predavateljem ter učencem vseh starosti, zlasti tistim iz ranljivih in prikrajšanih skupin, tako da se učinkovito uporabljajo sredstva, ki so na voljo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, v povezavi z drugimi orodji EU, kot so Erasmus+ in programi evropskega teritorialnega sodelovanja;

7.  želi spomniti, da bodo evropski strukturni in investicijski skladi neposredno podprli dva milijona podjetij, da bi spodbudili njihovo konkurenčnost in povečali njihove zmogljivosti za raziskave in inovacije; pozdravlja, da bo zahvaljujoč podpori Evropskega sklada za regionalni razvoj skoraj 15 milijonov gospodinjstev imelo dostop do hitre širokopasovne povezave, poleg tega pa bo s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja skoraj 20 milijonov ljudi na podeželju imelo nove ali boljše storitve informacijske in komunikacijske tehnologije ali tako infrastrukturo;

8.  poudarja pomen evropskih strukturnih in investicijskih skladov za izboljšanje infrastruktur predšolskih, šolskih in univerzitetnih izobraževalnih sistemov, da bi izboljšali kakovost izobraževanja in posodobili sisteme izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi mladim omogočili pridobitev spretnosti in kvalifikacij za zaposljivost in prispevali k izboljšanju spretnosti in kvalifikacij delovne sile;

9.  poudarja velik potencial za inovacije in zaposlovanje, ki ga imajo obnovljivi viri energije, glede na iskanje učinkovitejše rabe virov in energetske učinkovitosti; poziva Komisijo, naj razvije posebno energetsko in okoljsko strategijo za regionalni razvoj, tudi za okrepitev izobraževanja in zaposlovanja;

10.  meni, da je potrebna širša naložbena strategija, ki bi morala vključevati celoten cikel izobraževanja in usposabljanja, vsa področja vseživljenjskega učenja, učenje na delovnem mestu ter formalno in neformalno učenje; ker je „boljše izobraževanje“ ena glavnih prednostnih nalog Evropskega socialnega sklada, spodbuja države članice, naj ga izkoristijo v celoti ter naložbe usmerijo v vključujoče izobraževanje, ki bo odgovarjalo na družbene izzive in si prizadevalo zagotoviti enake dostop in možnosti za vse;

11.  priznava, da so mikro-, mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju vse pomembnejša za naložbe, rast, inovacije in zaposlovanje, skupaj s kulturnimi nevladnimi organizacijami, omrežji in platformami pa imajo tudi osrednjo vlogo pri ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti ter širokega nabora tradicionalnih umetnosti in obrti; priznava, da so kultura in inovacije odločilni dejavniki pri pomoči regijam, da pritegnejo naložbe, podpirajo ustvarjalne talente in spodbujajo socialno kohezijo in s tem prispevajo k lokalnemu razvoju, za kar so najprimernejši lokalni in regionalni organi;

12.  poziva k večjim naložbam v izobraževanje in socialno vključenost, poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi se izboljšala ustreznost sistemov izobraževanja in usposabljanja, olajšal prehod iz izobraževanja v zaposlitev in spodbujalo vseživljenjsko učenje; poudarja, da je treba osredotočiti sredstva, da bi preprečili zgodnje opuščanje šolanja in zagotovili enak dostop do kakovostnega izobraževanja;

13.  spodbuja države članice, naj čim bolj izkoristijo večjo prilagodljivost v sedanji kohezijski politiki, da bi se bolje odzvale na lokalne in regionalne potrebe in posebnosti, tudi na področju izobraževanja, kulture in športa;

14.  poudarja, da je pomemben širši celovit pristop h kulturi, kjer se upošteva njen pomemben prispevek k izobraževanju in usposabljanju, inovativen socialni in gospodarski razvoj ter socialna vključenost; zato poziva Komisijo in države članice, naj se bolj zavedajo potenciala kulture za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter spodbujajo kulturne projekte, tudi čezmejne projekte, ki lahko prispevajo h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

