POROČILO o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije
12.1.2017 - (2015/2319(INI))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Dennis de Jong
Pripravljavka mnenja(*):
Sylvia-Yvonne Kaufmann, Odbor za pravne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije (C(2016)3301),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru za strokovne skupine: horizontalna pravila in javni register (C(2016)3300),
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije[2],
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za proračun (A8-0002/2017),
A. ker je Parlament izrazil pomisleke v zvezi z delovanjem prejšnjega okvira za strokovne skupine Komisije iz novembra 2010[3], ki je bil uveden s ciljem uvedbe pomembnih operativnih novosti za krepitev preglednosti in usklajenosti medinstitucionalnega dela;
B. ker je zlasti Odbor za proračun glede na pomanjkanje preglednosti in neuravnoteženo sestavo nekaterih strokovnih skupin in glede na potrebo po zagotavljanju pravega ravnovesja pri sestavi strokovnih skupin z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč v letih 2011 in 2014 sprejel proračunske rezerve in pozval k njihovi reformi, vendar na ta poziv še ni bilo odziva;
C. ker je bilo v nedavni študiji, ki jo je naročil, ugotovljeno splošno pomanjkanje preglednosti in neravnovesje v sestavi nekaterih strokovnih skupin[4];
D. ker sta uravnotežena sestava in preglednost nujna pogoja za to, da bi strokovna mnenja ustrezno odražala potrebo po regulativnih ukrepih in podpirala legitimnost strokovnega znanja in regulativnih ukrepov v očeh evropskih državljanov;
E. ker je evropska varuhinja človekovih pravic v svoji strateški preiskavi[5] podala priporočilo glede sestave strokovnih skupin Komisije, pri čemer se je zlasti osredotočila na potrebo po večji preglednosti strokovnih skupin;
F. ker se je Komisija pred sprejetjem sklepa posvetovala s predstavniki Parlamenta in evropsko varuhinjo človekovih pravic;
G. ker je Komisija Parlamentu predstavila delovni dokument služb Komisije, s čimer se je odzvala na priporočila iz delovnega dokumenta poročevalca Odbora za proračunski nadzor;
H. ker na žalost ne glede na to niti delovni dokument služb Komisije niti njen sklep ne ponuja rešitev za vse pomisleke Parlamenta;
1. pozdravlja sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije, vendar obžaluje, da Komisija ni organizirala celovitega posvetovanja z javnostjo, čeprav so številne nevladne organizacije pokazale interes za to; ponovno poudarja, kako pomembno je oživiti udeležbo predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev v ključnih sektorjih, kot sta preglednost in delovanje evropskih institucij;
2. poudarja, da je bilo s sprejetjem novih horizontalnih pravil očitno obravnavanih več predhodno izraženih pomislekov Parlamenta, predvsem tistih, ki se nanašajo na potrebo po javnih razpisih za izbiro članov strokovnih skupin ter na pregled registra strokovnih skupin Komisije in ustvarjanje sinergij med tem registrom, registrom za preglednost Komisije in Parlamenta ter pravili glede potrebe po odpravljanju navzkrižja interesov, zlasti ko gre za osebno imenovane strokovnjake;
3. ugotavlja, da sta preglednost in usklajevanje medinstitucionalnih dejavnosti izjemno pomembni, saj pomagata pri doseganju primernega ravnovesja z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč v strokovnih skupinah, s tem pa se izboljša tudi njihovo delovanje; zato pozdravlja dejstvo, da je izbirni postopek zdaj javen; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti jasno vidne praktične izkušnje in kvalifikacije strokovnjakov; meni, da bi moral celoten izbirni postopek zagotavljati visoko raven preglednosti, zanj pa bi morala veljati jasnejša in preglednejša merila, pri čemer se poleg akademskih kvalifikacij poseben poudarek namenja praktičnim izkušnjam kandidatov in morebitnim navzkrižjem interesov, do katerih bi utegnilo priti pri strokovnjakih;
4. pozdravlja dejstvo, da je že bila vzpostavljena povezava med registrom strokovnih skupin Komisije in registrom za preglednost, s čimer se bo povečala preglednost;
5. obžaluje, da poskus javnega posvetovanja o določitvi novih pravil ni uspel; poziva Komisijo, naj deluje pregledno in ravna odgovorno do državljanov EU;
6. želi spomniti, da pomanjkanje preglednosti negativno vpliva na zaupanje državljanov EU v institucije EU; verjame, da bo dejanska reforma sistema strokovnih skupin Komisije na podlagi jasnih načel preglednosti in uravnotežene sestave izboljšala razpoložljivost in zanesljivost podatkov, kar bo tudi povečalo zaupanje ljudi v EU;
7. poudarja, da bi morala nova pravila strogo in enako veljati za vse strokovne skupine Komisije – ne glede na njihov naziv (torej vključno s posebnimi skupinami, skupinami na visoki ravni, drugimi izrednimi skupinami ter uradnimi in neuradnimi skupinami), v katerih ne sedijo izključno predstavniki držav članic ali za katere ne velja sklep Komisije z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi odborov za sektorski dialog med socialnimi partnerji na evropski ravni; poudarja, da morajo nova pravila zagotavljati uravnoteženo zastopanost z udeležbo predstavnikov vseh deležnikov;
8. meni, da bi morala Komisija doseči napredek v smeri bolj uravnotežene sestave strokovnih skupin; obžaluje pa dejstvo, da še ni jasnega razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi interesi, da bi zagotovili najvišjo raven preglednosti in ravnovesja; v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija v javnem razpisu natančno opredeliti, kako si predstavlja uravnoteženo sestavo in kateri interesi naj bodo zastopani pri oblikovanju strokovnih skupin; zato meni, da je pomembno vključiti Parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, da bi dobili bolj uravnoteženo opredelitev;
9. poziva Komisijo, naj pri ustanavljanju novih ali spreminjanju sestave obstoječih strokovnih skupin v javnem razpisu natančno navede, kako si predstavlja uravnoteženo sestavo, kateri interesi naj bodo zastopani in zakaj, prav tako pa naj pri oblikovanju strokovnih skupin utemelji morebitno odstopanje od predhodno opredeljene uravnotežene sestave;
10. v zvezi s tem in ob upoštevanju odstavkov 34–45 omenjenega mnenja evropske varuhinje človekovih pravic poudarja, da Komisija resda še ni formalno opredelila svojega koncepta ravnovesja, a slednjega ne bi smeli razumeti kot rezultata aritmetičnega postopka, temveč kot rezultat prizadevanj za zagotavljanje, da člani strokovne skupine – skupaj – razpolagajo s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem in širino pogledov, da bi lahko uresničevali mandat zadevne strokovne skupine; meni, da bi zato morali na koncept ravnovesja vsakič posebej gledati v povezavi s specifičnim mandatom posamezne strokovne skupine; meni, da bi morala merila za presojanje ravnovesja v strokovnih skupinah vključevati naloge skupine, potrebno tehnično strokovno znanje, deležnike, na katere bi zadeva najverjetneje vplivala, organizacijo skupin deležnikov ter ustrezno razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi interesi;
11. poziva Komisijo, naj takoj razišče, ali je potreben nov pritožbeni mehanizem, če se zainteresirani deležniki ne bodo strinjali z uravnoteženo sestavo, oziroma ali so sedanje ureditve ustrezne; poziva, naj se Parlament vključi v ta nadzorni mehanizem;
12. opozarja, da Komisiji v preteklosti ni zmeraj uspelo najti dovolj strokovnjakov iz vrst malih in srednjih podjetij, potrošnikov, sindikatov ali drugih organizacij splošnega javnega interesa, temu pa so pogosto botrovali s tem povezani stroški, bodisi zaradi koriščenja dopusta ali, v primeru malih in srednjih podjetij, iskanja zamenjave za čas, porabljen za strokovne skupine, pri čemer so v nadaljevanju ti stroški opredeljeni kot „alternativni stroški“;
13. zato poziva Komisijo, naj preuči načine za lajšanje in spodbujanje sodelovanja premalo zastopanih organizacij ali družbenih skupin v strokovnih skupinah, in sicer tako, da med drugim oceni svoje določbe za učinkovito in pravično izplačevanje nadomestil, vključno z možnimi načini za pokrivanje morebitnih „alternativnih stroškov“, pri čemer pa je treba ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti;
14. poziva Komisijo, naj oceni razvoj sistema nadomestil za podporo premalo zastopanih skupin pri pridobivanju strokovnega znanja, potrebnega za povsem učinkovito sodelovanje v strokovni skupini;
15. poziva Komisijo, naj evropskim nevladnim organizacijam omogoči, da jih v strokovnih skupinah zastopajo predstavniki iz njihovih nacionalnih članskih organizacij, kadar jim evropske organizacije podelijo jasna pooblastila;
16. poziva Komisijo, naj, čeprav kljub posebnim ureditvam ne bo mogoče najti zadostnega števila strokovnjakov, ki bi zastopali vse ustrezne interese, zagotovi, da bo strokovna skupina s sprejetjem vseh potrebnih ukrepov, na primer ponderiranega glasovanja, omogočila, da bodo končna poročila teh strokovnih skupin učinkovito in uravnoteženo zastopala vse ustrezne interese;
17. opominja, da sta tako Parlament kot evropska varuhinja človekovih pravic priporočala Komisiji, naj objavi dnevne rede, referenčne dokumente, zapisnike sej in ugotovitve strokovnih skupin, razen kadar kvalificirana večina članov sklene, da mora določena seja ali njen del ostati tajna, in obžaluje, da Komisija vztraja pri sistemu, v katerem so seje tajne, razen če člani strokovnih skupin z navadno večino sklenejo, da se ugotovitve objavijo; meni, da je nujno treba izvajati najvišjo možno raven preglednosti, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo seje in zapisniki javno dostopni;
18. poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti dostop do vrste dokumentov (dnevni redi, referenčni dokumenti, različna poročila), s čimer bi lahko zainteresirani deležniki izvajali učinkovit nadzor; prav tako meni, da bi moralo biti spletno mesto registra strokovnih skupin, bodisi samo po sebi ali prek hiperpovezav na druga ustrezna spletna mesta, eden od instrumentov ali mehanizmov, s katerimi se pridobivajo redno posodobljene informacije o razvoju politik, s čimer bi zagotovili visoko raven preglednosti;
19. poziva Komisijo, naj takoj oblikuje posebne smernice – pri čemer naj se posvetuje z deležniki, vključno s Parlamentom –, v katerih bi pojasnila, kako si razlaga določbo, da morajo biti zapisniki strokovnih skupin smiselni in popolni, zlasti kadar seje niso javne, prav tako pa jo poziva, naj v zvezi s tem zagotovi kar največjo preglednost, vključno z objavo dnevnega reda, referenčnih dokumentov, evidenc glasovanja in podrobnih zapisnikov, vključno z odklonilnimi mnenji, v skladu s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic;
20. opozarja, da lahko do navzkrižja interesov poleg osebno imenovanih strokovnjakov pride tudi pri članih z univerz in raziskovalnih inštitutov ter iz odvetniških pisarn, evropskih in drugih možganskih trustov ali svetovalnih podjetij, zato prosi Komisijo, naj pojasni, kako namerava preprečiti navzkrižja interesov za te posebne kategorije strokovnjakov;
21. poziva Komisijo, naj na podlagi obstoječih pozitivnih primerov zagotovi sistematično izvajanje izboljšanih horizontalnih pravil prek osrednjega pregleda nad izvajanjem teh horizontalnih pravil in naj teh nalog ne prelaga na posamezne generalne direktorate;
22. poziva Komisijo, naj dovolj sredstev nameni predvsem dejavnostim, ki se nanašajo na register, ter naj razvija inovativne in zelo učinkovite metode, da bo vselej posodobljen in ne bo vseboval stvarnih napak in/ali izpustitev ter bo omogočal izvažanje podatkov v strojno berljivi obliki;
23. je seznanjen z navedbo Komisije, da bodo do konca leta 2016 vsi generalni direktorati začeli izvajati novi okvir za strokovne skupine Komisije, in jo poziva, naj Parlamentu predloži poročilo o izvajanju in oceni najpozneje eno leto po sprejetju sklepa, torej pred 1. junijem 2017; poziva Komisijo, naj se v okviru strukturiranega dialoga s Parlamentom že v naslednjih šestih mesecih opravi prva ustna predstavitev poročila;
24. opozarja tudi, da mora Komisija pri pripravi in oblikovanju delegiranih in izvedbenih aktov ter strateških smernic zagotoviti, da se vsi dokumenti, vključno z osnutki aktov, istočasno posredujejo Parlamentu in Svetu ter strokovnjakom držav članic, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016;
25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Odbor za proračunski nadzor (CONT) Parlamenta je v okviru postopka podelitve razrešnice Evropski komisiji že večkrat obravnaval vprašanje sestave in delovanja strokovnih skupin Komisije. Glede na pomanjkanje preglednosti in neravnovesje v sestavi številnih strokovnih skupin je Odbor za proračun (BUDG) v letih 2011 in 2014 sprejel proračunske rezerve in pozval k njihovi reformi.
Evropska komisija je po sprejetju proračunske rezerve leta 2011 izrazila pripravljenost za neuradni dialog s skupino poslancev Parlamenta, da bi odpravili neravnovesje v sestavi obstoječih strokovnih skupin ter oblikovali boljša pravila za njihovo oblikovanje in delovanje. Po zaslugi neuradnega dialoga je lahko Parlament leta 2011 umaknil sprejetje proračunske rezerve, čeprav so v številnih generalnih direktoratih Komisije ostali dvomi tako o vsebini veljavnih horizontalnih pravil kot o njihovem izvajanju.
Odbora CONT in BUDG sta leta 2015 naročila študijo o sestavi strokovnih skupin Komisije in stanju registra strokovnih skupin, v kateri je bilo ugotovljeno splošno pomanjkanje preglednosti in neravnovesje v sestavi nekaterih strokovnih skupin.
Z ozirom na ugotovitve študije in potrebo po ustreznem nadaljnjem spremljanju je konferenca predsednikov odborov 26. novembra 2015 odobrila predlog CONT za pripravo samoiniciativnega poročila na to temo. Poročilo bi vsebovalo konkretna priporočila, na podlagi katerih bi Komisija izboljšala uravnoteženo sestavo in preglednost svojih strokovnih skupin. S tem bi postalo podlaga za ponovno vzpostavitev neuradnega dialoga s Komisijo. Poročilo bi se opiralo na preiskave in priporočila evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s tem, na podlagi katerih je nastalo uradno priporočilo z dne 26. januarja 2016.
Službe Evropske komisije so med predstavitvijo študije odborov CONT in BUDG septembra 2015 sporočile, da je priprava spremenjenega okvira za strokovne skupine, sestavljenega iz (spremenjenih) horizontalnih pravil in izboljšanega javnega registra, precej napredovala. Čeprav je Parlament Komisijo ob različnih priložnostih pozval, naj počaka z uradnim sprejetjem novega okvira, dokler Parlament ne bo podal mnenja v poročilu in resoluciji, ki bi bila sprejeta na podlagi poročila, Komisija teh pozivov očitno ni bila pripravljena upoštevati.
Poročevalec je zato 1. marca 2016 objavil delovni dokument odbora CONT, v katerem je navedel najpomembnejše pomisleke glede veljavnih horizontalnih pravil in registra. Z delovnim dokumentom je poročevalec odbora CONT poskušal v zadnjem trenutku vplivati na nova pravila Komisije. Službe Komisije so Parlamentu posredovale delovni dokument, s katerim so se odzvale na različna priporočila poročevalca. Odbor CONT je pozdravil napredek Komisije, vendar je navedel tudi, da še ni obravnavala vseh pomislekov, zlasti v zvezi z izvajanjem novega okvira.
Po izmenjavi dokumentov je prvi podpredsednik Komisije začel pogovore z evropsko varuhinjo človekovih pravic, nevladnimi organizacijami in poročevalci Evropskega parlamenta (poročevalcema odborov CONT in JURI za poročilo odborov CONT in JURI ter pripravljavcem mnenja odbora BUDG za mnenje odbora BUDG). Med izmenjavo se je razpravljalo o preostalih pomislekih varuhinje, nevladnih organizacij in poročevalcev. Ti so se med drugim nanašali na javno naravo ugotovitev strokovnih skupin, njihove zapisnike ter zagotavljanje uravnotežene sestave v posebnih primerih, na primer, kadar se izkaže, da je težko najti dovolj strokovnjakov, ki bi zastopali vse interese. Razprava se je osredotočila tudi na okrepitev spremenjenih pravil in povračilo stroškov predstavnikom interesov, razen tistih, ki se nanašajo na stroške potovanja in namestitve.
Čeprav je bila izmenjava mnenj s prvim podpredsednikom koristna in je bilo mogoče poiskati rešitve za večino nerešenih vprašanj, okvir, ki ga je sprejela Komisija, ni vseboval nobene od teh rešitev. Glede na to poročevalec meni, da je sprejetje samoiniciativnega poročila še zmeraj koristno, delno, ker lahko Komisija priporočila iz poročila še vedno vključi v smernice za izvajanje za službe Komisije in delno, ker Parlamentu omogoča, da zahteva poročanje o izvajanju sklepa Komisije.
MNENJE Odbora za pravne zadeve (29.11.2016)
za Odbor za proračunski nadzor
o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije
(2015/2319(INI))
Pripravljavka mnenja (*): Sylvia-Yvonne Kaufmann
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika
POBUDE
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. ugotavlja, da sta preglednost in usklajevanje medinstitucionalnih dejavnosti izjemno pomembni, saj pomagata pri doseganju primernega ravnovesja z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč v strokovnih skupinah, s tem pa se izboljša tudi njihovo delovanje; zato pozdravlja dejstvo, da je izbirni postopek zdaj javen; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti razvidne praktične izkušnje in kvalifikacije strokovnjakov; meni, da bi moral celoten izbirni postopek zagotavljati visoko raven preglednosti, zanj pa bi morala veljati jasnejša in preglednejša merila, pri čemer se zraven akademskih kvalifikacij poseben poudarek namenja praktičnim izkušnjam kandidatov in morebitnim navzkrižjem interesov, do katerih bi utegnilo priti pri strokovnjakih;
2. pozdravlja dejstvo, da je že bila vzpostavljena povezava med registrom strokovnih skupin Komisije in registrom za preglednost, s čimer se bo povečala preglednost;
3. obžaluje, da poskus javnega posvetovanja o določitvi novih pravil ni uspel; poziva Komisijo, naj deluje pregledno in ravna odgovorno do državljanov EU;
4. meni, da bi morala Komisija doseči napredek v smeri bolj uravnotežene sestave strokovnih skupin; obžaluje pa dejstvo, da še ni jasnega razlikovanja med gospodarskimi in negospodarskimi deležniki, da bi dosegli najvišjo raven preglednosti in ravnovesja; v zvezi s tem poudarja, da mora Komisija v javnem razpisu natančno opredeliti, kako si predstavlja uravnoteženo sestavo in kateri interesi naj bodo zastopani pri oblikovanju strokovnih skupin; zato meni, da je pomembno vključiti Parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, da bi dobili bolj uravnoteženo opredelitev;
5. obžaluje, da finančni in organizacijski razlogi včasih preprečujejo udeležbo premalo zastopanih skupin, pogosto predstavnikov civilne družbe ter malih in srednjih podjetij ali drugih organizacij splošnega javnega interesa; zato poziva Komisijo, naj zagotovi uravnoteženo sestavo strokovnih skupin in preuči možnost finančne podpore, da bi omogočila udeležbo vseh vrst strokovnjakov;
6. poziva Komisijo, naj za povečanje preglednosti poskrbi za objavo vseh zapisnikov sej; v zvezi s tem poudarja, da morajo biti vsebina in stališča, ki jih strokovnjaki zastopajo, jasni in očitni ter izraženi v obliki, ki je dostopna evropskim državljanom; poleg tega poziva, naj se dovoli objava manjšinskih mnenj; poudarja, kako pomembno je objavljati ugotovitve strokovnih skupin Komisije, pri tem pa upoštevati, da so strokovnjaki v teh skupinah del javne službe in da bi se morale razprave, na podlagi katerih sprejemajo odločitve, praviloma in ne zgolj izjemoma objavljati;
7. poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti dostop do vrste dokumentov (dnevni redi, referenčni dokumenti, različna poročila), s čimer bi lahko zainteresirani deležniki izvajali učinkovit nadzor; prav tako meni, da bi moralo biti spletno mesto registra strokovnih skupin, bodisi samo po sebi ali prek hiperpovezav na druga ustrezna spletna mesta, eden od instrumentov ali mehanizmov, s katerimi se pridobivajo redno posodobljene informacije o razvoju politik, s čimer bi zagotovili visoko raven preglednosti;
8. poudarja, da je treba razpoložljive ukrepe sprejeti takoj, ko je mogoče opaziti navzkrižje interesa, zlasti med posamezniki, imenovanimi kot zasebniki, ki delujejo neodvisno in v interesu javnosti izražajo svoje osebno stališče; poudarja, da bi bilo treba tem ukrepom nameniti več pozornosti, saj se bo z njimi zagotavljala neodvisnost strokovnjakov;
9. opozarja tudi, da mora Komisija pri pripravi in oblikovanju delegiranih in izvedbenih aktov ter strateških smernic zagotoviti, da se vsi dokumenti, vključno z osnutki aktov, istočasno posredujejo strokovnjakom držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu, kot je bilo dogovorjeno v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
29.11.2016 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
21 0 1 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Dietmar Köster, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Angelika Niebler, Virginie Rozière, Kosma Złotowski |
||||
MNENJE Odbora za proračun (27.4.2016)
za Odbor za proračunski nadzor
o nadzoru registra in sestavi strokovnih skupin Komisije
(2015/2319(INI))
Pripravljavka mnenja: Helga Trüpel
POBUDE
Odbor za proračun poziva Odbor za proračunski nadzor, naj kot pristojni odbor v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker je Odbor za proračun, glede na pomanjkanje preglednosti in neuravnoteženo sestavo nekaterih strokovnih skupin in glede nal potrebo po zagotavljanju pravega ravnovesja pri sestavi strokovnih skupin z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč, v letih 2011 in 2014 sprejel proračunske rezerve in pozval k njihovi reformi;
B. ker je bilo v nedavni študiji, ki jo je naročil[1], ugotovljeno splošno pomanjkanje preglednosti in neravnovesje v sestavi nekaterih strokovnih skupin;
C. ker je evropska varuhinja človekovih pravic podala priporočila, v katerih je poudarila potrebo po večji preglednosti strokovnih skupin[2];
D. ker sta uravnotežena sestava in preglednost nujna pogoja za to, da bi strokovna mnenja ustrezno odražala potrebo po regulativnih ukrepih in podpirala legitimnost strokovnega znanja in regulativnih ukrepov v očeh evropskih državljanov;
E. ker kot prvi korak pozdravlja pobudo Komisije za skorajšnjo reformo strokovnih skupin;
1. poudarja, da Komisija kljub napredku, ki je bil posledica proračunske rezerve iz leta 2011, doslej ni spremenila horizontalnih pravil za strokovne skupine in njihovo ravnanje, tako da bi izpolnila zahteve Parlamenta po preglednosti, ter da je ostalo število strokovnih skupin, v katerih obstaja neravnovesje (trenutno 9 % vseh strokovnih skupin), od leta 2013 pretežno nespremenjeno;
2. v zvezi s tem in ob upoštevanju odstavkov 34–45 omenjenega mnenja Varuha človekovih pravic poudarja, da Komisija resda še ni formalno opredelila svojega koncepta ravnovesja, a slednjega ne bi smeli razumeti kot rezultata aritmetičnega postopka, temveč kot rezultat prizadevanj po zagotavljanju, da člani strokovne skupine – skupaj – razpolagajo s potrebnim tehničnim strokovnim znanjem in širino pogledov, da bi lahko uresničevali mandat zadevne strokovne skupine; meni, da bi zato morali na koncept ravnovesja vsakič posebej gledati v povezavi z specifičnim mandatom posamezne strokovne skupine; meni, da bi morala merila za presojanje ravnovesja v strokovnih skupinah vključevati naloge skupine, potrebno tehnično strokovno znanje, deležnike, na katere bi zadeva najverjetneje vplivala, organizacijo skupin deležnikov ter ustrezno razmerje ekonomskih in drugih interesov;
3. poudarja, da zaradi pomanjkanja preglednosti in pretiranega zanašanja na gospodarske akterje pri sprejemanju zakonodaje EU trpi zaupanje evropskih državljanov vanjo, zato poudarja, da bi učinkovita reforma sistema strokovnih skupin Komisije povečala legitimnost EU;
4. pozdravlja javno napoved Komisije, da bo v revidirani okvir strokovnih skupin vključenih več predlogov Parlamenta in Varuha človekovih pravic, kot denimo obvezni javni razpisi za oddajo prijav, boljši register, obvezna registracija predstavnikov deležnikov v registru za preglednost, opredelitev profilov, potrebnih za zagotavljanje ravnovesja pri sestavi vsake posamezne strokovne skupine, ter obvezne izjave o navzkrižju interesov, ki se vnesejo v register;
5. poleg tega poziva Komisijo, naj izvaja priporočila Varuha človekovih pravic glede preglednosti, in sicer objavi dnevne rede, informativna gradiva in zapisnike sestankov strokovnih skupin, objavljeni zapisniki sestankov pa bi morali biti kolikor je mogoče izčrpni in jasno navajati izražena stališča članov;
6. poziva Komisijo, naj upošteva najboljšo prakso in na podlagi obstoječih pozitivnih primerov zagotovi sistematično izvajanje izboljšanih horizontalnih pravil, vključno z ustreznim nadzornim mehanizmom za vse generalne direktorate, da bi zagotovila dosledno prakso;
7. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zakonodajalcem in civilno družbo razišče možne načine za podpiranje in spodbujanje udeležbe premalo zastopanih skupin, kot so civilna družba in sindikati, v strokovnih skupinah, da bi odpravili obstoječe asimetrije pri obveščanju, ter naj oceni vzpostavitev sistema nadomestil, s katerim bi podpirali skupine pri pridobivanju strkovnega znanja, potrebnega za povsem učinkovito sodelovanje v strokovnih skupinah;
8. poudarja, da bo reformna prizadevanja kritično ocenil ob glasovanju o letnem proračunu za leto 2017, in je trdno odločen uvesti rezervo, če bo menil, da zahteve niso bile zadovoljivo izpolnjene;
9. poziva Evropsko komisijo, naj pri oblikovanju predlogov za reformo strokovnih skupin zagotovi celovito posvetovanje s skupinami, ki so trenutno premalo zastopane.
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
Datum sprejetja |
26.4.2016 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Andrej Novakov (Andrey Novakov), Helga Trüpel, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Isabella Adinolfi, Jens Gieseke |
||||
- [1] Tematski sektor D za proračunske zadeve, Sestava strokovnih skupin Komisije in stanje registra strokovnih skupin, 2015.
- [2] Evropska varuhinja človekovih pravic, Priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic o svoji strateški preiskavi OI/6/2014/NF glede sestave strokovnih skupin Komisije, 29. januar 2016.
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
Datum sprejetja |
9.1.2017 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 0 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Dan Nica, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Tomáš Zdechovský |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Brian Hayes, Cătălin Sorin Ivan, Benedek Jávor, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Clare Moody |
||||