15.  ugotavlja pomen pobude za zaposlovanje mladih, s katero je mogoče zmanjšati perečo problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi, ki je v številnih državah članicah še vedno več kot 40-odstotna; poziva Komisijo, naj v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov spodbuja infrastrukturo, s katero se odpirajo nova kakovostna delovna mesta ter nudi socialna zaščita za mlade; poziva države članice, naj na podlagi tesnega sodelovanja med zavodi za zaposlovanje in izobraževalnimi ustanovami v celoti izvajajo jamstvo za mlade;

16.  poudarja potencial kulturne in ustvarjalne industrije pri zaposlovanju mladih; poudarja, da lahko nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor znatno prispeva k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlovanju; poziva Komisijo, naj zato preuči posebne priložnosti, ki jih nudi celotni kulturni in ustvarjalni sektor, vključno z nevladnimi organizacijami in majhnimi združenji, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

17.  ugotavlja, da se očitno povečujejo težave pri zaposlovanju na prosta delovna mesta zaradi neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem na trgu dela; poudarja, da je treba neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem pri spretnostih, omejeno geografsko mobilnost ter prekarne oblike dela obravnavati v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter poziva k tesnejšemu sodelovanju med visokošolskimi ustanovami, organi usposabljanja ter malimi in srednjimi podjetji na področju dostopa do teh skladov;

18.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice pri izvajanju projektov s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov spoštovale Konvencijo o pravicah invalidov;

19.  z odobravanjem ugotavlja, da je med cilje zakonodajnega paketa za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020 vključen tudi cilj za prehod z bivanja invalidov v institucijah na bivanje v skupnostih, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov na tem področju spoštujejo določbe Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov;

20.  opozarja, da bi se morale države članice zavezati, da bodo zagotovile boljši dostop do visokokakovostnega širokopasovnega interneta, zlasti javnih brezžičnih omrežij, ki je ključnega pomena za podeželska in redko poseljena območja; poziva države članice in regije, naj opredelijo svoje prednostne naloge na področju informacijske in komunikacijske tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostopnost in preglednost ter pospešijo poenostavitev postopkov v zvezi z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije;

21.  poudarja, da je treba ohranjati tradicionalne poklice, vključno s tradicijo obrti in s tem povezanimi spretnostmi, ter oblikovati strategije za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih poklicih, s čimer bi ohranili kulturno identiteto v teh sektorjih; opozarja, kako pomembno je podpirati poklicno usposabljanje, povezano z delom, in mobilnost mladih obrtnikov in žensk;

22.  poudarja, da sedanja migracijska kriza prinaša mnoge izzive za sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah gostiteljicah; poziva institucije EU, naj državam članicam prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih skladov programov Unije zagotovijo potrebno prožnost in ustrezno financiranje, države članice pa, naj izkoristijo razpoložljive možnosti in obstoječa sredstva za projekte, s katerim bi izdatno podprle vključevanje beguncev, migrantov in prosilcev za azil v sisteme izobraževanja in usposabljanja; meni, da je lahko dostop do vseživljenjskega učenja, vključno z neformalnim in poklicnim usposabljanjem, učinkovito orodje za dejavno vključevanje beguncev, migrantov in prosilcev za azil ter njihovo integracijo v evropski trg dela in družbo; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo lokalni in regionalni organi;

23.  poudarja, da kulturna infrastruktura pomembno vpliva na gospodarski in socialni razvoj ter kohezijo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj ob sprejemanju uredbe omnibus, skupaj z uredbo o Evropskem skladu za regionalni razvoj, pregleda mejo petih milijonov EUR za kulturno infrastrukturo ter poveča maksimalne stroške kulturnih projektov na 10 milijonov EUR za vse projekte (ne le kraje na seznamu UNESCO) ter namesto celotnih stroškov projektov upošteva upravičene stroške;

24.  poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje ter omogočiti in čim bolj povečati sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi skladi in programi Unije, da bi dosegli večji učinek in učinkovitost ter spodbudili trajnostno rast in odpiranje delovnih mest v EU; poziva k neprekinjenosti naložb iz strukturnih skladov v regijah v prehodu, da ne bi prekinili že doseženih pozitivnih učinkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Jill Evans, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Emma McClarkin, Hannu Takkula

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Olaf Stuger, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, James Carver, Elena Gentile, Ivana Maletić, Dan Nica, James Nicholson, Bronis Ropė

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Boris Zala

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov