POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

13.1.2017 - (COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Ian Duncan
Pripravljavec mnenja (*):
Fredrick Federley Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

Popravki in dodatki

• ERR01 (PDF - 463 KB)
• ERR01 (DOC - 48 KB)

Predlogi sprememb

• 001-139 (PDF - 333 KB)
• 001-139 (DOC - 85 KB)
• 140-141/REV1 (PDF - 112 KB)
• 140-141/REV1 (DOC - 23 KB)
• 142-144 (PDF - 350 KB)
• 142-144 (DOC - 45 KB)
• 145-148/REV1 (PDF - 133 KB)
• 145-148/REV1 (DOC - 31 KB)
• 149-149 (PDF - 339 KB)
• 149-149 (DOC - 51 KB)
• 150-150 (PDF - 411 KB)
• 150-150 (DOC - 21 KB)
• 151-156 (PDF - 452 KB)
• 151-156 (DOC - 25 KB)
• 157-162 (PDF - 436 KB)
• 157-162 (DOC - 14 KB)
• 163-164 (PDF - 449 KB)
• 163-164 (DOC - 32 KB)
• 165-165 (PDF - 343 KB)
• 165-165 (DOC - 51 KB)
• 166-166 (PDF - 824 KB)
• 166-166 (DOC - 85 KB)
• 167-167 (PDF - 337 KB)
• 167-167 (DOC - 52 KB)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb

(COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0337),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0190/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2015[1],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. aprila 2016[2],

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za razvoj (A8-0003/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.	(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter trajnostno okrepi industrija Unije pred tveganjem selitve virov CO2 in naložb.
__________________	__________________
15Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	15Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
Obrazložitev
Razjasniti je treba, da je cilj direktive doseči določeno raven zmanjšanja emisij, in sicer na način, ki ne bo povzročil selitve virov CO2 in naložb. To je bistvenega pomena tako z okoljskega (preprečevanje selitev emisij) kot gospodarskega vidika (selitev dejavnosti in delovnih mest). Zato je treba to dodati v prvi člen, da bo v celoti priznano kot ključni cilj.
Predlog spremembe    2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2)  Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 201516.	(2)  Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 2015. Prizadevanje za zmanjšanje emisij bi se moralo pravično razdeliti med sektorje, zajete v EU ETS.
__________________
16 http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx
Predlog spremembe    3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a)  Pomembno je, da EU ETS, ki je sicer osrednje orodje Unije za doseganje dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev, dopolnjujejo enakovredni dodatni ukrepi, sprejeti z drugimi pravnimi akti in instrumenti, ki obravnavajo emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso zajeti v EU ETS, da bi izpolnili dogovorjeno obveznost, po kateri naj vsi gospodarski sektorji prispevajo k izpolnitvi cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov v Uniji za vsaj 40 % pod raven iz leta 1990 do leta 2030.
Obrazložitev
Interakcija EU ETS in dodatnih pravnih ukrepov poudarja pomen zagotavljanja ambicioznosti tako v sektorjih, zajetih v ETS kot v sektorjih, ki vanj niso zajeti, nenazadnje tudi ob upoštevanju prihodnjega pregleda ESD in LULUCF.
Predlog spremembe    4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b)  V skladu s sporazumom, ki je bil sprejet na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja dne 12. decembra 2015 („pariški sporazum“), morajo države uvesti politike, s katerimi bodo uresničile več kot 180 načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, ki pokrivajo okrog 98 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Namen pariškega sporazuma je omejiti dvig globalne povprečne temperature na precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven in si še naprej prizadevati, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. Pričakuje se, da bodo številne politike obsegale oblikovanje cen ogljika ali podobne ukrepe, zato bi bilo treba v tej direktivi določiti revizijsko klavzulo, ki bi Komisiji omogočila, da po prvem pregledu stanja leta 2023 v skladu s pariškim sporazumom po potrebi predlaga večje zmanjšanje emisij, prilagoditev določb za prehodno selitev virov CO2, ki bo odražala razvoj mehanizmov za oblikovanje cen ogljika zunaj Unije, ter dodatne ukrepe politike ter orodja za krepitev zavez Unije in njenih držav članic glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Revizijska klavzula bi morala zagotoviti tudi sprejetje sporočila v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018, v katerem se oceni usklajenost zakonodaje Unije o podnebnih spremembah s cilji pariškega sporazuma.
Predlog spremembe    5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2c)  V skladu s pariškim sporazumom in z zavezo sozakonodajalcev, izraženo v Direktivi 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a ter Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b, morajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida (CO2) prispevati vsi gospodarski sektorji. V ta namen v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prometu, ki jih je treba spodbujati, da bi vzpostavili jasen akcijski načrt IMO za ukrepe podnebne politike za zmanjšanje emisij CO2 iz ladijskega prometa na svetovni ravni. Sprejetje jasnih ciljev za zmanjšanje emisij iz mednarodnega pomorskega prometa je postalo nujna naloga in temeljni pogoj, da Unija ne bo nadalje ukrepala glede vključitve pomorskega sektorja v EU ETS. Če tak dogovor ne bo dosežen do konca leta 2021, bi moral biti sektor vključen v EU ETS, ustanoviti pa bi bilo treba tudi sklad za zbiranje prispevkov upravljavcev ladij in kolektivno spoštovanje glede emisij CO2, ki so že zajete v sistemu Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje (SPP) iz Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta1c (emisije, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v ta pristanišča in iz njih). Delež prihodkov, pridobljenih z dražbo pravic za pomorski sektor, bi se moral uporabiti za izboljšanje energetske učinkovitosti in podporo naložbam v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči.
	__________________
	1aDirektiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63).
	1bOdločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
	1cUredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).
Predlog spremembe    6 Predlog direktive Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3)  Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost.	(3)  Dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z okrepljenim instrumentom za stabilizacijo trga in odstranitev velike količine presežnih pravic s trga bo glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,4 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo ukrepi nadaljevali po letu 2020, da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji in se zmanjšati z uporabo medsektorskega korekcijskega faktorja, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost, poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost in da se sektorji, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2, zaščitijo pred medsektorskim korekcijskim faktorjem. Te provizije bi bilo treba pregledovati v skladu s pariškim sporazumom in jih po potrebi ustrezno spremeniti, da bi Unija izpolnila svoje zaveze v skladu s tem sporazumom.
Predlog spremembe    7 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a)  Najmanj razvite države so še posebej ranljive v zvezi z vplivi podnebnih sprememb in so odgovorne le za zelo nizke ravni emisij toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba poseben poudarek nameniti obravnavanju potreb najmanj razvitih držav z uporabo pravic EU ETS za financiranje podnebnih ukrepov, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb prek Zelenega podnebnega sklada UNFCCC.
Predlog spremembe    8 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4)  Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem evropske podnebne politike in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije17. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.	(4)  Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom in industriji zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem podnebne politike Unije in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije17. Upoštevati je treba interakcijo med EU ETS ter drugimi politikami Unije in nacionalnimi politikami na področju podnebja in energije, ki vplivajo na povpraševanje po pravicah EU ETS. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, in ustrezno obravnavanje napredka glede drugih vidikov energetske unije, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
__________________	__________________
17Sporočilo COM(2015)80, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.	17Sporočilo COM(2015)80, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.
Predlog spremembe    9 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a)  Z ambicioznejšim ciljem glede energetske učinkovitosti v primerjavi s 27-odstotnim ciljem, ki ga je sprejel Svet, bi morale industrijske panoge, ki so izpostavljene tveganju selitve virov CO2, prejeti več brezplačnih pravic.
Obrazložitev
Predsednik Jean Claude Juncker je podprl cilj vsaj 30-odstotne energetske učinkovitosti. Večina Evropskega parlamenta bi želela še več, kar bo pri porazdelitvi prizadevanj seveda privedlo do večjega zmanjšanja emisij. Zato je treba znižati zgornjo mejo pri porazdelitvi prizadevanj in raje zaščititi industrijske panoge, ki so izpostavljene tveganju selitve virov CO2.
Predlog spremembe    10 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5)  Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje odložitev popolnega prehoda, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike.	(5)  Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje začasno odložitev popolnega prehoda na dražbe, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena izjema od načela, da plača onesnaževalec, pod pogojem, da njihova dodelitev ni prekomerna; s tem bi omogočili obravnavo resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike. Zato bi morale biti pravice bolj dinamične glede na prage iz te direktive.
Predlog spremembe    11 Predlog direktive Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6)  Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Kot je potrdil Evropski svet, se zato delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki v obdobju 2013–2020 znaša 57 %, ne bi smel zmanjšati. Ocena učinka Komisije18 navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta19.	(6)  Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Zato bi se moral delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki bi moral v obdobju 2013–2020 znašati 57 %, zmanjšati z uporabo medsektorskega korekcijskega faktorja, da bi zaščitili sektorje, ki so najbolj izpostavljeni tveganju selitve virov CO2. Ocena učinka Komisije navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež, ki se proda na dražbi, sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene za ustanovitev sklada za modernizacijo, katerega namen je izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacija energetskih sistemov nekaterih državah članicah, pravicami, ki so namenjene za nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, in pravicami, ki so namenjene vzpostavitvi sklada za pravičen prehod, ki bo zagotavljal podporo regijam, ki imajo velik delež delavcev v sektorjih, odvisnih od ogljika, BDP na prebivalca pa je precej pod povprečjem Unije, ter pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta19.
__________________
18 SEC(2015)XX
19Sklep (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L […], […], str. […]).	19 Sklep(EU)2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
Predlog spremembe    12 Predlog direktive Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7)  Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički.	(7)  Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev začasno nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički. Oceniti bi bilo treba tudi tveganje selitve virov CO2 v sektorjih in delih sektorjev, za katere je brezplačna dodelitev izračunana na podlagi referenčnih vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin, saj njihova proizvodnja poteka v rafinerijah in v kemičnih tovarnah. Da bi zmanjšali pritisk na razpoložljivost brezplačnih pravic, bi morali vzpostaviti shemo za vključitev uvoza, ki bi bila v celoti skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije. Shema bi se morala osredotočiti na sektorje z nizko intenzivnostjo trgovanja in visoko intenzivnostjo emisij, kot sta cement in klinker.
Predlog spremembe    13 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8)  Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz obdobja 2007–2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja najboljšo oceno napredka sektorjev, ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju za več kot 0,5% večja ali manjša od vrednosti iz obdobja 2007–2008, se zadevna referenčna vrednost prilagodi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.	(8)  Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz obdobja 2007–2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja dejansko oceno napredka pri 10 % najučinkovitejših naprav v sektorju, ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju večja od 1,75% glede na vrednosti iz let 2007 in 2008 (bodisi večja ali manjša), bi bilo treba zadevno referenčno vrednost prilagoditi za navedeni odstotek. Če pa podatki kažejo izboljšanje glede na faktor zmanjšanja v višini 0,25 % ali manj v zadevnem obdobju, bi bilo treba zadevno referenčno vrednost prilagoditi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.
Predlog spremembe    14 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9)  Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.	(9)  Da bi dosegli cilj enakih konkurenčnih pogojev, bi morale države članice prek centraliziranega sistema na ravni Unije zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale obravnavati tudi socialne vidike razogljičenja svojih gospodarstev ter prihodke od dražb porabiti za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu. Države članice bi morale imeti možnost, da dopolnijo nadomestilo, ki ga prejmejo prek centraliziranega sistema na ravni Unije. Takšni finančni ukrepi ne bi smeli preseči ravni iz zadevnih smernic o državni pomoči.
Predlog spremembe    15 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje CO2, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje CO2, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.	(10)  Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.
Predlog spremembe    16 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo in odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije na dražbi do leta 2030 z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo energetskega sektorja in pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Struktura upravljanja bi morala delovati v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. Navedeno strukturo upravljanja bi morala sestavljati odbor za naložbe in upravni odbor, pri postopku odločanja pa bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.	(11)  Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo. Države članice, katerih BDP na prebivalca v evrih po tržnih cenah je bil leta 2014 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale do leta 2030 imeti možnost odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 in do leta 2050 pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja ter da se pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Ta pravila bi morala biti pregledna, uravnotežena in v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. To upravljavsko strukturo bi morali sestavljati odbor za naložbe, svetovalni odbor in upravni odbor. Pri postopku odločanja bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice, vse financiranje iz sklada pa bi moralo biti skladno s posebnimi merili za upravičenost. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.
Predlog spremembe    17 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12)  Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja v določenih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka bi morali biti predmet javnega posvetovanja. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju.	(12)  Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja v nekaterih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije, vključno s spodbujanjem tretjega energetskega svežnja. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Izbirni postopek bi moral biti predmet javnega posvetovanja, izidi, tudi v primeru zavrnjenih projektov, pa bi morali biti javno dostopni. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju. Države članice bi morale imeti možnost, da ustrezno količino pravic ali del njih prenesejo na sklad za modernizacijo, če so upravičene do uporabe obeh instrumentov. Odstopanje bi moralo prenehati do konca obdobja trgovanja leta 2030.
Predlog spremembe    18 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13)  Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.	(13)  Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno s programom Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter naložbeno strategijo Evropske investicijske banke na področju podnebnih sprememb, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.
Obrazložitev
Sklad za inovacije bi moral delovati usklajeno s programom Obzorje 2020 in Evropskim skladom za strateške naložbe. Glede sklada za modernizacijo in prehodne brezplačne dodelitve je treba upoštevati merila EIB za naložbe v podnebje in energijo.
Predlog spremembe    19 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14)  Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, omogočajo izključenim napravam, da ostanejo izključene, državam članicam pa bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja.	(14)  Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, bi bilo treba razširiti, da bi pokrivale naprave, s katerimi upravljajo mala in srednja podjetja in ki izpuščajo manj kot 50 000 ton ekvivalenta CO2 v vsakem od treh let pred letom vloge za izključitev. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja in po polovici obdobja. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da bi naprave, ki izpuščajo manj kot 5000 ton ekvivalenta CO2 v vsakem od predhodnih treh let pred začetkom vsakega obdobja trgovanja, izključili iz EU ETS, odločitev pa bi se pregledala vsakih pet let. Države članice bi morale zagotoviti, da enakovredni alternativni ukrepi za naprave, ki se niso vključile, ne povzročijo višjih stroškov izpolnjevanja obveznosti. Poenostaviti bi morali zahteve v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanjem za male emisijske vire, vključene v EU ETS.
Predlog spremembe    20 Predlog direktive Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a)  Da bi bistveno zmanjšali upravno breme podjetij, bi morali Komisiji prepustiti razmislek o ukrepih, kot so samodejna predložitev in preverjanje poročil o emisijah, ter dodobra izkoristiti potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Predlog spremembe    21 Predlog direktive Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a)  Z delegiranima aktoma, navedenima v členih 14 in 15, bi bilo treba čim bolj poenostaviti pravila nadzora, poročanja in preverjanja, da bi zmanjšali upravno breme za upravljavce. Delegirani akt, naveden v členu 19(3), bi moral olajšati dostop do registra in njegovo uporabo, zlasti za male upravljavce.
Predlog spremembe    22 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1)  V vsej direktivi se izraz „sistem Skupnosti“ nadomesti z izrazom „EU ETS“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    23 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1a)  V vsej direktivi se izraz „na ravni Skupnosti“ nadomesti z izrazom „na ravni Unije“;
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    24 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1b)  v vsej direktivi, z izjemo primerov iz točk (-1) in (-1a) ter člena 26(2), se izraz „Skupnost“ nadomesti z „Unija“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    25 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1c)  v vsej direktivi se besedilo „regulativni postopek iz člena 23(2)“ nadomesti z besedilom „postopek pregleda iz člena 30c(2)“;
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    26 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1d)  v členu 3g, v točki (d) člena 5(1), v točki (c) člena 6(2), v drugem pododstavku člena 10a(2), v členu 14(2), (3) in (4), v členu 19(1) in (4) ter v členu 29a(4) se beseda „uredba“ nadomesti z besedo „akt“ skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    27 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 e (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 2 – odstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (-1e)   v členu 2 se odstavek 1 spremeni: „1.   Ta direktiva se uporablja za emisije iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I, in toplogredne pline, naštete v Prilogi II.“ „1.   Ta direktiva se uporablja za emisije iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I, toplogredne pline, naštete v Prilogi II, in uvoznike, kot je določeno v členu 10b.“
Predlog spremembe    28 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 f (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 – točka h
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (-1f)  V členu 3 se točka (h) nadomesti z naslednjim: „(h)  „nov udeleženec“ pomeni: „(h)  „nov udeleženec“ pomeni: –  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobila po 30. juniju 2011, –  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobila po 30. juniju 2018, –  vsako napravo, ki izvaja dejavnost, ki je v skladu s členom 24(1) ali (2) prvič vključena v sistem Skupnosti, ali –  vsako napravo, ki izvaja dejavnost, ki je v skladu s členom 24(1) ali (2) prvič vključena v sistem Unije, ali –  –  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I ali dejavnost, ki je vključena v sistem Skupnosti v skladu s členom 24(1) ali (2), ki je bila znatno razširjena po 30. juniju 2018, samo kar zadeva to razširitev.“; –  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I ali dejavnost, ki je vključena v sistem Unije v skladu s členom 24(1) ali (2), ki je bila znatno razširjena po 30. juniju 2018, samo kar zadeva to razširitev.“;
Obrazložitev
Obstoječo opredelitev novega udeleženca – naprava, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov pridobila po 30. juniju 2011 – je treba spremeniti, da bo upoštevana faza IV. Po veljavni direktivi velja, da je naprava nov udeleženec 3 mesece preden države članice predložijo seznam naprav (september 2011). Predlog za fazo 4 predvideva, da se seznam naprav predloži do 30. septembra 2018, zato bi morale naprave, ki začnejo obratovati po 30. juniju 2018, veljati kot novi udeleženci.
Predlog spremembe    29 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 g (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 – točka u a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (-1g)  V členu 3 se doda naslednja točka:   „(ua)  „mali emisijski vir“ pomeni napravo z nizkimi emisijami, s katero upravlja malo ali srednje podjetje in ki izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril:   – povprečne letne preverjene emisije te naprave, sporočene zadevnemu pristojnemu organu v obdobju trgovanja tik pred sedanjim obdobjem trgovanja, razen emisij CO2 iz biomase, in sicer pred odštetjem prenesenega CO2, so bile nižje od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto;   – podatki o povprečnih letnih emisijah iz prvega odstavka za to napravo niso na voljo ali se ne uporabljajo več zaradi sprememb meja naprave ali pogojev njenega delovanja, vendar se ocenjuje, da bodo letne emisije te naprave v naslednjih petih letih, razen emisij CO2 iz biomase, in sicer pred odštetjem prenesenega CO2, nižje od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto.“   __________________   1a kot opredeljeno v prilogi priporočila 2003/361/ES;
Predlog spremembe    30 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 h (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 c – odstavek 2
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (-1h)  V členu 3c se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Za obdobje iz 1 člen 13(1) , ki se začne 1. januarja 2013, in za vsako nadaljnje obdobje, če ni nobene spremembe na podlagi pregleda iz člena 30(4), je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 95 % zgodovinskih emisij iz letalstva, pomnoženih s številom let v obdobju. „2. Za obdobje iz 1 člen 13(1) , ki se začne 1. januarja 2013, in za vsako nadaljnje obdobje, če ni nobene spremembe na podlagi pregleda iz člena 30(4), je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 95 % zgodovinskih emisij iz letalstva, pomnoženih s številom let v obdobju.   Skupna količina pravic, ki se dodelijo operatorjem zrakoplovov v letu 2021 je za 10 % nižja od pravic, dodeljenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2016, in se zatem znižuje z isto letno stopnjo kot splošna zgornja meja za EU ETS iz drugega pododstavka člena 10(1), da bi se zgornja meja v letalskem sektorju do leta 2030 bolj uskladila z drugimi sektorji v EU ETS.   Za letalske dejavnosti na letališča v državah zunaj EGP in z njih, se količina pravic, ki se dodelijo od leta 2021 dalje, lahko prilagodi glede na prihodnji svetovni tržni mehanizem, ki ga bo na 39. srečanju sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). Do leta 2019 Komisija Evropskemu Parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog glede teh dejavnosti za obdobje po 40. srečanju ICAO. Ti deleži se lahko pregledajo v okviru splošnega pregleda te direktive.“ Ti deleži se lahko pregledajo v okviru splošnega pregleda te direktive.“
Predlog spremembe    31 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 i (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 c – odstavek 4
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (-1i)  v členu 3c(4) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: To odločitev obravnava v odboru iz člena 23(1). To odločitev obravnava v odboru iz člena 30c(1).
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    32 Predlog direktive Člen 1 – točka -1 j (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 d – odstavek 2
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (-1j)  V členu 3d se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2.  Od 1. januarja 2013 se 15 % pravic ponudi na dražbi. Ta odstotek se lahko poveča v okviru splošnega pregleda te direktive.“ „2.  Od 1. januarja 2021 se 50 % pravic proda na dražbi.“
Obrazložitev
Neporabljene brezplačne pravice bi morale biti na voljo za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 v panogah z visoko intenzivnostjo emisij in trgovanja.
Predlog spremembe    33 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 Direktiva 2003/87/ES Člen 3 d – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (1)  V členu 3d(3) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: (1)  V členu 3d se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“. „3.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve, v skladu s katero dajo države članice na dražbo pravice, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ali členom 3f(8). Število pravic, ki jih bo v vsakem obdobju na dražbi ponudila vsaka država članica, je sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v referenčnem letu, ki so bile sporočene v skladu s členom 14(3) in preverjene v skladu s členom 15. Referenčno leto za obdobje iz člena 3c(1) je leto 2010, za vsako nadaljnje obdobje iz člena 3c pa koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se dražba nanaša.“
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    34 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 d – odstavek 4 – pododstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (1a)  V členu 10a(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „4  Države članice določijo kako se bodo porabili prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic. Ti prihodki bi se morali porabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Unije in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Skupnosti. Prihodke z dražbe bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov. “ „4  Vsi prihodki se porabijo za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Unije in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Unije. Prihodke z dražbe se lahko uporabi tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov. “
Predlog spremembe    35 Predlog direktive Člen 1 – točka 1 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 e – odstavek 1 a (novo)
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (1b)  V členu 3e se doda naslednji odstavek:   „1a.   Od leta 2021 dalje se v skladu s to direktivo letalskemu sektorju ne odobri brezplačna dodelitev pravic, razen če to z naknadnim sklepom odobrita Evropski parlament in Svet, saj resolucija ICAO A-39/3 določa, da se svetovni tržni ukrep uporablja le do leta 2021. V zvezi s tem sozakonodajalca upoštevata interakcijo med tržnim ukrepom in EU ETS.“
Predlog spremembe    36 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Poglavje II a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (2a)  Vstavi se naslednje poglavje:   „POGLAVJE IIa   Vključitev ladijskega prometa v primeru, če ni napredka na mednarodni ravni   Člen 3ga   Uvod   Če ne bo primerljivega sistema, ki bi deloval v okviru Mednarodne pomorske organizacije, bodo od leta 2021 naprej emisije CO2, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v pristanišča pristanka Unije in iz njih, upoštevane v okviru sistema iz tega poglavja, ki naj bi deloval od leta 2023 dalje.   Člen 3gb   Področje uporabe   Določbe tega poglavja se od 1. januarja 2023 uporabljajo za dodelitev in izdajo pravic v zvezi z emisijami CO2 ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali odplujejo iz njega, v skladu z določbami iz Uredbe(EU) št. 2015/757. Člena 12 in 16 se uporabljata za pomorske dejavnosti na enak način kot za druge dejavnosti.   Člen 3gc   Dodatne pravice za pomorski sektor   Komisija do 1. avgusta 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30b, da dopolni to direktivo tako, da določi skupno količino pravic za pomorski sektor v skladu z drugimi sektorji, metodo dodeljevanja pravic za sektor s prodajo na dražbi in posebne določbe v zvezi z državo članico upravljavko. Ko se pomorski sektor vključi v EU ETS, se skupna količina pravic poveča za to vsoto.   20 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz člena 3gd, se uporabi prek sklada, ustanovljenega v skladu s tem členom (pomorski podnebni sklad) za izboljšanje energetske učinkovitosti in podporo naložbam v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči.   Člen 3gd   Pomorski podnebni sklad   1.  Na ravni Unije se ustanovi sklad za kompenzacijo pomorskih emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti in omogočanje naložb v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju.   2.  Upravljavci ladij lahko prostovoljno v sklad prispevajo letno članarino glede na skupno količino njihovih emisij za predhodno koledarsko leto, o kateri so poročali v skladu z Uredbo (EU) 2015/757. Z odstopanjem od člena 12(3) sklad izvaja kolektivno predajo pravic v imenu upravljavcev ladij, ki so člani sklada. Sklad vsako leto do 28. februarja določi prispevek za tono emisij, ki ni manjši od ravni tržne cene za pravice v predhodnem letu.   3.  Sklad pridobi pravice, enake skupni količini emisij njegovih članov v predhodnem koledarskem letu in jih preda v registru, vzpostavljenem v skladu s členom 19 do 30. aprila vsakega leta za poznejšo ukinitev. Prispevki se objavijo.   4  S prihodki iz odstavka 3gc sklad med drugim izboljša energetsko učinkovitost in omogoči naložbe v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči. Vse naložbe, ki jih sklad podpre, se objavijo in so skladne s cilji te direktive.   5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive v zvezi z izvajanjem tega člena.   Člen 3ge   Mednarodno sodelovanje   V primeru, da se doseže mednarodni sporazum o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, Komisija pregleda to direktivo in po potrebi predlaga spremembe, da zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom.“
Predlog spremembe    37 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 5 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (2b)  v členu 5(1) se doda naslednja točka:   „(da)  vse tehnologije zajemanja in uporabe ogljika, ki se bodo uporabljaje v napravi, da bi pomagale zmanjšati emisije.“
Obrazložitev
V vlogo za izdajo dovoljenja za emisije bi bilo treba vključiti tudi podrobnosti o vseh tehnologijah za zmanjšanje emisij, ki jih izvajalci nameravajo uporabljati.
Predlog spremembe    38 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 c (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 6 – odstavek 2 – točki e a in e b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (2c)  V členu 6(2) se dodajo naslednje točke:   „(ea)  vse pravne zahteve glede družbene odgovornosti in poročanja, da se zagotovi enako in učinkovito izvajanje okoljskih predpisov ter zagotovi, da imajo pristojni organi in deležniki, vključno s predstavniki delavcev in civilne družbe ter lokalnih skupnosti, dostop do vseh ustreznih informacij, kot je določeno v Aarhuški konvenciji in preneseno v pravo Unije in nacionalno pravo, vključno z Direktivo 2003/87/ES;   (eb)  zahtevo, da se vsako leto objavijo obsežne informacije o boju proti podnebnim spremembam in spoštovanju direktiv Unije na področju okolja, zdravja in varnosti pri delu; te informacije morajo biti na voljo predstavnikom delavcev in civilne družbe iz lokalnih skupnosti v bližini naprave.“
Predlog spremembe    39 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 d (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 7
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (2d)  člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Upravljavec obvesti pristojni organ o vseh načrtovanih spremembah vrste ali delovanja naprave, o vsaki razširitvi ali znatnem zmanjšanju njene zmogljivosti, zaradi katerih bi bilo morda treba posodobiti dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Kjer je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje. Kadar se spremeni identiteta upravljavca naprave, pristojni organ posodobi dovoljenje, tako da doda ime in naslov novega upravljavca.“ „Upravljavec brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ o vseh načrtovanih spremembah vrste ali delovanja naprave, o vsaki razširitvi ali znatnem zmanjšanju njene zmogljivosti, zaradi katerih bi bilo morda treba posodobiti dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Kjer je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje. Kadar se spremeni identiteta upravljavca naprave, pristojni organ posodobi dovoljenje z ustreznimi osebnimi in kontaktnimi informacijami novega upravljavca.“
Predlog spremembe    40 Predlog direktive Člen 1 – točka 3 Direktiva 2003/87/ES Člen 9 – odstavka 2 in 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Od leta 2021 je linearni faktor 2,2 %. Od leta 2021 je linearni faktor 2,4%.
Obrazložitev
To je najmanjši možni faktor, ki je nujen za doseganje minimalnega deleža v okviru cilja EU, da se emisije do leta 2050 zmanjšajo od 80 do 95 %.
Predlog spremembe    41 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  odstavku 1 se dodajo trije novi pododstavki: (a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:   „1.  Od leta 2019 države članice bodisi prodajo na dražbi bodisi ukinejo pravice, ki niso dodeljene brezplačno v skladu s členoma 10a in 10c in niso vključene v rezervo za stabilnost trga.
Predlog spremembe    42 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Od leta 2021 delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znaša 57 %. „Od leta 2021 delež pravic, ki se prodajo na dražbi ali ukinejo, znaša 57 %, ta delež pa se zmanjša za največ pet odstotnih točk v celotnem desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021, v skladu s členom 10a(5). Ta prilagoditev se izvede izključno v obliki zmanjšanja pravic, ki se prodajo na dražbi v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 2. Če prilagoditve ni ali če je za njeno izvedbo potrebnih manj kot pet odstotnih točk, se preostale pravice ukinejo. Ukiniti se ne sme več kot 200 milijonov pravic.
Predlog spremembe    43 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“). „2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“). Količina iz tega pododstavka je del 57-odstotnega deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, kot je določeno v drugem pododstavku.
Predlog spremembe    44 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Poleg tega se 3 % skupne količine pravic, ki se izdajo med letoma 2021 in 2030, prodajo na dražbi, da bi izplačali nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, kot je določeno v členu 10a(6) te direktive. Dve tretjini količine iz tega pododstavka spadata v 57-odstotni delež pravic, ki se prodajo na dražbi, kot je določeno v drugem pododstavku.
Predlog spremembe    45 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Kot dopolnitev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada se s 1. januarjem 2021 ustanovi sklad za pravičen prehod, ki se financira z združitvijo 2 % prihodkov od dražb.   Prihodki od teh dražb ostanejo na ravni Unije in se uporabijo za regije, ki imajo veliko delavcev v sektorjih, odvisnih od ogljika, BDP na prebivalca pa je precej pod povprečjem Unije. Pri teh ukrepih je treba spoštovati načelo subsidiarnosti.   Prihodki od dražb, namenjeni za pravičen prehod, se lahko uporabijo na različne načine, na primer:   – ustvarjanje enot za prerazporeditev in/ali mobilnost,   – pobude s področja izobraževanja/usposabljanja za prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje delavcev,   – podpora pri iskanju zaposlitve,   – ustanavljanje podjetij ter   – spremljanje in preventivni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje negativnega učinka prestrukturiranja na telesno in duševno zdravje.   Ker so osnovne dejavnosti, ki se financirajo iz sklada za pravičen prehod, tesno povezane s trgom dela, so socialni partnerji po zgledu odbora Evropskega socialnega sklada dejavno vključeni v upravljanje sklada, sodelovanje z lokalnimi socialnimi partnerji pa je glavni pogoj, da projekti pridobijo finančna sredstva.
Predlog spremembe    46 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.“ Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se po odbitku količine pravic iz prvega pododstavka člena 10a(8) porazdeli v skladu z odstavkom 2.“
Predlog spremembe    47 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1. januarja 2021 se ukine 800 milijonov pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga.
Predlog spremembe    48 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b – točka ii Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“ (b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“ Za države članice, ki so upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo, kot je določeno v členu 10d, se delež njihovih pravic, določen v Prilogi IIa, prenese v njihov delež v skladu za modernizacijo.
Predlog spremembe    49 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – uvodni del
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (ba)  v odstavku 3 se uvodni del nadomesti z naslednjim: „3.  Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:“ „3.  Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. 100 % vseh prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:“
Predlog spremembe    50 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – točka b
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (bb)  v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim: “(b)  razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Skupnosti v zvezi z uporabo 20 % obnovljivih virov energije do leta 2020, ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Skupnosti, da bo do leta 2020 povečala energetsko učinkovitost za 20 %; “(b)  razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Unije v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije do leta 2030, ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Unije, da bo do leta 2030 povečala energetsko učinkovitost na raven, dogovorjeno v ustreznih zakonodajnih aktih;“
Predlog spremembe    51 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka b c (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – točka f
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (bc)  v odstavku 3 se točka (f) nadomesti z naslednjim: “(f)  spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa; „(f)  spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa ter podpora za prevoz na električni pogon, kot so železnice ali drugi elektrificirani površinski načini prevoza, ob upoštevanju njihovih posrednih stroškov iz sistema EU ETS,dokler stroški CO2 ne bodo podobno opredeljeni za druga površinska prevozna sredstva; “
Predlog spremembe    52 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 4 – točka b d (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – točka h
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (bd)  v odstavku 3 se točka (h) nadomesti z naslednjim: „(h)  ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom; ' „(h)  ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti, izboljšanje sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom;“
Predlog spremembe    53 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka c Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – točka j
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (j)  financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6); (j)  financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če se v ta namen porabi največ 20 % prihodkov in če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6);
Predlog spremembe    54 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka c Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – točka l
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (l)  spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji. (l)  obravnavanje socialnih učinkov razogljičenja gospodarstev inspodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.
Predlog spremembe    55 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka c a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (ca)  v odstavku 3 se doda pododstavek:   „Ti podatki se zagotovijo v obliki standardizirane predloge, ki jo pripravi Komisija, vključno z informacijami o uporabi prihodkov z dražb za različne kategorije in dodatnostjo uporabe sredstev. Komisija te informacije objavi na svojem spletišču.“
Predlog spremembe    56 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka c b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 2
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (cb)  v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: Šteje se, da države članice izpolnjujejo določbe iz tega odstavka, če imajo in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore, zlasti v državah v razvoju, ali notranje regulativne politike, ki spodbujajo finančno podporo, določeno za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, skupaj z vsemi prihodki, pridobljenimi s prodajo pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2. Šteje se, da države članice izpolnjujejo določbe iz tega odstavka, če imajo in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore, zlasti v državah v razvoju, ali notranje regulativne politike, ki spodbujajo dodatno finančno podporo, določeno za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka vsaj 100 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, in so poročale o teh politikah v obliki standardizirane predloge, ki jo pripravi Komisija.
Predlog spremembe    57 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka d Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 4 – pododstavki 1, 2 in 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (d)  tretji pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim: (d)  v odstavku 4 se prvi, drugi in tretji pododstavek nadomestijo z naslednjim: Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. „4  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe, da se zagotovi njena odprta, pregledna, usklajena in nediskriminatorna izvedba. Postopek je zato predvidljiv, zlasti kar zadeva časovni načrt in zaporedje dražb ter ocenjene količine pravic, ki so na razpolago. Če je iz ocene za posamezni industrijski sektor razvidno, da ni pričakovati znatnejšega vpliva na sektorje ali dele sektorjev, ki so izpostavljeni visokemu tveganju selitve virov CO2, lahko Komisija za zagotovitev pravilnega delovanja trga v izrednih okoliščinah prilagodi časovni načrt za obdobje iz člena 13(1) s pričetkom 1. januarja 2013. Komisija izvede samo eno tako prilagoditev, in sicer za največ 900 milijonov pravic.   Dražbe se oblikujejo tako, da se zagotovi:   (a)  da imajo upravljavci ter predvsem mala in srednja podjetja, ki so vključena v sistem EU ETS, poln, pravičen in enakovreden dostop;   (b)  da imajo vsi sodelujoči istočasno dostop do enakih informacij ter da sodelujoči ne ogrozijo delovanja dražbe;   (c)  da sta organizacija in udeležba na dražbah stroškovno učinkoviti in da se preprečijo neupravičeni administrativni stroški; in   (d)  da imajo mali onesnaževalci dostop do pravic.“;
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    58 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka d a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (da)  v odstavku 4 se doda naslednji peti pododstavek:   „Države članice vsaki dve leti Komisiji poročajo o zaprtju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju zaradi nacionalnih ukrepov. Komisija izračuna enakovredno število pravic, ki jih zaprte naprave predstavljajo, in obvesti državo članico. Države članice lahko v skladu z odstavkom 2 ukinejo ustrezno količino v skupni razdeljeni količini pravic.“
Predlog spremembe    59 Predlog direktive Člen 1 – točka 4 – točka d b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 5
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (db)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5.  Komisija nadzoruje delovanje evropskega trga ogljika. Vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju trga ogljika, vključno z izvajanjem dražb, likvidnostjo in količinami, s katerimi se trguje. Če je to potrebno, države članice zagotovijo, da so Komisiji predložene vse potrebne informacije vsaj dva meseca, preden Komisija sprejme poročilo. „5.  Komisija nadzoruje delovanje sistema EU ETS. Vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njegovem delovanju, vključno z izvajanjem dražb, likvidnostjo in količinami, s katerimi se trguje. V poročilu je obravnavano tudi medsebojno delovanje sistema EU ETS z drugimi podnebnimi in energetskimi politikami Unije, tudi to, kako te politike vplivajo na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v EU ETS, in njihova skladnost s podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 in 2050. V poročilu se upošteva tudi tveganje selitve virov CO2 in učinek na naložbe v Uniji. Države članice zagotovijo, da so Komisiji predložene vse potrebne informacije vsaj dva meseca, preden Komisija sprejme poročilo.“
Predlog spremembe    60 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 1 – pododstavka 1 in 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  drugi odstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: (a)  v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatna povečanja proizvodnje z uporabo istih pragov in prilagoditev dodelitve, kot se uporabljajo pri delnem prenehanju delovanja. “ „1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z uvedbo v celoti usklajenih ukrepov na ravni Unije za dodelitev pravic iz odstavkov 4, 5, 7, vključno z vsemi nujnimi določbami za usklajeno uporabo odstavka 19. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatne spremembe v proizvodnji. Predvsem zagotavlja, da se za vsako 10-odstotno povečanje ali zmanjšanje proizvodnje, izraženo kot drseče povprečje preverjenih podatkov o proizvodnji za dve predhodni leti, glede na proizvodno dejavnost, o kateri se obvešča v skladu s členom 11, prilagodi ustrezna količina pravic, in sicer z vključitvijo pravic v rezervo iz odstavka 7 oz. izključitvijo pravic iz nje.   Pri pripravi delegiranega akta iz prvega pododstavka Komisija upošteva, da je treba omejiti upravno zapletenost in preprečiti izigravanje sistema. V ta namen lahko po potrebi prožno uporablja pragove iz tega odstavka, če je to upravičeno zaradi posebnih okoliščin. '
Predlog spremembe    61 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka a a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (aa) v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Skupnosti za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.“ „Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Unije za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase, zajemanja in shranjevanja CO2 ter zajemanja in uporabe CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.“
Predlog spremembe    62 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev se prilagodijo, da se preprečijo nepričakovani dobički in izrazi tehnološki napredek v obdobju 2007–2008 in vsakem poznejšem obdobju, za katerega se določijo brezplačne dodelitve v skladu s členom 11(1). Ta prilagoditev zmanjša referenčne vrednosti, ki jih določa akt, sprejet v skladu s členom 10a, za 1 % vrednosti, ki je bila določena na podlagi podatkov za obdobje 2007–2008, za vsako leto med letom 2008 in sredino zadevnega obdobja brezplačne dodelitve, razen v naslednjih primerih: Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive za določitev spremenjenih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev. Navedeni akti so v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 1 tega člena, in izpolnjujejo naslednje zahteve:
Predlog spremembe    63 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka -i (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (-i)   Referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025 se določijo na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11 za leti 2016 in 2017;
Predlog spremembe    64 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka -i a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (-ia)   Komisija na podlagi primerjave referenčnih vrednosti, pridobljenih na podlagi teh informacij, in referenčne vrednosti iz Sklepa Komisije 2011/278 določi letno stopnjo zmanjšanja za vsako referenčno vrednost in jo uporabi za referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020 za vsako leto med 2008 in 2023, da določi referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025;
Predlog spremembe    65 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (i)  Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5 % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2007–2008. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5 % bodisi za 1,5 % za vsako leto med letom 2008 in sredino obdobja, za katerega se dodeli brezplačna dodelitev; (i)  Če na podlagi informacij, posredovanih v skladu s členom 11, stopnja izboljšanja ne presega 0,25 %, je treba referenčno vrednost zmanjšati za ta odstotek v obdobju 2021-2025 za vsako leto med 2008 in 2023;
Predlog spremembe    66 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (ii)  Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov. (ii)  Če na podlagi informacij, posredovanih v skladu s členom 11, stopnja izboljšanja presega 1,75%, je treba referenčno vrednost zmanjšati za ta odstotek v obdobju 2021-2025 za vsako leto med 2008 in 2023;
Predlog spremembe    67 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Za ta namen Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 22a.“; črtano
Predlog spremembe    68 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (ba)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:   „Referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 se določijo na enak način na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, za leti 2021 in 2022 in z letno stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi za vsako leto med 2008 in 2028.“
Predlog spremembe    69 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 2 – pododstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (bb)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek: (ii)  Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov. „Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.“
Obrazložitev
Stališče EP je, da je treba besedilo prestaviti.
Predlog spremembe    70 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka b c (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 4
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (bc)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4  Brezplačne pravice se dodelijo za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot jo opredeljuje Direktiva 2004/8/ES, za ekonomsko upravičljivo povpraševanje v zvezi s proizvodnjo toplotne ali hladilne energije. Vsako leto po letu 2013 se skupna dodelitev takšnim napravam glede proizvodnje te toplote popravi z linearnim faktorjem iz člena 9.“ „4  Brezplačne pravice se dodelijo za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot jo opredeljuje Direktiva 2004/8/ES, za ekonomsko upravičljivo povpraševanje v zvezi s proizvodnjo toplotne ali hladilne energije.“
Predlog spremembe    71 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka c Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Za upoštevanje deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, določenega v členu 10, znesek brezplačnih dodelitev vsako leto, ko znesek brezplačnih dodelitev ne doseže najvišje ravni, upošteva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, preostale pravice do navedene ravni pa se uporabijo za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve, da se spoštuje delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi v poznejših letih. Če se kljub temu doseže najvišja raven, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo. Vsaka taka prilagoditev se izvede na enoten način. Če znesek brezplačnih dodelitev v danem letu ne doseže najvišje ravni, ki upošteva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, kot je določeno v členu 10(1), se preostale pravice uporabijo do navedene ravni za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve v naslednjih letih. Če pa je najvišja raven dosežena, se v skladu s členom 10(b) sektorjem in delom sektorjev brezplačno razdeli število pravic, enako zmanjšanju do pet odstotnih točk deleža pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi v celotnem desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021, v skladu s členom 10(1). Če kljub temu to zmanjšanje ne zadostuje za potrebe sektorjev ali delov sektorjev v skladu s členom 10b, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo z enotnim medsektorskim korekcijskim faktorjem za sektorje, čigar intenzivnost trgovanja s tretjimi državami je nižja od 15 % ali čigar intenzivnost emisij CO2 je nižja od 7 Kg CO2/Euro bruto dodane vrednosti.
Predlog spremembe    72 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka d Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 6.  „Države članice bi morale sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči.“; 6.  Na ravni Unije se sprejeme centralizirana ureditev, da bi zagotovili nadomestila za sektorje ali dele sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije.   Nadomestilo je sorazmerno stroškom emisij toplogrednih plinov, ki so dejansko preneseni na cene električne energije, in se uporablja v skladu z merili iz ustreznih smernic o državni pomoči, da bi preprečili negativne učinke na notranjem trgu ter prekomerno nadomestitev nastalih stroškov.   Če znesek razpoložljivega nadomestila ne zadošča za nadomestitev upravičenih stroškov, se enotno zmanjša znesek nadomestila, ki je na voljo za vse upravičene naprave.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive za izvedbo določb iz tega odstavka, in sicer z uvedbo ureditve za ustanovitev in delovanje sklada.
Predlog spremembe    73 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka d a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (da)  v odstavku 6 se vstavi nov pododstavek:   „Države članice lahko tudi sprejmejo nacionalne finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upoštevajo vsi učinki na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči in členom 10(3) te direktive. Ti nacionalni ukrepi skupaj s podporo iz prvega pododstavka ne presegajo najvišje ravni nadomestila, navedene v ustreznih smernicah o državni pomoči, in ne ustvarjajo novega izkrivljanja trga. Veljavne zgornje meje za nadomestila v obliki državne pomoči se med obdobjem trgovanja neprestano nižajo.“
Predlog spremembe    74 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka e – točka i Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 7 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Pravice iz največje količine iz člena 10a(5) te direktive, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje skupaj z 250 milijoni pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta(*). Za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje se bo namenilo 400 milijonov pravic.
Predlog spremembe    75 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka e – točka i Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 7 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Od leta 2021 se pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo.“; Od leta 2021 se vse pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo.
Predlog spremembe    76 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka f – uvodni del Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (f)  v odstavku 8 se prvi, drugi in tretji pododstavek odstavka 8 nadomestijo z naslednjim: (f)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
Predlog spremembe    77 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka f – pododstavek 1 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 8.   400 milijonov pravic je na voljo za podporo inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije na ozemlju Unije. 8.   600 milijonov pravic je na voljo kot vzvod za naložbe v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, vključno z materiali na biološki osnovi in proizvodi, ki nadomeščajo ogljično-intenzivne materiale, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in shranjevanje CO2 ter zajemanje in uporaba CO2, ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije in shranjevanja energije na ozemlju Unije.
Predlog spremembe    78 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka f Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, ki še niso komercialno sposobne preživeti, na geografsko usklajenih lokacijah. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij. Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih inovativnih tehnologij obnovljive energije in tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 ter zajemanja in uporabe CO2, ki še niso komercialno sposobne preživeti. Projekti so izbrani na podlagi učinka na energijske sisteme ali industrijske procese v državi članici, skupini držav članic ali Uniji. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 75 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 60 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij.. Pravice so dodeljene projektom glede na njihove potrebe za doseganje vnaprej določenih mejnikov.
Predlog spremembe    79 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka f Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) št. 2015/..., dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka za zgoraj navedene projekte v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril. Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka, kar je posledica tega, da sredstva iz dražb pravic iz programa NER300 za obdobje 2013–2020 niso bila uporabljena, za projekte iz prvega in drugega pododstavka s projekti v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021 in od leta 2018 dalje. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril ter ob upoštevanju njihovega pomena v zvezi z razogljičenjem zadevnih sektorjev.   Projekti, ki se podpirajo v skladu s tem pododstavkom, lahko prejmejo tudi dodatno podporo v skladu s prvim in drugim pododstavkom.
Predlog spremembe    80 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka f Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z določitvijo meril za izbiro projektov, ki so upravičeni do pravic iz tega odstavka, ob upoštevanju naslednjih načel:   (i) projekti so osredotočeni na oblikovanje in razvoj prebojnih rešitev in izvajanje demonstracijskih programov;   (ii) dejavnosti v proizvodnih obratih se izvajajo blizu trga, da se dokaže, da je s pomočjo prebojnih tehnologij mogoče premagati tehnološke, pa tudi netehnološke ovire;   (iii) pri projektih se razvijajo tehnološke rešitve, ki imajo lahko razširjeno uporabo in združujejo različne tehnologije;   (iv) v idealnem primeru je mogoče rešitve in tehnologije prenesti znotraj sektorja in morebiti tudi na druge sektorje;   (v) prednost imajo projekti, pri katerih so predvidena zmanjšanja emisij precej pod ustrezno referenčno vrednostjo. Z upravičenimi projekti se ali prispeva k zmanjšanju emisij pod referenčnimi vrednostmi iz odstavka 2 ali pa omogoča, da se bodo v prihodnosti znatno znižali stroški prehoda na nizkoogljično proizvodnjo električne energije; in   (vi) projekti za zajemanje in uporabo CO2 zagotavljajo v celotni življenjski dobi neto zmanjšanje emisij in trajno skladiščenje CO2.
Predlog spremembe    81 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka f Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 5
Veljavno besedilo Predlog spremembe Pravice se prihranijo za projekte, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka. Podpora tem projektom se zagotavlja prek držav članic in dopolnjuje izdatno sofinanciranje s strani upravljavca naprave. Prav tako jih lahko sofinancira zadevna država članica in drugi instrumenti. Noben projekt ne prejme podpore po mehanizmu iz tega odstavka, ki presega 15 % skupnega števila pravic, razpoložljivih za ta namen. Te pravice se upoštevajo v skladu z odstavkom 7. Pravice iz prvega in tretjega pododstavka se prihranijo za projekte, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka. Podpora tem projektom se zagotavlja prek držav članic in dopolnjuje izdatno sofinanciranje s strani upravljavca naprave. Prav tako jih lahko sofinancira zadevna država članica in drugi instrumenti. Noben posamezen projekt ne prejme podpore po mehanizmu iz tega odstavka, ki presega 15% skupnega števila pravic, razpoložljivih za ta namen. Te pravice se upoštevajo v skladu z odstavkom 7.
Obrazložitev
Stališče EP je, da se trenutno besedilo obdrži za ta pododstavek.
Predlog spremembe    82 Predlog direktive Člen 1 – točka 5 – točka i a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 20
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (ia)  odstavek 20 se nadomesti z naslednjim: „Komisija kot del ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, vključi ukrepe za določanje naprav, ki so deloma prenehale obratovati ali so znatno zmanjšale svojo zmogljivost, in, če je potrebno, ustrezne ukrepe za prilagoditev stopnje brezplačnih pravic, ki so jim bile dodeljene. „Komisija kot del ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, vključi ukrepe za določanje naprav, ki so deloma prenehale obratovati ali so znatno zmanjšale svojo zmogljivost, in, če je potrebno, ustrezne ukrepe za prilagoditev stopnje brezplačnih pravic, ki so jim bile dodeljene.   Ti ukrepi zagotavljajo prožnost za industrijske sektorje, v katerih se zmogljivosti redno prenašajo med delujočimi napravami istega podjetja.“
Obrazložitev
V nekaterih industrijskih sektorjih se zmogljivosti lahko prenašajo med delujočimi obrati (istega upravljavca). To je značilno za sezonske dejavnosti, pri katerih je mogoče proizvodnjo določenega obrata povečati s podaljšanjem obdobja proizvodnje. Za redne prenose pravic med različnimi območji delovanja je potrebna prožnost.
Predlog spremembe    83 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru premestitve emisij CO2 Prehodni ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru selitve virov CO2
Predlog spremembe    84 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1a.  Vzpostavi se shema za vključitev uvoza, ki je v celoti skladna s pravili STO. V skladu z njo bodo morali uvozniki, iz sektorjev z intenzivnostjo trgovanja nad 10 % med leti 2009 in 2013 ter so vključeni v sistem EU ETS, pridobiti in predati pravice za uvožene proizvode.   Komisija do 30. junija 2019 sprejme delegiran akt v skladu s členom 30(b) za dopolnitev te uredbe z natančno navedbo podrobnih zahtev za to shemo. Komisija pred predložitvijo delegiranega akta izvede oceno učinka, se med drugim posvetuje z deležniki in opravi študijo izvedljivosti o najbolj učinkovitem načinu uvedbe te sheme. Oceno objavi skupaj s sporočilom o oceni usklajenosti zakonodaje Unije o podnebnih spremembah s cilji pariškega sporazuma, ki je bila objavljena v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018, kot je navedeno v členu 30a.   Po uvedbi tega mehanizma se sektorjem in delom sektorjev, za katere se šteje, da zanje obstaja tveganje selitve virov CO2, a so vključeni v mehanizem za vključitev uvoza ogljika, ne odbori brezplačna dodelitev pravic.
Predlog spremembe    85 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1b.  Komisija po sprejetju pregledane Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta* znova oceni delež zmanjšanja emisij v sistemu ETS EU in Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta**. Za zaščito industrije, ki je izpostavljena tveganju selitve virov CO2 ali naložb, se določi cilj, da je treba povečati energetsko učinkovitost, in s tem dodatna zmanjšanja.   ____________   * Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).   ** Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
Obrazložitev
Predsednik Jean Claude Juncker je podprl cilj vsaj 30-odstotne energetske učinkovitosti. Večina Evropskega parlamenta bi želela še več, kar bo pri porazdelitvi prizadevanj seveda privedlo do večjega zmanjšanja emisij. Zato je treba znižati zgornjo mejo pri porazdelitvi prizadevanj in raje zaščititi industrijo, ki je izpostavljena tveganju selitve virov CO2.
Predlog spremembe    86 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2.  Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,18, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila: 2.  Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,12, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila: (a)  obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije; (a)  obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije, ob upoštevanju posledičnega zvišanja stroškov proizvodnje; (b)  sedanje in predvidene značilnosti trga; (b)  sedanje in predvidene značilnosti trga; (c)  stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev. (c)  stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev;   (ca)  dobrine, s katerimi se na svetovnih trgih trguje za skupno referenčno ceno.
Predlog spremembe    87 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3.  Za druge sektorje in dele sektorjev se šteje, da lahko prenesejo več stroškov pravic na cene proizvodov, in za obdobje do leta 2030 se jim brezplačno dodeli 30 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a. 3.  Za sektor daljinskega ogrevanja se šteje, da lahko prenese več stroškov pravic na cene proizvodov, in za obdobje do leta 2030 se mu brezplačno dodeli 30 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a. Drugim sektorjem in delom sektorjem se ne dodeli brezplačnih pravic.
Predlog spremembe    88 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4. Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt za predhodne odstavke za dejavnosti na 4-mestni ravni (koda NACE-4) v zvezi z odstavkom 1 v skladu s členom 23 na podlagi razpoložljivih podatkov za zadnja tri koledarska leta. 4. Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive v zvezi z odstavkom 1 o dejavnostih na 4-mestni ravni (koda NACE-4) ali, če je upravičeno na podlagi objektivnih meril, ki jih določi Komisija, na ustrezni ravni členitve na osnovi javnih in sektorskih podatkov, ki vključujejo dejavnosti, vključene v sistem ETS EU. Ocena intenzivnosti trgovanja temelji na razpoložljivih podatkih za zadnjih pet koledarskih let.
Predlog spremembe    89 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1.  Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo energetskega sektorja. 1.  Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo, diverzifikacijo in vzdržno preoblikovanje energetskega sektorja. To odstopanje se konča 31. decembra 2030.
Predlog spremembe    90 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1a.  Države članice, ki v skladu z odstavkom 1 niso upravičene, a so imele v letu 2014 BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah manjši od 60 % povprečja Unije, tudi lahko uporabijo odstopanje iz tega odstavka do skupne količine iz odstavka 4, če se ustrezno število pravic prenese v sklad za modernizacijo, prihodki pa se uporabijo za podporo naložbam v skladu s členom 10d.
Predlog spremembe    91 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1b.  Države članice, ki so po tem členu upravičene, da napravam za proizvodnjo električne energije brezplačno dodelijo pravice, se lahko odločijo, da ustrezno število pravic ali njihov del prenesejo v sklad za modernizacijo in jih dodelijo v skladu z določbami člena 10d. V takšnem primeru pred prenosom obvestijo Komisijo.
Predlog spremembe    92 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b)  zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam in modernizaciji proizvodnje električne energije ter sektorju prenosa in distribucije; (b)  zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam (kot so tehnologije obnovljivih virov energije) ali modernizaciji proizvodnje električne energije, omrežjem za daljinsko ogrevanje ter sektorju prenosa in distribucije;
Predlog spremembe    93 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (c)  določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki: (c)  v skladu s podnebnimi in energetskimi političnimi cilji EU za leto 2050 določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki:
Predlog spremembe    94 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (i)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2; (i)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2, ki je sorazmerna z velikostjo projektov; če so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v napravi, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2 po zaključku projekta; Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b za spremembo te direktive, tako da za projekte, povezane s proizvodnjo toplote, opredeli najvišjo mejo za skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro toplote, ki jo proizvede naprava;
Predlog spremembe    95 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (ii)  so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji; (ii)  so dodatni projekti, čeprav se lahko uporabljajo za doseganje ustreznih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;
Predlog spremembe    96 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka iii a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (iiia)  ne prispevajo k novi proizvodnji energije iz premoga in k povečevanju odvisnosti od te surovine.
Predlog spremembe    97 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno brezplačno dodelitev, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, ki določa konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe. Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno prehodno brezplačno dodelitev za modernizacijo energetskega sektorja, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, ki določa konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe.
Predlog spremembe    98 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka so objavljeni in javnost lahko nanje predloži pripombe. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji. Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril, ki so skladni z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije. O teh merilih poteka javno posvetovanje, s čimer se zagotovi popolna preglednost in dostopnost ustreznih dokumentov, v celoti pa se upoštevajo tudi komentarji deležnikov. Rezultati tega izbirnega postopka se objavijo za javno posvetovanje. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji.
Predlog spremembe    99 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3.  Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu. 3.  Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu. Podpre se lahko do 75 % ustreznih stroškov naložbe.
Predlog spremembe    100 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 6.  Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci električne energije in upravljavci omrežij vsako leto do 28. februarja poročajo o izvajanju izbranih naložb. Države članice o tem poročajo Komisiji, Komisija pa ta poročila javno objavi. 6.  Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci energije in upravljavci omrežij vsako leto do 31. marca poročajo o izvajanju izbranih naložb, vključno z razmerjem med brezplačno dodelitvijo in dejanskimi naložbenimi odhodki, ter o vrstah podprtih naložb in načinu, kako so dosegli cilje iz točke (b) odstavka 2(1). Države članice o tem poročajo Komisiji, Komisija pa ta poročila javno objavi. Države članice in Komisija spremljajo in analizirajo morebitno arbitražo v zvezi s pragom 10 milijonov EUR za male projekte ter preprečijo neupravičeno delitev naložb med manjše projekte, tako da lahko posamezni upravičenec za eno napravo izkoristi samo eno naložbo.
Predlog spremembe    101 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   6a.  V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne poroča v skladu z odstavki od 2 do 6, lahko Komisija opravi neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Komisija preišče tudi morebitne druge kršitve, kot je neizvajanje tretjega energetskega svežnja. Država članica zagotovi vse informacije o naložbah in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav in gradbišč. Komisija objavi poročilo o preiskavi.
Predlog spremembe    102 Predlog direktive Člen 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 c – odstavek 6 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   6b.  V primeru kršitve podnebnega in energetskega prava Unije, vključno s tretjim energetskim svežnjem, ali meril, določenih v tem členu, lahko Komisija od države članice zahteva, da zadrži brezplačno dodelitev.
Predlog spremembe    103 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10. 1. Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje in spodbujanje naložb v modernizacijo energijskih sistemov, vključno z daljinskim ogrevanjem, in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10.
Predlog spremembe    104 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Podprte naložbe so skladne s cilji te direktive in Evropskega sklada za strateške naložbe. Podprte naložbe so skladne z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja in zagotavljajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Skladne so s cilji te direktive, dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije ter Evropskega sklada za strateške naložbe in:   (i)  prispevajo k varčevanju z energijo, sistemom obnovljivih virov energije, shranjevanju energije in sektorjem elektroenergetskega povezovanja ter prenosa in distribucije električne energije; če so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v obratu, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2; Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b za spremembo te direktive, tako da za projekte, povezane s proizvodnjo toplote, opredeli najvišjo mejo za skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro toplote, ki jo proizvede naprava, ki se je ne sme preseči;   (ii)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;   (iii)  so dodatni projekti, čeprav se lahko uporabljajo za doseganje ustreznih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;   (iv)  ne prispevajo k novim zmogljivostim proizvodnje energije iz premoga in k povečevanju odvisnosti od te surovine.
Predlog spremembe    105 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Komisija redno pregleduje zahteve iz tega odstavka in pri tem upošteva podnebno strategijo EIB. Če zaradi tehnološkega napredka ena ali več zahtev iz tega odstavka ni več relevantna, Komisija do leta 2024 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b, da bi to direktivo spremenila z novimi ali posodobljenimi zahtevami.
Predlog spremembe    106 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen odbor za naložbe razvije smernice in posebna izbirna merila za naložbe za take projekte. 2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen njegov odbor za naložbe oblikuje smernice za naložbe in posebna izbirna merila za te projekte v skladu s cilji te direktive in merili iz odstavka 1. Te smernice in izbirna merila so na voljo javnosti.   Za namene tega odstavka je mali projekt projekt, ki se financira s posojili nacionalne spodbujevalne banke ali nepovratnimi sredstvi, ki prispevajo k izvajanju nacionalnega programa, katerega posebni cilji so v skladu s cilji sklada za modernizacijo, če se ne porabi več kot 10 % deleža držav članic, določenega v Prilogi ib.
Predlog spremembe    107 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   3a.  Katera koli država članica upravičenka, ki se odloči za prehodno brezplačno dodelitev na podlagi člena 10c, lahko te pravice prenese na svoj delež v skladu za modernizacijo iz Priloge ib in jih dodeli v skladu z določbami iz člena 10d.
Predlog spremembe    108 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4.  Sklad upravljata odbor za naložbe in upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic upravičenk, Komisije, EIB in trije predstavniki, ki jih ostale države članice izvolijo za obdobje petih let. Odbor za naložbe je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ustreznih finančnih instrumentov in izbirnih meril za naložbe. 4.  Države članice upravičenke so odgovorne za upravljanje sklada ter skupaj ustanovijo odbor za naložbe, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake države članice upravičenke, Komisija, EIB in trije opazovalci zainteresiranih strani, kot so industrijska združenja, sindikati ali nevladne organizacije. Odbor je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ki je v skladu z zahtevami iz tega člena in je usklajena s politikami Unije.   Ustanovi se svetovalni odbor, ki je neodvisen od odbora za naložbe. Sestavljajo ga trije predstavniki iz držav članic upravičenk, trije predstavniki iz držav članic, ki niso upravičenke, ter po en predstavnik Komisije, EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki so izbrani za obdobje petih let. Predstavniki svetovalnega odbora imajo obsežne in ustrezne izkušnje s strukturiranjem in financiranjem projektov na trgih. Svetovalni odbor svetuje in daje priporočila odboru za naložbe o upravičenosti projektov za izbor, naložbe in financiranje ter nadaljnjo pomoč pri razvoju projekta, če bi bila potrebna. Upravni odbor je odgovoren za tekoče vodenje sklada. Ustanovi se upravni odbor. Upravni odbor je odgovoren za tekoče vodenje sklada.
Predlog spremembe    109 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odbor za naložbe za predsednika izvoli predstavnika Komisije. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Če odbor za naložbe ne more sprejeti soglasne odločitve v roku, ki ga določi predsednik, odločitev sprejme z navadno večino. Predsednika odbora za naložbe izvolijo člani tega odbora za obdobje enega leta. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Svetovalni odbor sprejema mnenja z navadno večino.
Predlog spremembe    110 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 4 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Upravni odbor sestavljajo predstavniki, ki jih imenuje odbor za naložbe. Upravni odbor sprejme odločitve z navadno večino. Odbor za naložbe, svetovalni odbor in upravni odbor delujejo odprto in pregledno. Zapisniki sej odbora za naložbe in svetovalnega odbora se objavijo. Objavi se njuna sestava, pa tudi življenjepisi in izjave o interesih članov, ki se redno posodabljajo. Odbor za naložbe in svetovalni odbor redno preverjata, da ni prišlo do navzkrižja interesov. Svetovalni odbor vsakih šest mesecev predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji seznam nasvetov v zvezi s projekti.
Predlog spremembe    111 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 4 – pododstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Če EIB odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge za to, se odločitev sprejme le, če večina od dveh tretjin vseh članov glasuje za. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta. Za male projekte, ki se financirajo s posojili nacionalne spodbujevalne banke ali nepovratnimi sredstvi, ki prispevajo k izvajanju nacionalnega programa, katerega posebni cilji so v skladu s cilji sklada za modernizacijo, se predhodna stavka ne uporabljata, če se ne uporablja več kot 10 % deleža držav članic, določenega v Prilogi IIb. Če EIB svetovalnemu odboru odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge, zakaj naložba ni v skladu z naložbeno politiko, ki jo je sprejel odbor za naložbe, in izbirnimi merili iz odstavka 1, se pozitivno mnenje sprejme le, če za glasuje dvotretjinska večina članov. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta.
Predlog spremembe    112 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 5 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 5.  Države članice upravičenke vsako leto poročajo upravnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi in vključuje: 5.  Države članice upravičenke vsako leto poročajo odboru za naložbe in svetovalnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi, vključuje pa:
Predlog spremembe    113 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 6.  Upravni odbor vsako leto Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge upravnemu odboru. 6.  Svetovalni odbor vsako leto Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge odboru za naložbe in svetovalnemu odboru.
Predlog spremembe    114 Predlog direktive Člen 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23 za izvajanje tega člena.“. 7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo učinkovitega delovanja sklada za modernizacijo.
Predlog spremembe    115 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (8a)  V členu 11(1) se doda naslednji tretji pododstavek:   „Od leta 2021 države članice zagotovijo tudi, da upravljavec v vsakem koledarskem letu poroča o proizvodni dejavnosti za prilagoditev dodelitve pravic v skladu s členom 10a(7).“
Predlog spremembe    116 Predlog direktive Člen 1 – točka 8 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 11 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (8b)  V členu 11 se doda naslednji odstavek:   „3a.  V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne predloži seznama in informacij iz odstavkov 1 do 3, lahko Komisija uvede neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Zadevna država članica zagotovi vse informacije in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav in podatkov o proizvodnji. Komisija upošteva enako raven zaupnosti glede poslovno občutljivih podatkov kot zadevna država članica in objavi poročilo o tej preiskavi.“
Obrazložitev
Po sedanjih določbah je Evropska komisija v celoti odvisna od informacij, ki jih prejme od držav članic. Zaradi nepravilnega poročanja ali drugih nepravilnosti pa lahko kršitve določb iz člena 10a(1) do 10c močno izkrivljajo enake konkurenčne pogoje za industrijo in proizvajalce energije v Uniji. V takih primerih je utemeljeno, da ima Komisija možnost samostojno zbirati informacije.
Predlog spremembe    117 Predlog direktive Člen 1 – točka 10 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 12 – odstavek 3 a
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (10a)  V členu 12 se odstavek 3a nadomesti z naslednjim: „3a.  V zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in prenesene v napravo za trajno skladiščenje z veljavnim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida1.“ „3a.  V zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in prenesene v napravo za trajno skladiščenje z veljavnim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida1, in v zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in/ali ponovno uporabljene v napravi, ki zagotavlja trajno omejitev CO2 za namene zajetja in ponovne uporabe ogljika, ne sme priti do obvezne predaje pravic.“
Predlog spremembe    118 Predlog direktive Člen 1 – točka 12 Direktiva 2003/87/ES Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (12)  V členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: (12)  V členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“. „1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za spremljanje in poročanje o emisijah ter, če je ustrezno, podatkov o dejavnostih, za dejavnosti, naštete v Prilogi I, spremljanja in poročanja podatkov o tonskih kilometrih za namene vloge v skladu s členom 3e ali 3f, ki temeljijo na načelih za spremljanje in poročanje, določenih v Prilogi IV, ter podrobne opredelitve potenciala globalnega segrevanja ozračja za posamezne toplogredne pline v zahtevah za spremljanje in poročanje o emisijah za te pline.“;   „Do 31. decembra 2018 Komisija prilagodi veljavna pravila glede spremljanja in poročanja o emisijah, kot je določeno v Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012*, da bi odpravila regulativna bremena za naložbe v novejše nizkoogljične tehnologije, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika. Ta nova pravila veljajo za vse tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika od 1. januarja 2019.   V tej uredbi se določijo tudi poenostavljeni postopki spremljanja, poročanja in preverjanja za male emisijske vire.   ____________________   * Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).“
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    119 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 Direktiva 2003/87/ES Člen 15 – odstavka 4 in 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (13)  V členu 15 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim: (13)  v členu15 se četrti in peti odstavek nadomestita z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za preverjanje poročil o emisijah na podlagi načel iz Priloge V ter za akreditacijo in nadzor preveriteljev. Ta ureditev določa pogoje za akreditacijo in preklic akreditacije, za vzajemno priznavanje ter po potrebi za medsebojni pregled akreditacijskih organov.“;
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    120 Predlog direktive Člen 1 – točka 13 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 16 – odstavek 7
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (13a)  V členu 16 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim: 7.   Ko se zahteve, kot so tiste iz odstavka 5, naslovijo na Komisijo, Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v odboru iz člena 23(1) v skladu s poslovnikom odbora. 7.   Ko se zahteve, kot so tiste iz odstavka 5, naslovijo na Komisijo, Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v odboru iz člena 30c(1) v skladu s poslovnikom odbora.
Obrazložitev
Tehnična prilagoditev.
Predlog spremembe    121 Predlog direktive Člen 1 – točka 14 Direktiva 2003/87/ES Člen 16 – odstavek 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 12.  Po potrebi se sprejmejo podrobna pravila o postopkih iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22a. 12.  Po potrebi se sprejmejo podrobna pravila o postopkih iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30c(2).
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaj tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    122 Predlog direktive Člen 1 – točka 15 Direktiva 2003/87/ES Člen 19 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (15)  V členu 19(3) se tretji stavek nadomesti z naslednjim: (15)  v členu 19 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim: „Vključuje tudi določbe o začetku izvajanja pravil o medsebojnem priznavanju pravil v sporazumih za povezovanje sistemov trgovanja z emisijami. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“; „3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za vzpostavitev standardiziranega in zaščitenega sistema registrov v obliki standardiziranih elektronskih podatkovnih baz, ki vsebujejo splošne podatkovne elemente, za sledenje izdaje, posesti, prenosa in ukinitve pravic, za zagotavljanje javnega dostopa in primerne zaupnosti ter za zagotavljanje, da ni prenosov, ki bi bili nezdružljivi z obveznostmi iz Kjotskega protokola. Ti delegirani akti vsebujejo tudi določbe o uporabi in identifikaciji CER in ERU v sistemu EU za trgovanje z emisijami ter o spremljanju ravni te uporabe. Vključujejo tudi določbe o začetku izvajanja pravil o medsebojnem priznavanju pravil v sporazumih za povezovanje sistemov trgovanja z emisijami.“;
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    123 Predlog direktive Člen 1 – točka 15 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 21 – odstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (15a)  V členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.  Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o uporabi te direktive. V tem poročilu se posebna pozornost nameni ureditvi dodelitve pravic, delovanju registrov, uporabi izvedbenih ukrepov za spremljanje in poročanje, preverjanju in akreditaciji ter zadevam, povezanim s skladnostjo s to direktivo, ter morebitni fiskalni obravnavi pravic. Prvo poročilo se pošlje Komisiji do 30. junija 2005. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo oblikuje Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS. Vprašalnik ali predloga se pošlje državam članicam vsaj šest mesecev pred rokom za predložitev prvega poročila.“ „1.  Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o uporabi te direktive. V tem poročilu se posebna pozornost nameni ureditvi dodelitve pravic, finančnim ukrepom v skladu s členom 10a(6), delovanju registrov, uporabi izvedbenih ukrepov za spremljanje in poročanje, preverjanju in akreditaciji ter zadevam, povezanim s skladnostjo s to direktivo, ter morebitni fiskalni obravnavi pravic. Prvo poročilo se pošlje Komisiji do 30. junija 2005. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo oblikuje Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS. Vprašalnik ali predloga se pošlje državam članicam vsaj šest mesecev pred rokom za predložitev prvega poročila.“
Obrazložitev
S tem se v vseh sektorjih okrepita poročanje in preglednost glede izpolnjevanja oz. neizpolnjevanja obveznosti.
Predlog spremembe    124 Predlog direktive Člen 1 – točka 15 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 21 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (15b)  V členu 21 se vstavi naslednji odstavek:   „2a.  V poročilo vključi seznam upravljavcev naprav, za katere veljajo zahteve te direktive in ki niso prijavljeni v registru.“
Obrazložitev
Raven skladnosti med letalskimi prevozniki je sicer splošno visoka, vendar obstaja vrsta primerov neskladja, ki jih je še treba rešiti. Objava seznama neskladnih prevoznikov bi pospešila izvrševanje.
Predlog spremembe    125 Predlog direktive Člen 1 – točka 15 c (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 21 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (15c)  V členu 21 se doda naslednji odstavek:   „3a.  V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne poroča v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija opravi neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Država članica zagotovi vse informacije in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav. Komisija poročilo o preiskavi objavi.“
Obrazložitev
Da bi zagotovili enako raven izpolnjevanja obveznosti v vsej Uniji in enake konkurenčne pogoje za sektorje, vključene v EU ETS, bi Komisija morala imeti pravico, da izvede neodvisno preiskavo, če obstaja sum, da nacionalni organi ne izpolnjujejo obveznosti.
Predlog spremembe    126 Predlog direktive Člen 1 – točka 16 Direktiva 2003/87/ES Člen 22 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za spremembo te direktive z določitvijo nebistvenih elementov prilog k tej direktivi, razen prilog I, IIa in IIb.
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaj tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    127 Predlog direktive Člen 1 – točka 17 Direktiva 2003/87/ES Člen 22 a – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (17)  Vstavi se člen 22a: (17)  Vstavi se naslednji člen: „Člen 22a „Člen 30c Postopek v odboru“ Postopek v odboru“
Obrazložitev
Preštevilčenje zaradi navzkrižnega sklicevanja.
Predlog spremembe    128 Predlog direktive Člen 1 – točka 18 Direktiva 2003/87/ES Člen 23 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Člen 23 „Člen 30b Izvajanje prenosa pooblastila“ Izvajanje prenosa pooblastila“
Obrazložitev
Preštevilčenje zaradi navzkrižnega sklicevanja.
Predlog spremembe    129 Predlog direktive Člen 1 – točka 19 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Od leta 2008 lahko države članice uporabijo trgovanje s pravicami do emisij v skladu s to direktivo za dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I, ob upoštevanju vseh ustreznih meril, zlasti učinkov na notranji trg, možnih izkrivljanj konkurence, okoljske celovitosti sistema Skupnosti in zanesljivosti načrtovanega sistema spremljanja in poročanja pod pogojem, da vključitev takih dejavnosti in toplogrednih plinov odobri Komisija. Od leta 2008 lahko države članice uporabijo trgovanje s pravicami do emisij v skladu s to direktivo za dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I, ob upoštevanju vseh ustreznih meril, zlasti učinkov na notranji trg, možnih izkrivljanj konkurence, okoljske celovitosti sistema EU ETS in zanesljivosti načrtovanega sistema spremljanja in poročanja pod pogojem, da vključitev teh dejavnosti in toplogrednih plinov odobri Komisija. Vsaka tovrstna enostranska vključitev se predlaga in odobri najpozneje 18 mesecev pred začetkom novega obdobja trgovanja v okviru EU ETS.
Obrazložitev
Države članice imajo možnost razširiti področje uporabe EU ETS in vanj vključiti nove pline in sektorje. Vsako enostransko vključitev v področje uporabe EU ETS je treba pojasniti dovolj zgodaj pred začetkom faze 4.
Predlog spremembe    130 Predlog direktive Člen 1 – točka 19 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odobri jih v skladu z delegiranimi akti, za sprejetje katerih se pooblastilo prenese na Komisijo v skladu s členom 23, če se vključitev nanaša na dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za odobritev vključitve dejavnosti in emisij toplogrednih plinov iz prvega pododstavka v sistem za trgovanje s pravicami do emisije, če se ta vključitev nanaša na dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I.
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    131 Predlog direktive Člen 1 – točka 19 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 24 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b)  drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim: (b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za tako uredbo o spremljanju in poročanju o emisijah in podatkih o dejavnostih v skladu s členom 23.“. „3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za spremljanje dejavnosti, naprav in toplogrednih plinov, ki niso navedeni kot kombinacija v Prilogi I, ter za poročanje o njih, če se spremljanje in poročanje lahko izvedeta z zadostno točnostjo.“;
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    132 Predlog direktive Člen 1 – točka 20 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 24 a – odstavek 1 – pododstavka 1 in 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: (a)  v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim: „Taki ukrepi so skladni z akti, sprejetimi v skladu s členom 11b(7). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“; „1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive, poleg dodanega besedila iz člena 24, s podrobno ureditvijo za izdajanje pravic ali dobropisov v zvezi s projekti, ki jih upravljajo države članice in ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, za katere ne velja EU ETS.“;
Obrazložitev
Uskladitev s PDEU. Vsebina te določbe ustreza sedanjemu besedilu temeljnega akta z nekaterimi tehničnimi popravki.
Predlog spremembe    133 Predlog direktive Člen 1 – točka 22 Direktiva 2003/87/ES Člen 25 a – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Če tretja država sprejme ukrepe za zmanjšanje učinka letov, ki vzletijo v navedeni državi in pristanejo v Skupnosti, na podnebne spremembe, Komisija po posvetovanju z navedeno tretjo državo in državami članicami v okviru odbora iz člena 23(1) prouči razpoložljive možnosti za zagotovitev optimalnega medsebojnega delovanja sistema Skupnosti in ukrepov navedene države. 1. Če tretja država sprejme ukrepe za zmanjšanje učinka letov, ki vzletijo v navedeni državi in pristanejo v Uniji, na podnebne spremembe, Komisija po posvetovanju z navedeno tretjo državo in državami članicami v okviru odbora iz člena 30c(1) preuči razpoložljive možnosti za zagotovitev optimalnega medsebojnega delovanja EU ETS in ukrepov navedene države. Po potrebi Komisija lahko sprejme spremembe, na podlagi katerih se leti, ki prihajajo iz zadevne tretje države, izključijo iz letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I ali se zagotovijo vse nadaljnje spremembe letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I, ki izhajajo iz obveznosti sporazuma v skladu s četrtim pododstavkom. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje takih sprememb v skladu s členom 23. Po potrebi lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, na podlagi katerega se leti, ki prihajajo iz zadevne tretje države, izključijo iz letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I ali se zagotovijo vse nadaljnje spremembe letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I, ki izhajajo iz obveznosti sporazuma s to tretjo državo.
Predlog spremembe    134 Predlog direktive Člen 1 – točka 22 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 27 – odstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22a)  V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz sistema Skupnosti izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje: „1. Po posvetovanju z upravljavcem in z njegovim soglasjem lahko države članice iz EU ETS izključijo naprave, ki jih upravlja malo ali srednje podjetje, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so brez upoštevanja emisij iz biomase manjše od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje: (a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije, še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji; (a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, pa tudi pojasni, zakaj ti ukrepi ne bodo povzročili višjih stroškov teh naprav za izpolnjevanje zahtev, in sicer še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji; (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno; (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Na zahtevo upravljavca države članice v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno; (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase ali če ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, niso več vzpostavljeni, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v sistem Skupnosti; (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez upoštevanja emisij iz biomase ali če se ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, več ne izvajajo, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v EU ETS; (d)  objavi informacije iz točk (a), (b) in (c) za pripombe javnosti. (d)  objavi informacije iz točk (a), (b) in (c).   Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe. ' Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe.“
Predlog spremembe    135 Predlog direktive Člen 1 – točka 22 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 27 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (22b)  vstavi se naslednji člen:   „Člen 27a   Izključitev malih naprav, ki niso predmet enakovrednih ukrepov   1.  Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz EU ETS izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 5000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a), če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje:   (a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;   (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 5000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase;   (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 5000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v EU ETS, razen če se uporabi člen 27;   (d)  objavi informacije iz točk (a), (b) in (c).   2.  Kadar se naprava v skladu z odstavkom 1(c) ponovno vključi v EU ETS, se vse pravice, ki so bile dodeljene skladno s členom 10a, priznajo, začenši z letom ponovne vključitve. Pravice, dodeljene tem napravam, se odštejejo od količine pravic, s katerimi bo v skladu s členom 10(2) država članica, v kateri je naprava, trgovala na dražbi.
Predlog spremembe    136 Predlog direktive Člen 1 – točka 22 c (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 29
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22c) Člen 29 se spremeni: „Poročilo za zagotavljanje boljšega delovanja trga z ogljikom „Poročilo za zagotavljanje boljšega delovanja trga z ogljikom Če ima na podlagi rednih poročil o trgu z ogljikom iz člena 10(5) Komisija na voljo dokaze, da trg z ogljikom ne deluje pravilno, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu lahko po potrebi priloži predloge za povečanje preglednosti trga z ogljikom in predloge ukrepov za izboljšanje njegovega delovanja.“ Če ima na podlagi rednih poročil o trgu z ogljikom iz člena 10(5) Komisija na voljo dokaze, da trg z ogljikom ne deluje pravilno, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo vključuje del, ki je posvečen vzajemnemu delovanju EU ETS ter drugih politik Unije in nacionalnih podnebnih in energetskih politik, kar zadeva količine zmanjšanja emisij, stroškovno učinkovitost teh politik in njihov učinek na povpraševanje po pravicah v okviru EU ETS. Poročilu lahko po potrebi priloži zakonodajne predloge za povečanje preglednosti EU ETS in obravnavanje njegovih zmožnosti prispevanja k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030 in leta 2050 ter obravnavanje ukrepov za izboljšanje njegovega delovanja, vključno z ukrepi za upoštevanje učinka dodatnih energetskih in podnebnih politik Unije na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v EU ETS.“
Predlog spremembe    137 Predlog direktive Člen 1 – točka 22 d (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (22d)  Vstavi se naslednji člen:   „Člen 30a   Prilagoditve ob pregledu globalnega stanja v okviru UNFCCC in Pariškega sporazuma   V šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 Komisija objavi sporočilo, v katerem oceni usklajenost zakonodaje Unije o podnebnih spremembah s cilji Pariškega sporazuma. V sporočilu zlasti preuči namen in ustreznost EU ETS pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma.   Komisija v šestih mesecih po pregledu globalnega stanja leta 2023 in naslednjih pregledih globalnega stanja predloži poročilo, v katerem oceni potrebo po ustrezni prilagoditvi podnebnih ukrepov Unije.   V poročilu preuči možnost prilagoditve EU ETS v okviru globalnih prizadevanj za ublažitev in prizadevanj drugih velikih gospodarstev. V poročilu se zlasti oceni potreba po večjem zmanjšanju emisij, potrebo po prilagoditvi določb glede selitve virov CO2 in ali so potrebni dodatni ukrepi v okviru politike za uresničevanje zavez Unije in držav članic glede toplogrednih plinov.   Upošteva tudi tveganje selitve virov CO2, konkurenčnost evropske industrije, naložbe v Uniji in politiko industrializacije Unije.   Po potrebi ga spremlja zakonodajni predlog, pri čemer Komisija hkrati objavi tudi celovito oceno učinka.“
Predlog spremembe    138 Predlog direktive Člen 1 – točka 22 e (novo) Direktiva 2003/87/ES Priloga – odstavek 3
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22e)  V prilogi I se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3.  Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v sistem Skupnosti, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enote, ki uporabljajo izključno biomaso. „Enote, ki uporabljajo izključno biomaso“ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.“ „3.  Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v EU ETS, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, rezervne enote in enote za reševanje v sili, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo elektrike za porabo na kraju samem ob izpadu električne energije, ter enote, ki uporabljajo izključno biomaso. „Enote, ki uporabljajo izključno biomaso“ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.“
Predlog spremembe  139 Predlog direktive Člen 1 a (novo) Sklep (EU) 2015/1814 Člen 1 – odstavek 5 – pododstavka 1 a in 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 1a   Sklep (EU) 2015/1814 se spremeni:   V členu 1(5) se prvemu pododstavku doda naslednji pododstavek:   „Z odstopanjem se do obdobja pregleda iz člena 3 odstotki iz tega pododstavka podvojijo. Pri pregledu se preuči možnost podvojitve stopnje vnosa do ponovne vzpostavitve tržnega ravnovesja.   Poleg tega se pri pregledu določi zgornja meja rezerve za stabilnost trga, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog.“.
Obrazložitev
V prvih štirih letih delovanja rezerve za stabilnost trga bi bilo treba podvojiti stopnjo vnosa.

• [1]  UL C 71, 24.2.2016, str. 57.
• [2]  UL C 240, 1.7.2016, str. 62.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Komisija je 15. julija 2015 objavila predlog za četrto fazo ETS. Cilj predloga je uresničitev cilja EU, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za najmanj 40 %, obenem pa zaščiti evropsko industrijo pred selitvijo virov CO2 ter spodbuja inovacije in modernizacijo v industrijskem in energetskem sektorju v desetletju po letu 2020.[1] Predlog izhaja iz sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014, ki določajo smernice za dosego teh ciljev[2].

Poročevalec podpira predlog Evropske komisije kot del obstoječega podnebnega in energetskega svežnja EU 2030. Meni, da je tržno osnovan mehanizem, kot je ETS, najučinkovitejši način za izpolnjevanje naših obvez glede podnebja, in optimistično ugotavlja, da se je mehanizem za oblikovanje cen ogljika razširil po vsem svetu.

Pri pripravi tega poročila je poročevalec tesno sodeloval s poročevalci v senci, njihovimi pisarnami in svetovalci ter se jim želi uradno zahvaliti za dosedanji dragocen vložek. Prav tako se želi zahvaliti Evropski komisiji za stalno in proaktivno sodelovanje.

Cilji

Poročevalec pozdravlja novi linearni faktor zmanjšanja za 2,2 % in meni, da bi se morale pravice v četrti fazi vsako leto zmanjšati za najmanj toliko.

12. decembra so svetovni narodi sprejeli pariški sporazum, pri čemer so se zavezali, da bodo dvig svetovne temperature zadržali močno pod dvema stopinjama, in ugotovili, da bi se z zvišanjem za 1,5 °C lažje borili proti najhujšim posledicam podnebnih sprememb[3]. Poročevalec meni, da se mora v ETS odraziti pariški sporazum, in zato predlaga sledeče:

a)  novo klavzulo o pregledu, v skladu s katero mora Evropska komisija spremljati linearni faktor zmanjšanja, po potrebi pa mora po prvem pregledu stanja leta 2023 za Evropski parlament in Svet pripraviti predlog.

Ker lahko prekrivanje podnebne in energetske politike EU ter enostranski nacionalni ukrepi za zmanjšanje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije ogrozijo učinkovitost ETS in prispevajo k tržnim neravnovesjem, poročevalec predlaga tudi:

a)  v okviru letnega pregleda delovanja ETS bi morala Komisija upoštevati učinek prekrivanja politik EU in po potrebi za Evropski parlament in Svet pripraviti predlog,

b)  države članice lahko vsaki dve leti dajo v rezervo za stabilnost trga določeno količino pravic, ki je odvisna od zmanjšanja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije v tem obdobju.

Selitev virov CO2

Z vse večjo ambicioznostjo glede podnebnih sprememb bo tudi brezplačnih pravic vse manj. Poročevalec meni, da je treba panogam, kjer obstaja tveganje selitve virov CO2, zagotoviti ustrezno zaščito, vendar priznava, da je treba to zaščito dodatno usmerjati, obenem pa zagotavljati, da bodo merila realistična, in preprečiti, da bi bil medsektorski korekcijski faktor nepravičen. Zato poročevalec predlaga:

a)  bolj usmerjeno porazdelitev brezplačnih pravic na podlagi rezultata množenja intenzivnosti trgovine sektorja ali podsektorja s tretjimi državami in njegove intenzivnosti emisij;

b)  kakovostno oceno za vse sektorje v 10 % višje kategorije brezplačnih pravic;

c)  novo referenčno merilo za zmanjšanje za 0,3 % za panoge, ki ne morejo doseči 0,5-odstotnega letnega zmanjšanja;

d)  do 2 odstotni točki deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, se preneseta v sklad brezplačnih pravic z namenom izboljšanja medsektorskega korekcijskega faktorja, če se ta sproži;

e)  Komisija lahko poleg NACE-4 sektorje ali podsektorje oceni na bolj zbirni ali razčlenjeni ravni.

Posredni stroški

Poročevalec priznava, da pride do izkrivljanja trga, ko nekatere države članice nadomestijo posredne stroške, druge pa ne. Zato meni, da bi bilo treba to obravnavati, a je pri poskusu reševanja tega vprašanja nastala pravna težava. Ker v skladu s Pogodbama držav članic ni mogoče prisiliti k uporabi državne pomoči, je poročevalec zapisal, da države članice lahko nadomestijo neposredne stroške, o čemer je potrebna dodatna razprava s poročevalci v senci in pravnimi strokovnjaki.

Bolj dinamično dodeljevanje

V skladu s sedanjimi pravili je mogoče dodelitev spremeniti le, kadar pride do 50-odstotne spremembe v ravneh proizvodnje. To je povzročilo, da je nekaterim sektorjem dodeljenih premalo pravic, drugi pa so imeli nepričakovane dobičke. Da bi to težavo odpravili, poročevalec predlaga:

a)  dodelitev se spremeni ob 10-odstotnem povečanju ali zmanjšanju proizvodnje na napravi.

Poenostavitev

Stroške in upravno breme ETS najtežje nosijo tisti, ki si to lahko najmanj privoščijo. Ker obstaja želja po zmanjšanju upravnega bremena za industrijo, poročevalec predlaga sledeče:

a)  za majhne emisijske vire se prag s 25.000 ton dvigne na 50.000 ton emisij CO2,

b)  izjemno majhni emisijski viri, ki izpuščajo manj kot 5000 ton CO2, bi morali imeti možnost, da brez enakovrednih ukrepov zavrnejo vključitev v ETS.

Sklad za inovacije

V končni fazi morajo imeti podjetja možnost, da s pomočjo inovacij zagotovijo prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Z večanjem ambicij v okviru ETS in z nižanjem omejitev za emisije toplogrednih plinov so bistvenega pomena nove tehnologije, s katerimi bo evropska industrija ostala konkurenčna, obenem pa bodo zavarovana delovna mesta. Zato poročevalec predlaga več sprememb Sklada za inovacije:

a)  polovica sredstev sklada izhaja iz deleža pravic, ki se prodajo na dražbi,

b)  Sklad za inovacije se okrepi s 150 milijoni nedodeljenih pravic,

c)  podpre se lahko do 75% stroškov projekta,

d)  60 % financiranja mora biti odvisnega od preverjenega zmanjšanja emisij,

e)  projekti se financirajo glede na vnaprej določene mejnike.

Sklad za modernizacijo

Poročevalec meni, da bi morale v skladu s sklepi Sveta iz oktobra 2014 s Skladom za modernizacijo primarno upravljati države članice upravičenke v sodelovanju z EIB in Evropsko komisijo. Poleg tega poročevalec meni, da bi morala biti merila in pravila sklada karseda pregledna. Zato predlaga naslednje spremembe:

a)  prag za male projekte je 20 milijonov evrov,

b)  države članice določijo nacionalna pravila in merila za izbiro za male projekte, o njih pa potekajo javna posvetovanja,

c)  odbor za naložbe sestavljajo države članice upravičenke, EIB in Komisija,

d)  o izbirnih merilih odbora za naložbe potekajo javna posvetovanja.

Člen 10c

Poročevalec pozdravlja prehod na konkurenčni postopek za zbiranje ponudb za projekte, zasnovane v skladu s členom 10c, in priznava, da bo konkurenca zagotovila najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Načeloma sicer močno podpira predlog Komisije, vendar predlaga še sledeče:

a)  prag za konkurenčni postopek za zbiranje ponudb je 20 milijonov evrov,

b)  soproizvodnja toplote in električne energije je upravičena do podpore.

• [1]  http://ec.europa.eu/clima/policies/ets/revision/index_en.htm
• [2]  http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/145356.pdf
• [3]  https://unfccc.int/resource/docs/2015/cop21/eng/l09r01.pdf.

MANJŠINJSKO MNENJE

v skladu s členom 56(3) Poslovnika

Mireille D'Ornano

Naša skupina ne podpira te reforme, ker menimo, da je kljub dobrim namenom glede okoljskih vprašanj preveč tvegana. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je vsekakor smotrno, a ne bi smelo ogroziti delovnih mest v industriji. Zadevni sektorji, kot na primer jeklarski sektor, se že tako soočajo z neizprosno konkurenco iz držav, kot je Kitajska. Te države imajo pomembno mesto v sektorju, do okoljskih vprašanj pa so manj stroge. Poleg tega se v poročilu kaže potuhnjena krepitev pooblastil Komisije v škodo suverenih držav članic. Prav tako ne sprejmemo slabo prikritega poseganja v pristojnosti Mednarodne pomorske organizacije in Mednarodne organizacije civilnega letalstva, ki se kaže v želji po vključitvi pomorstva in letalstva v sistem ETS. Če želimo zagotoviti legitimnost in učinkovitost teh odločitev, jih morajo sprejeti vse države na svetovni ravni. Unija v nobenem primeru ne bi smela posegati v delo teh organizacij ali jih poskušati nadomestiti. Iz vseh teh razlogov bomo torej glasovali proti temu poročilu.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko(*) (10.11.2016)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb
(COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Fredrick Federley

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Svet se pomika proti nizkoogljičnemu gospodarstvu, kar dokazuje lani sprejeti pariški sporazum o podnebnih spremembah. V njem so določeni ambiciozni cilji, njihova izpolnitev pa je pomembna za EU. Prav tako pomembno je izkoristiti številne priložnosti, povezane s preobrazbo našega gospodarstva v nizkoogljičnega.

Evropa ima več kot deset let izkušenj s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). To je največji sistem omejevanja emisij in trgovanja z njimi na svetu, ki vključuje 11 000 elektrarn in industrijskih obratov. Z uvedbo cene za ogljik so se o podnebnih spremembah začeli pogovarjati vodstveni organi podjetij, sistem pa je pripomogel tudi k spodbujanju naložb v nizkoogljične tehnologije. Vlade in zasebni sektor po vsem svetu zagovarjajo, da bi bilo mogoče s trgom ogljika zagotoviti konkurenčnost, spodbujati inovacije in močno zmanjšati emisije. Vse več držav, celo Kitajska, uporablja ali namerava uporabljati trge ogljika za doseganje podnebnih ciljev.

Evropska komisija je julija 2015 predstavila predlog za spremembo direktive o EU ETS, s katerim bi v EU dosegli cilj vsaj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Pripravljavec mnenja predlagane spremembe sicer pozdravlja, a meni, da je treba nekatere elemente okrepiti, da se zagotovijo celovitost sistema, predvidljivost za industrijo in enaki konkurenčni pogoji med podjetji, sektorji in državami članicami. Bistvenega pomena je, da se v okviru sistema EU ETS še naprej spodbuja ustrezno zmanjševanje emisij, tudi z vidika nedavno sprejetega pariškega sporazuma. Obenem je treba preprečiti neupravičene stroške zmanjševanja emisij za najuspešnejše panoge, ki so resnično izpostavljene tveganju selitve virov CO₂.

Zagotavljanje stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij

Po sedanji direktivi bodo določbe o selitvi virov CO₂ nehale veljati leta 2020, toda za nekatere industrijske sektorje bo treba tudi po tem začasno ohraniti brezplačno dodelitev pravic kot izjemo od splošnega pravila dražbe kot glavnega načina dodeljevanja, da bi preprečili tveganje selitve virov CO₂. Pravila in merila za dodelitev morajo biti realistična in morajo spodbujati nadaljnje izboljšave postopka. Potrebne so pogostejše prilagoditve glede na dejanske podatke o proizvodnji, da se prepreči čezmerno dodeljevanje in da ne bi zavirali rasti učinkovitih industrijskih sektorjev. Brezplačne dodelitve morajo biti bolj ciljno usmerjene k sektorjem, ki so najbolj izpostavljeni tveganju selitve virov CO₂, tako da bi zagotovili polno podporo sektorjem, ki jo najbolj potrebujejo. S tem pristopom se bodo zmanjšale potrebe po uporabi medsektorskega korekcijskega faktorja, ki bi utegnil nepravično in očitno poslabšati konkurenčnost nekaterih industrijskih sektorjev.

Spodbujanje inovacij v industriji

Sistem EU za trgovanje z emisijami bi mogel in moral biti učinkovito orodje za okrepitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije, da bi povečali sklad za inovacije in mu razširili področje uporabe na nizkoogljične inovacije v industrijskih sektorjih. EU ETS namreč še ne spodbuja nizkoogljičnih naložb in inovacij v obsegu, kakršen je potreben za uresničitev srednje- in dolgoročnih podnebnih ciljev. Potreben je obsežnejši sklad za inovacije z dodatnimi sredstvi v vrednosti 150 milijonov, ki bi deloval kot vzvod za zasebne naložbe v prodorne industrijske tehnologije. Politike za podporo naložb v prehod na nizkoogljično gospodarstvo postajajo vse pomembnejše, saj se zgornja meja EU ETS znižuje, spreminjajo pa se tudi določbe o selitvi virov CO₂, kajti končni cilj je popolna prodaja pravic na dražbi.

Skladnost s čedalje bolj povezanim energetskim trgom

Reforma EU ETS in njen vpliv na proizvodnjo energije in trgovino z njo bi morala biti skladna s cilji energetske unije. Inovativen in sodoben evropski energetski sistem je bistvenega pomena, zato bi bilo treba temu cilju nameniti več sredstev. Pravila EU ETS za obdobje po letu 2020, usmerjena v energetski sektor ali v nadomestilo posrednih stroškov zmanjševanja emisij za porabnike električne energije, morajo biti bolj harmonizirana, da bi z njimi lahko vzpostavili enake konkurenčne pogoje, ne pa izkrivljali konkurenco na trgu z električno energijo med državami članicami. Prehodne brezplačne dodelitve energetskemu sektorju v državah članicah z nižjimi prihodki se morajo izvajati pregledno in zagotavljati ekonomsko izvedljive projekte v skladu z dolgoročnimi energetskimi in podnebnimi cilji EU. Redno bi bilo treba opravljati splošne preglede medsebojnih vplivov med EU ETS in drugimi politikami o podnebju, kakovosti zraka in energiji na evropski in nacionalni ravni, da bi preprečili prekrivanje politik in negativno interakcijo med različnimi instrumenti.

Nadaljnje delovanje na podlagi pariškega sporazuma

Kakšen bo učinek pariškega sporazuma o podnebnih spremembah na EU ETS, še ni podrobno raziskano, zato tega pri začetku četrte faze še ni mogoče v celoti upoštevati.

Kjotski protokol je zajel le 12 % svetovnih emisij, zdaj pa morajo države, ki proizvedejo več kot 95 % emisij v svetu, izvajati nacionalne načrte za podnebje in vsakih pet let povečati ambicioznost svojih ciljev. Direktiva o EU ETS mora biti usklajena s pariškim sporazumom, vključno z vzpostavitvijo zaskočnega mehanizma v okviru sistema EU ETS, ki bo omogočal redno revizijo določb o selitvi virov CO₂ in raven ambicioznosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1 Predlog direktive Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.	(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, obenem pa zagotovi mednarodna konkurenčnost industrije EU ter prepreči selitev virov CO2 in naložb.
__________________	__________________
15Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	15Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
Predlog spremembe    2 Predlog direktive Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2)  Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 201516.	(2)  Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji do leta 2030 zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi Unije in držav članic glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 2015[1]. Pariški sporazum o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: pariški sporazum), ki je bil sprejet na 21. zasedanju konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, odpira novo raven zavez na svetovni ravni, da bi dvig povprečne temperature na svetovni ravni omejili na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevali za omejitev zvišanja temperature na 1,5 °C. V skladu s sporazumom morajo k zmanjšanju emisij CO2 prispevati vsi gospodarski sektorji. Cilji in ukrepi, dogovorjeni na mednarodni ravni, na primer v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) in Mednarodne pomorske organizacije (IMO), bodo dobrodošli, če bodo pomagali doseči ustrezno zmanjšanje emisij.
__________________	__________________
16 http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx	16 http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx
Predlog spremembe    3 Predlog direktive Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3)  Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost.	(3)  Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran in učinkovitejši sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah, tretjih državah ali podnacionalnih regijah), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost. Unija je jasno določila, da bo ohranila EU ETS v središču svoje podnebne politike, njenim podnebnim politikam pa sledijo tudi druge države in regije sveta. V letu 2016 že okoli 40 držav in več kot 20 mest, dežel in pokrajin v različni meri uporablja mehanizme za oblikovanje cen ogljika, še več pa jih to načrtuje v prihodnosti. Unija spodbuja druge države, naj ji sledijo in naj vztrajajo pri svojih prizadevanjih.
Predlog spremembe    4 Predlog direktive Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4)  Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem evropske podnebne politike in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije17. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.	(4)  Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem evropske podnebne politike in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije17, obenem pa zagotoviti, da bodo ti vidiki, na primer v povezavi z učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije, podpirali cilje EU ETS in ne bodo spodjedali njegove tržne učinkovitosti. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, zato da bi dosegli dolgoročni cilj Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050. Žal signal glede cene ogljika v tretji fazi ni bil dovolj intenziven, da bi spodbudil naložbe v nizkoogljične tehnologije in procese. Za dobro delovanje EU ETS je bistvenega pomena zadostna cena ogljika, ki bo spodbujala naložbe v dekarboniziranje proizvodnje. Ob tem je treba poudariti cilj 20-odstotnega deleža ponovne industrializacije v BDP Unije do leta 2020, pa tudi pomen inovacij, naložb v raziskave in razvoj, zaposlovanja in obnovljenih spretnosti.
__________________	__________________
17Sporočilo COM(2015)80, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.	17Sporočilo COM(2015)0080, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.
Predlog spremembe    5 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5)  Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača”, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje odložitev popolnega prehoda, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike.	(5)  Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača”, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje tveganja selitve virov CO2 in naložb utemeljuje odložitev popolnega prehoda, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj za globalno povečanje emisij toplogrednih plinov in prelivanje naložb v tretje države, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike. V študiji, ki jo je Komisija naročila v letu 2013, je bilo ugotovljeno, da med letoma 2005 in 2012 ni bilo selitev virov CO2.
Predlog spremembe    6 Predlog direktive Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6)  Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Kot je potrdil Evropski svet, se zato delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki v obdobju 2013–2020 znaša 57 %, ne bi smel zmanjšati. Ocena učinka Komisije18 navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta19.	(6)  Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema za prehodno obdobje, da se ohrani konkurenčnost Evrope v svetu. Kot je potrdil Evropski svet, se zato delež pravic, ki se prodajo na dražbi, torej 57 % za obdobje 2013–2020, ne bi smel zmanjšati. Od leta 2021 naprej bi se moralo na dražbi prodati 57 % pravic, omogočeno pa bi moralo biti zmanjšanje tega deleža za pet odstotnih točk, da se zagotovi dovolj brezplačnih pravic. Ocena učinka Komisije18 navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta19.
__________________	__________________
18 SEC(2015)XX	18 SEC(2015)XX
19Sklep (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L […], […], str. […]).	19Sklep (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L […], […], str. […]).
Predlog spremembe    7 Predlog direktive Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7)  Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički.	(7)  Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Brezplačna dodelitev ni mišljena kot subvencija, temveč bi morala biti njen namen preprečevati selitev virov CO2 in naložb ter spodbujati in financirati naložbe v nizkoogljične tehnologije in procese. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so ti sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov teh sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tveganja ni. Sektorjem in delom sektorjev, pri katerih ni tveganja selitve virov CO2, ne bi smeli brezplačno dodeliti pravic. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički.
Predlog spremembe    8 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8)  Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz obdobja 2007–2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja najboljšo oceno napredka sektorjev, ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju za več kot 0,5 % večja ali manjša od vrednosti iz obdobja 2007–2008, se zadevna referenčna vrednost prilagodi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.	(8)  Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih, bi bilo treba referenčne vrednosti popolnoma posodobiti s podatki za leto 2017 in 2018, tako da bi odražale realne tehnološke izboljšave. Zaradi predvidljivosti in za nepretrgane spodbude za izboljševanje procesov bi bilo treba referenčne vrednosti še naprej posodabljati in za to uporabiti faktor, ki bi predstavljal najboljšo oceno napredka sektorjev, pri čemer bi bili upoštevani trdni, objektivni in preverjeni podatki o napravah, zato da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki bo bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki pokažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju za več kot 0,5 % večja ali manjša od vrednosti iz obdobja 2007–2008, se ustrezna referenčna vrednost prilagodi za navedeni odstotni delež. Za sektorje, katerih stopnja izboljšanja je nižja od 0,3 %, bi bilo treba uporabiti ta delež. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi bilo treba referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajevati z referenčnimi vrednostmi rafinerij.
Predlog spremembe    9 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9)  Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.	(9)  Vzpostavljen bi moral biti mehanizem EU, s katerim bi ob upoštevanju pravil o državni pomoči zagotavljali nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se moral vsaj 80 % prihodkov od dražbe porabiti za ukrepe podnebnega financiranja iz te direktive, vključno z ukrepi v ranljivih tretjih državah – tudi za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki naj bi se uporabil, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. EU bi morala ustanoviti tudi sklad za pravičen prehod, v katerem bi zbrala prihodke od dražb in jih namenila za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.
Predlog spremembe    10 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje CO2, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje CO2, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.	(10)  Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje CO2 ter zajemanje in uporabo CO2, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 ter zajemanje in uporabo CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 ter za zajemanje in uporabo CO2, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega preprečevanja emisij toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se krijejo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.
Predlog spremembe    11 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo in odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije na dražbi do leta 2030 z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo energetskega sektorja in pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Struktura upravljanja bi morala delovati v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. Navedeno strukturo upravljanja bi morala sestavljati odbor za naložbe in upravni odbor, pri postopku odločanja pa bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.	(11)  Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo in odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije na dražbi do leta 2030 z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 in do leta 2050pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo energetskega sektorja ter da se pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Struktura upravljanja bi morala delovati skladno z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. Strukturo upravljanja bi morala sestavljati odbor za naložbe in svetovalni odbor. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.
Predlog spremembe    12 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12)  Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja v določenih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka bi morali biti predmet javnega posvetovanja. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju.	(12)  Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja v nekaterih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil in tako zagotoviti, da se bo brezplačna dodelitev uporabljala za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije. Seznam izbranih in zavrnjenih projektov bi moral biti javno objavljen. Do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve bi morale biti upravičene tudi naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR. Zadevna država članica bi morala naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril, določenih v tej direktivi. O rezultatih izbirnega postopka bi moralo biti izvedeno javno posvetovanje. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju.
Predlog spremembe    13 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13)  Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.	(13)  Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno z Obzorjem 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, in sicer upoštevaje naložbeno strategijo Evropske investicijske banke na področju podnebnih sprememb, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.
Predlog spremembe    14 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14)  Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, omogočajo izključenim napravam, da ostanejo izključene, državam članicam pa bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja.	(14)  Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, omogočajo izključenim napravam, da še naprej ostanejo izključene in se jim tako zmanjšajo nepotrebni upravni stroški, državam članicam pa bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da se državam članicam, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, to omogoči na začetku vsakega obdobja trgovanja.
Predlog spremembe    15 Predlog direktive Uvodna izjava 16 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16b)  Da bi bistveno zmanjšali upravno breme podjetij, bi morala Komisija razmisliti o ukrepih, kot so samodejna predložitev in preverjanje poročil o emisijah, in dodobra izkoristiti potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Predlog spremembe    16 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 – odstavek 1 – točka ua (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   V členu 3(1) se doda točka:   „(ua)  „mali emisijski vir” pomeni napravo, ki pristojnemu organu v vsakem od treh let pred obvestilom iz točke (a) člena 27(1) sporoči emisije, manjše od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in ki ima, če izvaja dejavnosti izgorevanja, nazivno vhodno toplotno moč nižjo od 35 MW brez emisij iz biomase.”
Predlog spremembe    17 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)   odstavku 1 se dodajo trije novi pododstavki: (a)   odstavku 1 se dodajo štirje novi pododstavki: „Od leta 2021 delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znaša 57 %. „Od leta 2021 delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znaša 57 %, v celotnem četrtem trgovalnem obdobju v skladu s členom 10a(5) pa se zmanjša za največ pet odstotnih točk. Prilagoditev se v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 10(2) izvede izključno v obliki zmanjšanja pravic za prodajo na dražbi. 2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo”). 2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energetskih sistemov nekaterih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo”). Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.”; Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.   V letu 2021 se odpiše 300 milijonov pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga.”
Predlog spremembe    18 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b – točka i Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (i)   v točki (a) se „88 %” nadomesti z „90 %”; (i)   prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: 2.  Skupna količina pravic, ki jo bo posamezna država članica prodala na dražbi, je sestavljena, kot sledi: „2  Skupna količina pravic, ki jo bo posamezna država članica prodala na dražbi, je sestavljena, kot sledi: (a)  90 % skupne količine pravic, ki bodo prodane na dražbi, se porazdeli med države članice v deležih, ki so identični deležu preverjenih emisij v okviru sistema Skupnosti zadevne države članice za leto 2005 ali povprečje obdobja 2005–2007, uporabi se najvišjo vsoto. (a)  90 % skupne količine pravic, ki bodo prodane na dražbi, se porazdeli med države članice v deležih, ki so identični deležu preverjenih emisij v okviru sistema Skupnosti zadevne države članice za leto 2005 ali povprečje obdobja 2005–2007, uporabi se najvišja vsota; (b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi II; in (b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med nekatere države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih te države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotne deleže, navedene v Prilogi IIa. Za države članice, upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo iz člena 10d, se delež njihovih pravic, določen v Prilogi IIa prenese v njihov delež v skladu za modernizacijo.”
Predlog spremembe    19 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b – točka ii Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (ii)   točka (b) se nadomesti z naslednjim: črtano (b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.” in
Predlog spremembe    20 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (c)  v odstavku 3 se dodajo točke (j), (k) in (l): (c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: 3.  Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov: „3  Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Vsaj 80 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov: (a)  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključno s prispevkom v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire in v Sklad za prilagajanje, kakor je bil določen na konferenci o podnebnih spremembah v Poznanu (COP 14 in COP/MOP 4), prilagajanje na vplive podnebnih sprememb, financiranje raziskav in razvoja ter demonstracijskih projektov za zmanjšanje emisij in prilagoditev podnebnim spremembam, vključno s sodelovanjem v pobudah v okviru Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo in evropskih tehnoloških platform; (a)  zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključno s prispevkom v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire in v Sklad za prilagajanje, kakor je bil določen na konferenci o podnebnih spremembah v Poznanju (COP 14 in COP/MOP 4), ter v Zeleni podnebni sklad za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb, financiranje raziskav in razvoja ter demonstracijskih projektov za zmanjšanje emisij in prilagoditev podnebnim spremembam, vključno s sodelovanjem v pobudah v okviru Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo in evropskih tehnoloških platform; (b)  razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Skupnosti v zvezi z uporabo 20 % obnovljivih virov energije do leta 2020, ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Skupnosti, da bo do leta 2020 povečala energetsko učinkovitost za 20 %;” (b)  razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Skupnosti v zvezi z uporabo [posodobiti skladno z dogovorom sozakonodajalcev] % obnovljivih virov energije do leta 2030, ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Skupnosti, da bo do leta 2030 povečala energetsko učinkovitost za [posodobiti skladno z dogovorom sozakonodajalcev] %; (c)  ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov in povečanje pogozdovanja ter obnove gozdov v državah v razvoju, ki so ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, prenos tehnologij in omogočanje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah; (c)  ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov in povečanje pogozdovanja ter obnove gozdov v državah v razvoju, ki so ratificirale mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, prenos tehnologij in omogočanje prilagajanja negativnim učinkom podnebnih sprememb v teh državah; d)  zajemanje CO2 v gozdovih Skupnosti; (d)  zajemanje CO2 v gozdovih Skupnosti; (e)  okolju varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva in vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, vključno v tretjih državah; (e)  za okolje varno zajemanje in geološko shranjevanje ali uporaba CO2, zlasti iz elektrarn na trdna fosilna goriva in vrste industrijskih sektorjev in delov sektorjev, tudi v tretjih državah; (f)  spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa; (f)  spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa; (g)  financiranje raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti in čistih tehnologij v sektorjih, za katere velja ta direktiva; (g)  financiranje raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti in čistih tehnologij v sektorjih, za katere velja ta direktiva; (h)  ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom; (h)  ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom; (i)  kritje administrativnih stroškov upravljanja sistema Skupnosti. (i)  ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, tudi za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb; (j)  financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6); (j)  spodbujanje učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva; (k)  ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb; (k)  poleg tega se prihodki lahko uporabijo za enega ali več naslednjih namenov:   (i)  kritje administrativnih stroškov upravljanja sistema Skupnosti;   (ii)  financiranje finančnih ukrepov za sektorje ali dele sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6); (l)  spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.   Države članice morajo izpolniti določbe iz tega odstavka, če imajo in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore, vključno zlasti v državah v razvoju, ali notranje regulatorne politike, ki spodbujajo finančno podporo, določeno za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, skupaj z vsemi prihodki, pridobljenimi s prodajo pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2. Šteje se, da države članice izpolnjujejo določbe iz tega odstavka, če imajo in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore, zlasti v državah v razvoju, ali notranje regulativne politike, ki spodbujajo finančno podporo, določeno za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, skupaj z vsemi prihodki, pridobljenimi s prodajo pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2. Države članice obvestijo Komisijo o uporabi prihodkov in o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom v svojih poročilih, ki jih predložijo v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES.” Države članice obvestijo Komisijo o uporabi prihodkov in o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom v svojih poročilih, ki jih predložijo v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES. Te informacije se predložijo na podlagi standardizirane predloge, ki jo pripravi Komisija, in z upoštevanjem minimalne ravni podrobnosti, ki omogoča preglednost in primerljivost, vključujejo pa tudi informacije o dodatnosti sredstev. Komisija te informacije objavi na svojem spletnem mestu.”
Predlog spremembe    21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3a in 3b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (ca)  Vstavijo se naslednji odstavki:   „3a.  Do 260 milijonov skupne količine pravic, od katerih je polovica vzeta od deleža pravic, ki bodo prodane na dražbi, kot je določeno v členu 10(1), ter bi bila polovica sicer dodeljena brezplačno, se proda na dražbi, da se vzpostavi harmonizirana ureditev na ravni Unije, kot je določeno v členu 10a(6).   3b.  Sklad za pravičen prehod   Kot dopolnitev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada se s 1. januarjem 2021 ustanovi sklad za pravičen prehod, ki se financira z združitvijo 2 % prihodkov od dražb.   Prihodki od teh dražb bi ostali na ravni Unije, da bi jih lahko uporabili za ublažitev socialnih posledic podnebnih politik v regijah, kjer je veliko zaposlenih v sektorjih, odvisnih od ogljika, BDP na prebivalca pa je precej pod povprečjem Unije. Pri teh ukrepih je treba spoštovati načelo subsidiarnosti.   Prihodki od dražbe, namenjeni za pravičen prehod, se lahko uporabijo na različne načine, na primer:   –  ustvarjanje enot za prerazporeditev in/ali mobilnost,   –  pobude s področja izobraževanja/usposabljanja za prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje delavcev,   –  podpora pri iskanju zaposlitve,   –  ustanavljanje podjetij ter   –  spremljanje in preventivni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje negativnega učinka prestrukturiranja na telesno in duševno zdravje.   Ker so temeljne dejavnosti, ki se financirajo iz sklada za pravičen prehod, tesno povezane s trgom dela, so socialni partnerji (po zgledu Odbora Evropskega socialnega sklada) dejavno vključeni v upravljanje sklada, sodelovanje z lokalnimi socialnimi partnerji pa je glavni pogoj, da projekti pridobijo finančna sredstva.”
Predlog spremembe    22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka d a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 5
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (da)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: 5.  Komisija nadzoruje delovanje evropskega trga ogljika. Vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju trga ogljika, vključno z izvajanjem dražb, likvidnostjo in količinami, s katerimi se trguje. Če je to potrebno, države članice zagotovijo, da so Komisiji predložene vse potrebne informacije vsaj dva meseca preden Komisija sprejme poročilo. „5.  Komisija nadzoruje delovanje evropskega trga ogljika. Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o delovanju trga ogljika, vključno z izvajanjem dražb, likvidnostjo in količinami, s katerimi se trguje. V poročilu je obravnavana tudi interakcija med sistemom EU ETS in drugimi podnebnimi in energetskimi ukrepi na ravni Unije in nacionalni ravni ter analizirani vplivi različnih instrumentov politik na delovanje trga EU ETS, zlasti glede ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na trgu ogljika. V poročilu je obravnavan tudi prenos stroškov pravic na cene proizvodov, in sicer za najpomembnejše sektorje in dele sektorjev, zlasti glede na njihov tržni delež. Če je potrebno, države članice zagotovijo, da so Komisiji predložene vse potrebne informacije vsaj dva meseca, preden Komisija sprejme poročilo.”
Predlog spremembe    23 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka d b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 5a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (db)   doda se naslednji odstavek:   „5a.  Države članice Komisiji sporočijo zaprtje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije zaradi nacionalnih ukrepov. Komisija izračuna enakovredno število pravic, ki jih zaprti obrati predstavljajo. Države članice lahko umaknejo ustrezne količine pravic.”
Predlog spremembe    24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10a – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)   drugi odstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: (a)   odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim: Do 31. decembra 2010 Komisija sprejme polno usklajene izvedbene ukrepe na ravni Skupnosti za dodelitev pravic iz odstavkov 4, 5, 7 in 12, vključno z vsemi potrebnimi določbami za usklajeno uporabo odstavka 19. „Do 31. decembra 2010 Komisija sprejme polno usklajene izvedbene ukrepe na ravni Skupnosti za dodelitev pravic iz odstavkov 4, 5, 7 in 12, vključno z vsemi potrebnimi določbami za usklajeno uporabo odstavka 19. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatna povečanja proizvodnje z uporabo istih pragov in prilagoditev dodelitve, kot se uporabljajo pri delnem prenehanju delovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23, tako da se ta direktiva dopolni z dodatno dodelitvijo iz rezerve za nove udeležence za znatne spremembe proizvodnje. Vsako povečanje ali zmanjšanje proizvodnje za več kot 10 %, izraženo kot povprečje preverjenih proizvodnih dejavnosti v preteklih dveh letih v primerjavi s proizvodno dejavnostjo, sporočeno v skladu s členom 11, se prilagodi z ustrezno količino pravic, in sicer se pravice vključijo v rezervo iz odstavka 7 ali iz nje sprostijo. Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Skupnosti za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.” Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Skupnosti za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob hkratnem zagotavljanju predvidljivosti za industrijske obrate in upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.” Načeloma se za vsak sektor in del sektorja referenčne vrednosti izračunajo za proizvode in ne vhodne materiale, da se izboljša zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prihranek energetske učinkovitosti v vsakem proizvodnem postopku zadevnega sektorja in dela sektorja. Načeloma se referenčne vrednosti za vsak sektor in del sektorja izračunajo za proizvode in ne vhodne materiale, da se izboljša zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in prihranek energetske učinkovitosti v vsakem proizvodnem postopku sektorja in dela sektorja. 2.  Pri opredeljevanju načel za oblikovanje ex-ante referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih ali delih sektorjev mora biti začetna točka povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorjev v Skupnosti v letih 2007 in 2008. Komisija se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, skupaj z zadevnimi sektorji in deli sektorjev. 2.  Pri opredeljevanju načel za oblikovanje ex-ante referenčnih vrednosti v posameznih sektorjih ali delih sektorjev mora biti začetna točka povprečni učinek 10 % najbolj učinkovitih naprav v sektorju ali delu sektorjev v Skupnosti v letih 2007 in 2008. Komisija se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, skupaj z zadevnimi sektorji in deli sektorjev. Za zagotovitev enakosti in preglednosti se brezplačne pravice dodelijo le sektorjem in delom sektorjev, za katere so podatki predloženi v skladu s harmonizirano uveljavljeno metodologijo. Uredbe, ki so v skladu s členoma 14 in 15, omogočijo usklajena pravila o spremljanju, poročanju in preverjanju emisij toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo, glede določanja ex-ante referenčnih vrednosti. Uredbe, ki so v skladu s členoma 14 in 15, določajo usklajena pravila o spremljanju, poročanju in preverjanju emisij toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo, glede določanja ex-ante referenčnih vrednosti, pri čemer se upošteva zmožnost za dolgoročno zmanjševanje emisij, da bi dosegli dolgoročne podnebne cilje Unije. „Referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev se prilagodijo, da se preprečijo nepričakovani dobički in izrazi tehnološki napredek v obdobju 2007–2008 in vsakem poznejšem obdobju, za katerega se določijo brezplačne dodelitve v skladu s členom 11(1). Ta prilagoditev zmanjša referenčne vrednosti, ki jih določa akt, sprejet v skladu s členom 10a, za 1 % vrednosti, ki je bila določena na podlagi podatkov za obdobje 2007–2008, za vsako leto med letom 2008 in sredino zadevnega obdobja brezplačne dodelitve, razen v naslednjih primerih: Pred začetkom obdobja trgovanja se referenčne vrednosti v posameznih sektorjih in delih sektorjev popolnoma posodobijo na podlagi povprečja preverjenih emisij iz 10 % najučinkovitejših naprav v sektorju ali delu sektorja v Uniji v letih 2017 in 2018. Referenčne vrednosti se določijo na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11.   Referenčne vrednosti odražajo dejanski tehnološki napredek in zmanjšanje emisij v primerjavi z izhodiščem iz prvega pododstavka. Na podlagi popolne posodobitve s podatki za leti 2017 in 2018 se vrednosti za vsako naslednje leto znižajo za 1 % v primerjavi z določeno vrednostjo, razen v naslednjih primerih:” (i)  Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5 % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2007–2008. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5 % bodisi za 1,5 % za vsako leto med letom 2008 in sredino obdobja, za katerega se dodeli brezplačna dodelitev; (i)  Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5 % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2017–2018. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5 % bodisi za 1,5 % za vsako leto. (ii)  Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov. (ii)  Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunane z uporabo načel iz člena 10a, v zadnjih dveh letih, za kateri so na voljo podatki, za vsako leto nižje od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,7 % vrednosti za obdobje 2017–2018. V tem primeru se referenčna vrednost v zadevnem letu zniža za 0,3 %;   (iia)  Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotni delež kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo za proizvajalce teh proizvodov enaki konkurenčni pogoji. Za ta namen Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 22a. Za ta namen Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 22a, s katerim naj bi zmanjšala upravno breme za mala in srednja podjetja pri zbiranju podatkov. 3.  Ob upoštevanju odstavkov 4 in 8 in ne glede na člen 10c se proizvajalcem električne energije, napravam za zajemanje CO2, cevovodom za prenos CO2 ali mestom za shranjevanje CO2 ne dodelijo brezplačne pravice. 3.  Ob upoštevanju odstavkov 4 in 8 in ne glede na člen 10c se proizvajalcem električne energije, napravam za zajemanje CO2, cevovodom za prenos CO2 ali mestom za shranjevanje CO2 ne dodelijo brezplačne pravice.”
Predlog spremembe    25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b)  odstavku 2 se doda nov tretji pododstavek: črtano Referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev se prilagodijo, da se preprečijo nepričakovani dobički in izrazi tehnološki napredek v obdobju 2007–2008 in vsakem poznejšem obdobju, za katerega se določijo brezplačne dodelitve v skladu s členom 11(1). Ta prilagoditev zmanjša referenčne vrednosti, ki jih določa akt, sprejet v skladu s členom 10a, za 1 % vrednosti, ki je bila določena na podlagi podatkov za obdobje 2007–2008, za vsako leto med letom 2008 in sredino zadevnega obdobja brezplačne dodelitve, razen v naslednjih primerih:   (i)  Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5 % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2007–2008. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5 % bodisi za 1,5 % za vsako leto med letom 2008 in sredino obdobja, za katerega se dodeli brezplačna dodelitev;   (ii)  Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.   Za ta namen Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 22a.
Predlog spremembe    26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c Direktiva 2003/87/ES Člen 10a – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: (c)  odstavki 5, 6, 7in 8 se nadomestijo z naslednjim: 5.  Za upoštevanje deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, določenega v členu 10, znesek brezplačnih dodelitev vsako leto, ko znesek brezplačnih dodelitev ne doseže najvišje ravni, upošteva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, preostale pravice do navedene ravni pa se uporabijo za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve, da se spoštuje delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi v poznejših letih. Če se kljub temu doseže najvišja raven, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo. Vsaka taka prilagoditev se izvede na enoten način. „5.  Če znesek brezplačnih dodelitev vsako leto ne doseže najvišje ravni, ki zadeva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, določen v členu 10, se preostale pravice do navedene ravni uporabijo za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve, da se spoštuje delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi v poznejših letih. Če pa je najvišja raven dosežena, se v skladu s členom 10b sektorjem in delom sektorjev brezplačno razdeli število pravic, enako zmanjšanju do pet odstotnih točk deleža pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi v celotnem desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021. Če zmanjšanje kljub temu ne zadostuje za potrebe sektorjev ali delov sektorjev v skladu s členom 10b, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo. Vsaka taka prilagoditev se izvede na enoten način, tako da ne vpliva na 10 % najučinkovitejših naprav, opredeljenih v členu 10a na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11. Države članice bi morale sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči. 6.  Na ravni Unije se sprejme harmonizirana ureditev za dodeljevanje nadomestil za naprave v korist sektorjev in delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upoštevajo učinki na notranji trg. Ta harmonizirana nadomestila se financirajo, kot je za tovrstne stroške določeno v členu 10.   Nadomestila so sorazmerna in skladna s pravili o državni pomoči ter se uporabljajo tako, da preprečujejo negativne učinke na notranjem trgu ter prekomerne nadomestitve. Z ukrepi za dodeljevanje nadomestil se še naprej spodbujata energetska učinkovitost in prehod z visokoogljične na nizkoogljično uporabo električne energije. Če znesek nadomestila iz člena 10 ne zadošča za nadomestitev vseh upravičenih stroškov, se znesek pomoči enotno zmanjša za vse upravičene naprave. Ti ukrepi, vključno z dodatnimi nadomestili, ki jih v skladu s členom 10(3) dodeljujejo države članice, so skladni s pravili o državni pomoči in ne ustvarjajo novega izkrivljanja trga. 7.  Pravice iz največje količine iz člena 10a(5) te direktive, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje skupaj z 250 milijoni pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta(*). 7.  Pravice iz največje količine iz člena 10a(5) te direktive, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje skupaj z 250 milijoni pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta(*). _____ _____ (*) [vstavite celotno ime Sklepa in sklic na UL]. (*) [vstavite celotno ime Sklepa in sklic na UL]. Od leta 2021 se pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo. Od leta 2021 se pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo. Dodelitev se popravi z linearnim faktorjem iz člena 9. Dodelitev se popravi z linearnim faktorjem iz člena 9. Novim udeležencem se za katerokoli proizvodnjo električne energije pravice ne dodelijo brezplačno. Novim udeležencem se za proizvodnjo električne energije pravice ne dodelijo brezplačno. Do 31. decembra 2010 Komisija sprejme usklajena pravila, ki veljajo za opredelitev ‚novega udeleženca‘, zlasti kar zadeva opredelitev ‚bistvenega povečanja‘. Do 31. decembra 2010 Komisija sprejme usklajena pravila, ki veljajo za opredelitev ‚novega udeleženca‘, zlasti kar zadeva opredelitev ‚bistvenega povečanja‘.   7a.  Če sektorji in deli sektorjev, ki jih zadeva člen 10b(1) in (2), prejmejo preveč brezplačnih pravic, se denarna vrednost presežnih pravic do 31. decembra 2030 nameni ali plača izključno za nizkoogljične naložbe v naprave podjetij, ki so vključene v EU ETS in izpolnjujejo zahteve iz člena 10(3)(b), (e) in (g) ter člena 10c(2) in (3).   V četrti fazi se bilanca pripravi dvakrat, in sicer v letu 2025 in 2030, z možnostjo sankcij iz člena 16. 8.  400 milijonov pravic je na voljo za podporo inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije na ozemlju Unije. 8.  600 milijonov pravic – od katerih jih je 200 vzetih iz deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, določenega v členu 10 – je na voljo za podpiranje in spodbujanje naložb z uporabo nepovratnih sredstev in različnih instrumentov, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, v inovacije na področju vseh vrst trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih namen je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 ali zajemanje in uporaba CO2, in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije in shranjevanja energije, tudi pilotnih projektov, na ozemlju Unije. Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, ki še niso komercialno sposobne preživeti, na geografsko usklajenih lokacijah. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij. Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij, proizvodov in procesov v obstoječih in novih napravah ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 ali zajemanja in uporabe CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, ki še niso komercialno sposobne preživeti. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij. Komisija objavi smernice za državno pomoč za države članice, ki sofinancirajo upravičene projekte, do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) št. 2015/..., dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka za zgoraj navedene projekte v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril. Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) št. 2015/..., dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka za zgoraj navedene projekte v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021.   Pri monetizaciji pravic za sklad za inovacije se čas prodaje pravic na dražbi določi tako, da se jamči za gotovost razpoložljivih sredstev, pri čemer se je treba izogibati negativnim učinkom na pravilno delovanje trga ogljika. Časovni razpored za monetizacijo pravic se objavi najpozneje 18 mesecev pred začetkom četrte faze in zagotavlja postopno monetizacijo pravic, razporejenih skozi celotno obdobje te faze.   Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril ter ob upoštevanju njihovega pomena v zvezi z razogljičenjem posameznih sektorjev.   Projekti na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij, vključno s tehnologijami zajemanja in shranjevanja CO2 ali zajemanja in uporabe CO2, znatno prispevajo k zmanjševanju emisij ter krepijo konkurenčnost in produktivnost. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23, pri čemer Komisija upošteva, da morajo biti projekti osredotočeni na raziskave in inovacije za oblikovanje in razvoj prodornih rešitev in izvajanje demonstracijskih programov v realnem industrijskem okolju, ki potekajo pred komercializacijo in s katerimi se razvijajo tehnične rešitve, katerih področje uporabe je lahko zelo široko ali ki jih je mogoče prenesti znotraj in zunaj sektorja, po možnosti pa upošteva pa tudi geografsko ravnovesje, ne da bi pri tem ogrožala načelo odličnosti. Pravice se prihranijo za projekte, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka. Podpora tem projektom se zagotavlja prek držav članic in dopolnjuje izdatno sofinanciranje s strani upravljavca naprave. Prav tako jih lahko sofinancira zadevna država članica in drugi instrumenti. Noben projekt ne prejme podpore po mehanizmu iz tega odstavka, ki presega 15 % skupnega števila pravic, razpoložljivih za ta namen. Te pravice se upoštevajo v skladu z odstavkom 7. Pravice se prihranijo za projekte, ki izpolnjujejo merila iz tretjega pododstavka. Podpora tem projektom se zagotavlja prek držav članic in dopolnjuje izdatno sofinanciranje s strani upravljavca naprave. Prav tako jih lahko sofinancira zadevna država članica ter drugi instrumenti in programi, kot sta Evropski sklad za strateške naložbe in program Obzorje 2020. Noben projekt ne prejme podpore po mehanizmu iz tega odstavka, ki presega 15 % skupnega števila pravic, razpoložljivih za ta namen. Te pravice se upoštevajo v skladu z odstavkom 7.”
Predlog spremembe    27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d Direktiva 2003/87/ES Člen 10a – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (d)  prvi pododstavek odstavka 6 se nadomesti z naslednjim: črtano Države članice bi morale sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči.
Predlog spremembe    28 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka e Direktiva 2003/87/ES Člen 10a – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (e)  odstavek 7 se spremeni: črtano 7.  Pravice iz največje količine iz člena 10a(5) te direktive, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje skupaj z 250 milijoni pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta(*).   _____   (*) [vstavite celotno ime Sklepa in sklic na UL].   Od leta 2021 se pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo.
Predlog spremembe    29 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka f Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 8 – pododstavek 1, 2 in 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (f)  v odstavku 8 se prvi, drugi in tretji pododstavek odstavka 8 nadomestijo z naslednjim: črtano 400 milijonov pravic je na voljo za podporo inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije na ozemlju Unije.   Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, ki še niso komercialno sposobne preživeti, na geografsko usklajenih lokacijah. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij.   Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) št. 2015/..., dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka za zgoraj navedene projekte v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.
Predlog spremembe    30 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 b in člen 10 c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Člen 10b „Člen 10b Ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru premestitve emisij CO2 Prehodni ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru selitve virov CO2 1.  Za sektorje in dele sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,2, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami, opredeljena kot količnik med skupno vrednostjo izvoza tretjim državam, ki se ji prišteje vrednost uvoza iz tretjih držav, in skupno velikostjo trga za Evropski gospodarski prostor (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav), pomnoži z intenzivnostjo emisij, izmerjeno v kg CO2, deljeno z njihovo bruto dodano vrednostjo (v EUR), se šteje, da zanje obstaja tveganje premestitve emisij CO2. Takim sektorjem in delom sektorjev se za obdobje do leta 2030 brezplačno dodeli 100 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a. 1.  Za sektorje in dele sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,2, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami, opredeljena kot razmerje med skupno vrednostjo izvoza tretjim državam, ki se ji prišteje vrednost uvoza iz tretjih držav, in skupno velikostjo trga za Evropski gospodarski prostor (letni promet in skupni uvoz iz tretjih držav), pomnoži z intenzivnostjo emisij, izmerjeno v kg CO2, deljeno z njihovo bruto dodano vrednostjo (v EUR), se šteje, da zanje obstaja tveganje selitve virov CO2. Tem sektorjem in delom sektorjev se za obdobje do leta 2030 brezplačno dodeli 100 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a. 2.  Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,18, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila: 2.  Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,18, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila: a)  obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije; (a)  obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije; (b)  sedanje in predvidene značilnosti trga; (b)  sedanje in predvidene značilnosti trga; (c)  stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev. (c)  stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev. 3.  Za druge sektorje in dele sektorjev se šteje, da lahko prenesejo več stroškov pravic na cene proizvodov, in za obdobje do leta 2030 se jim brezplačno dodeli 30 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a. 3.  Za druge sektorje in dele sektorjev se šteje, da lahko prenesejo več stroškov pravic na cene proizvodov, in se jim za obdobje do leta 2030 pravice ne dodelijo. 4.  Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt za predhodne odstavke za dejavnosti na 4-mestni ravni (koda NACE-4) v zvezi z odstavkom 1 v skladu s členom 23 na podlagi razpoložljivih podatkov za zadnja tri koledarska leta. 4.  Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt za predhodne odstavke za dejavnosti na 4-mestni ravni (koda NACE-4) v zvezi z odstavkom 1 v skladu s členom 23 na podlagi razpoložljivih podatkov za zadnja tri koledarska leta. Člen 10c Člen 10c Možnost prehodne brezplačne dodelitve pravic za modernizacijo energetskega sektorja Možnost prehodne brezplačne dodelitve pravic za modernizacijo energetskega sektorja 1.  Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo energetskega sektorja. 1.  Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2014 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo in vzdržno preoblikovanje energetskega sektorja.   Država članica, ki je upravičena do financiranja iz sklada za modernizacijo iz člena 10d in se odloči za prehodno brezplačno dodelitev na podlagi člena 10c, lahko te pravice prenese na svoj delež v skladu za modernizacijo iz Priloge IIb in jih dodeli v skladu z določbami iz člena 10d. 2.  Zadevna država članica organizira konkurenčen postopek za zbiranje ponudb za projekt s skupnim zneskom naložb več kot 10 milijonov EU, da se izberejo naložbe, ki se financirajo z brezplačno dodelitvijo. Ta konkurenčen postopek za zbiranje ponudb: 2.  Zadevna država članica organizira konkurenčen postopek za zbiranje ponudb za projekt s skupnim zneskom naložb več kot 10 milijonov EU, da se izberejo naložbe, ki se financirajo z brezplačno dodelitvijo. Konkurenčni postopek za zbiranje ponudb: (a)  je skladen z načeli preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja; (a)  je skladen z načeli preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja; (b)  zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam in modernizaciji proizvodnje električne energije ter sektorju prenosa in distribucije; (b)  zagotavlja, da se lahko ponudbe predložijo le za projekte, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energetskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljski posodobitvi in nadgradnji infrastrukture, čistim tehnologijam in modernizaciji sektorjev proizvodnje električne energije, vključno z daljinskim ogrevanjem, energetsko učinkovitostjo in shranjevanjem energije, ter njenega prenosa in distribucije; če so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, ki jih proizvede naprava, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2; če so projekti povezani s proizvodnjo toplote, Komisija v skladu s členom 23a sprejme izvedbeni akt, v katerem določi merila zanje; (c)  določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki: (c)  v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji EU za leto 2050 določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki: (i)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2; (i)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitiven neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2; (ii)  so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji; (ii)  so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji; niso bili financirani iz nacionalnega naložbenega načrta za obdobje 2013–2020; (iii)  nudijo najugodnejšo rešitev. (iii)  nudijo najugodnejšo rešitev;   (iiia)  ne prispevajo k novim zmogljivostim za proizvodnjo energije in toplote iz premoga ali povečevanju odvisnosti od te surovine.   Izbrani projekti so namenjeni pospeševanju celostnih pristopov na lokalni ravni ali ravni skupnosti.   Komisija redno pregleduje zahteve iz tega odstavka in pri tem upošteva tehnološki napredek in podnebno strategijo Evropske investicijske banke ter v skladu s členom 23a do leta 2024 po potrebi sprejme delegirani akt. Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno brezplačno dodelitev, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, ki določa konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe. Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno brezplačno dodelitev, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, s katerim določi konkurenčni postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe. Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka so objavljeni in javnost lahko nanje predloži pripombe. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji. Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril, ki so skladni z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije. Rezultati tega izbirnega postopka so objavljeni in javnost lahko nanje predloži pripombe. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji. 3.  Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu. 3.  Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu. Podpre se lahko do 75 % upravičenih stroškov načrtovanih naložb. 4.  Prehodne brezplačne dodelitve se odštejejo od količine pravic, ki bi jih država članica v nasprotnem primeru prodala na dražbi. Skupna brezplačna dodelitev ne znaša več kot 40 % pravic, ki jih zadevna država članica prejme v obdobju 2021–2030 v skladu s členom 10(2)(a) in ki so v obdobju 2021–2030 porazdeljene v enake letne količine. 4.  Prehodne brezplačne dodelitve se odštejejo od količine pravic, ki bi jih država članica v nasprotnem primeru prodala na dražbi. Skupna brezplačna dodelitev ne znaša več kot 40 % pravic, ki jih zadevna država članica prejme v obdobju 2021–2030 v skladu s členom 10(2)(a) in ki so v obdobju postopnega opuščanja 2021–2030 porazdeljene v enake letne količine. 5.  Dodelitve operatorjem se izvedejo, ko se dokaže, da je bila izvedena naložba, ki je bila izbrana v skladu s pravili konkurenčnega postopka za zbiranje ponudb. 5.  Dodelitve upravljavcem se izvedejo, ko se dokaže, da je bila izvedena naložba, ki je bila izbrana v skladu s pravili konkurenčnega postopka za zbiranje ponudb. 6.  Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci električne energije in upravljavci omrežij vsako leto do 28. februarja poročajo o izvajanju izbranih naložb. Države članice o tem poročajo Komisiji, Komisija pa ta poročila javno objavi. 6.  Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci električne energije in toplote ter upravljavci omrežij vsako leto do 28. februarja poročajo o izvajanju izbranih naložb. Države članice o tem letno poročajo Komisiji, Komisija pa poročila javno objavi. Države članice in Komisija spremljajo in analizirajo morebitno arbitražo v zvezi s pragom 10 milijonov EUR za male projekte ter preprečijo neupravičeno delitev naložb med manjše projekte, tako da lahko posamezni upravičenec za eno napravo izkoristi samo eno naložbo.”
Predlog spremembe    31 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (7)  Vstavi se člen 10d: (7)  Vstavi se člen 10d: „Člen 10d „Člen 10d Sklad za modernizacijo Sklad za modernizacijo 1.  Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10. 1.  Za obdobje°2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje in spodbujanje naložb v modernizacijo energetskih sistemov, vključno z daljinskim ogrevanjem, prenosnimi in distribucijskimi sistemi ter povezovalnimi daljnovodi, in za izboljšanje energetske učinkovitosti – zlasti v stavbah – v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10. Podprte naložbe so skladne s cilji te direktive in Evropskega sklada za strateške naložbe. Podprte naložbe so skladne s cilji te direktive, dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije ter cilji energetske unije in Evropskega sklada za strateške naložbe.   Projekti, ki prejmejo podporo, izpolnjujejo naslednje pogoje:   (i)  so skladni z načeli preglednosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja;   (ii)  prispevajo k varčevanju z energijo, sistemom obnovljivih virov energije, shranjevanju energije in sektorjem elektroenergetskega povezovanja ter prenosa in distribucije električne energije; če so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v obratu, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2; če so projekti povezani s proizvodnjo toplote, Komisija v skladu s členom 23a sprejme izvedbeni akt, v katerem določi merila zanje;   (iii)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitiven neto v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;   (iv)  so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji, poleg tega pa niso bili financirani iz nacionalnega naložbenega načrta za obdobje 2013–2020;   (v)  zagotavljajo najugodnejšo ponudbo;   (vi)  ne prispevajo k novim zmogljivostim za proizvodnjo energije in toplote iz premoga niti ne povečujejo odvisnosti od te surovine.   Izbrani projekti so namenjeni pospeševanju celostnih pristopov na lokalni ravni ali ravni skupnosti.   Komisija redno pregleduje zahteve iz tega odstavka in pri tem upošteva tehnološki napredek in podnebno strategijo Evropske investicijske banke ter v skladu s členom 23a do leta 2024 po potrebi sprejme delegirani akt. 2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen odbor za naložbe razvije smernice in posebna izbirna merila za naložbe za take projekte. 2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energetskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen odbor za naložbe oblikuje smernice za naložbe, na osnovi katerih svetovalni odbor v skladu s cilji te direktive in merili iz odstavka 1 določi posebna izbirna merila za te projekte. Pravila se objavijo. 3.  Finančna sredstva se porazdelijo na podlagi kombinacije 50-odstotnega deleža preverjenih emisij in 50-odstotnega deleža meril glede BDP, iz česar izhaja porazdelitev, določena v Prilogi IIb. 3.  Finančna sredstva se porazdelijo na podlagi kombinacije 50-odstotnega deleža preverjenih emisij in 50-odstotnega deleža meril glede BDP, iz česar izhaja porazdelitev, določena v Prilogi IIb. 4.  Sklad upravljata odbor za naložbe in upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic upravičenk, Komisije, EIB in trije predstavniki, ki jih ostale države članice izvolijo za obdobje petih let. Odbor za naložbe je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ustreznih finančnih instrumentov in izbirnih meril za naložbe. Upravni odbor je odgovoren za tekoče vodenje sklada. 4.  Države članice upravičenke so odgovorne za upravljanje sklada ter skupaj ustanovijo odbor za naložbe, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake države članice upravičenke, Komisija in trije opazovalci zainteresiranih strani (industrijska združenja, sindikati, nevladne organizacije). Odbor je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ki je v skladu z zahtevami iz tega člena in usklajena s politikami Unije, in sprejema odločitve o naložbah. .   Svetovalni odbor se ustanovi neodvisno od odbora za naložbe, sestavljajo pa ga strokovnjaki, ki imajo obsežne in ustrezne tržne izkušnje s strukturiranjem in financiranjem projektov. Sestavljajo ga trije predstavniki iz držav članic upravičenk, trije predstavniki iz drugih držav članic in strokovnjaki Komisije, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki so izbrani za obdobje petih let. Svetovalni odbor svetuje v zvezi s posebnimi projekti glede združevanja javnih in zasebnih finančnih sredstev, skladnosti projektov z naložbenimi zahtevami in potrebne pomoči pri razvoju projektov. Odbor za naložbe za predsednika izvoli predstavnika Komisije. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Če odbor za naložbe ne more sprejeti soglasne odločitve v roku, ki ga določi predsednik, odločitev sprejme z navadno večino. Predsednik odbora za naložbe se izvoli izmed njegovih članov na osnovi rotacije in z enoletnim mandatom. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Svetovalni odbor sprejema mnenja z navadno večino. Upravni odbor sestavljajo predstavniki, ki jih imenuje odbor za naložbe. Upravni odbor sprejme odločitve z navadno večino. Odbor za naložbe in svetovalni odbor delujeta odprto in pregledno. Zapisniki njunih sej se objavijo. Objavi se njuna sestava pa tudi življenjepisi in izjave o interesih članov, ki se redno posodabljajo. Odbora redno preverjata, da ni prišlo do nasprotja interesov. Svetovalni odbor dvakrat na leto predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji seznam nasvetov v zvezi s projekti. Če EIB odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge za to, se odločitev sprejme le, če večina od dveh tretjin vseh članov glasuje za. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta. Za male projekte, ki se financirajo s posojili nacionalne spodbujevalne banke ali nepovratnimi sredstvi, ki prispevajo k izvajanju nacionalnega programa, katerega posebni cilji so v skladu s cilji sklada za modernizacijo, se predhodna stavka ne uporabljata, če se ne uporablja več kot 10 % deleža držav članic, določenega v Prilogi IIb. Če EIB v skladu z naložbeno politiko, ki jo je sprejel odbor za naložbe, in izbirnimi merili iz odstavka 1 odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge za to, se pozitivno mnenje sprejme le, če večina od dveh tretjin vseh članov glasuje za. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta. 5.  Države članice upravičenke vsako leto poročajo upravnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi in vključuje: 5.  Države članice upravičenke vsako leto poročajo odboru za naložbe in svetovalnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi in vključuje: (a)  informacije o financiranih naložbah posamezne države članice upravičenke, (a)  informacije o financiranih naložbah posamezne države članice upravičenke, (b)  oceno dodane vrednosti v smislu energetske učinkovitosti ali modernizacije energijskega sistema, ki jo zagotavlja naložba. (b)  oceno dodane vrednosti v smislu energetske učinkovitosti ali modernizacije energetskega sistema, ki jo zagotavlja naložba. 6.  Upravni odbor vsako leto Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge upravnemu odboru. 6.  Svetovalni odbor Komisiji vsako leto poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge svetovalnemu odboru in odboru za naložbe. 7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23 za izvajanje tega člena. 7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23 za izvajanje tega člena v zvezi s podrobno ureditvijo in učinkovitim delovanjem sklada za modernizacijo.
Predlog spremembe    32 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 Direktiva 2003/87/ES Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Seznam naprav, ki jih zajema ta direktiva, za obdobje petih let, ki se začne 1. januarja 2021, se predloži do 30. septembra 2018, seznami za nadaljnjih pet let pa se predložijo po petih letih od posamezne predložitve seznama. Vsak seznam vključuje informacije o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah na ravni podnaprave za pet koledarskih let pred predložitvijo seznama. Brezplačne dodelitve se dodelijo le napravam, za katere se predložijo take informacije. Seznam naprav, ki jih zajema ta direktiva, za obdobje dveh let, ki se začne 1. januarja 2021, se predloži do 30. septembra 2018, seznami za nadaljnji dve leti pa se predložijo po dveh letih od posamezne predložitve seznama. Vsak seznam vključuje informacije o proizvodni dejavnosti, prenosih toplote in plinov, proizvodnji električne energije in emisijah na ravni podnaprave za dve koledarski leti pred predložitvijo seznama. Brezplačne dodelitve se dodelijo le napravam, za katere se predložijo informacije.
Predlog spremembe    33 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (8a)  Členu 11(1) se doda tretji pododstavek:   „Od leta 2021 države članice zagotovijo tudi, da upravljavec v vsakem koledarskem letu poroča o proizvodni dejavnosti za prilagoditev dodelitve pravic v skladu s členom 10a(7).”
Predlog spremembe    34 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 12 – odstavek 3 a
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (10 a)  V členu 12 se odstavek 3a spremeni: 3a.  V zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in prenesene v napravo za trajno skladiščenje z veljavnim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida3, ne sme priti do obvezne predaje pravic. „3a.  V zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in prenesene v napravo za trajno skladiščenje z veljavnim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida3, in v zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in/ali ponovno uporabljene v napravi, ki zagotavlja trajno omejitev CO2 za namene zajetja in ponovne uporabe ogljika, ne sme priti do obvezne predaje pravic.” __________________ __________________ 3 UL L 140, 5.6.2009, str. 114 3 UL L 140, 5.6.2009, str. 114.
Predlog spremembe    35 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (12a)  V členu 14 se odstavku 1 doda nov pododstavek:   „Komisija do 31. decembra 2018 prilagodi veljavna pravila glede spremljanja in poročanja o emisijah, kot je določeno v Uredbi Komisije (EU) št. 601/20121a, da odpravi regulativna bremena za naložbe v novejše nizkoogljične tehnologije, kot je zajemanje in uporaba ogljika. Nova pravila veljajo za vse tehnologije zajemanja in uporabe ogljika od 1. januarja 2019.”.   __________________   1a Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).
Predlog spremembe    36 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 19 – točka b Direktiva 2003/87/ES Člen 24 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za tako uredbo o spremljanju in poročanju o emisijah in podatkih o dejavnostih v skladu s členom 23. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za tako uredbo o spremljanju in poročanju o emisijah in podatkih o dejavnostih v skladu s členom 23. Glede spremljanja, poročanja in preverjanja emisij Komisija spremlja učinkovito in usklajeno uporabo ter izvrševanje kazenskih postopkov na nacionalni ravni. Vzpostavi učinkovit sistem za spremljanje čezmejnih transakcij s pravicami do emisij na ravni Unije, da se zmanjša tveganje zlorab in goljufivih dejanj.
Predlog spremembe    37 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 25 – odstaveka 1 ba in 1 bb (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (20a)  V členu 25 se dodata naslednja odstavka:   (1ba)  Evropska komisija na podlagi člena 6(2) pariškega sporazuma v poročilu, ki ga pripravi v skladu s členom 28aa, oceni razvoj politik za ublažitev podnebnih sprememb v tretjih državah in regijah, vključno s tržnimi pristopi, ter učinek teh politik na konkurenčnost evropske industrije.   (1bb)  Če v poročilu ugotovi, da še vedno obstaja znatno tveganje selitve virov CO2, po potrebi pripravi zakonodajni predlog o uvedbi prilagoditve meje CO2, ki je popolnoma skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije in temelji na študiji izvedljivosti, ki se začne izvajati z objavo te direktive v Uradnem listu. S tem mehanizmom bi sistem EU za trgovanje z emisijami vključeval uvoznike proizvodov, proizvedenih v sektorjih ali delih sektorjev iz člena 10a.
Predlog spremembe    38 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 27 – odstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22a)  V členu 27 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz sistema Skupnosti izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez upoštevanja emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje: Po posvetovanju z upravljavcem in z njegovim soglasjem lahko države članice iz sistema Skupnosti izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez upoštevanja emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in za katere se uporabljajo ukrepi, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje: (a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije, še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji; (a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se zanjo uporabljajo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije, še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji; (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno; (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno; (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase ali če ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, niso več vzpostavljeni, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v sistem Skupnosti; (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase ali če ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, niso več vzpostavljeni, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v sistem Skupnosti; (d)  objavi informacije iz točk (a), (b) in (c) za pripombe javnosti. (d)  objavi informacije iz točk (a), (b) in (c) za pripombe javnosti. Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe. Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe.
Predlog spremembe    39 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 28a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (22b)  Vstavi se člen 28a:   „Člen 28a   Prilagoditve ob pregledu globalnega stanja v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in pariškega sporazuma   1.  Komisija v šestih mesecih po pregledu globalnega stanja, ki bo v okviru pariškega sporazuma opravljen leta 2023, da bi ocenili skupna prizadevanja pogodbenic pri doseganju globalnega dolgoročnega cilja, in po naslednjih pregledih globalnega stanja predloži poročilo, v katerem oceni, ali bi bilo treba posodobiti in okrepiti podnebne ukrepe Unije, pri čemer upošteva prizadevanja drugih gospodarskih velesil in konkurenčnost v okviru tveganja selitve virov CO2 in naložb. Po potrebi se po poročilu predloži zakonodajni predlog.   2.  Komisija v svojem poročilu oceni zlasti ustrezno povečanje linearnega faktorja iz člena 9 ter potrebo po dodatnih politikah in ukrepih, s katerimi bi okrepili zaveze Unije in držav članic za zmanjšanje toplogrednih plinov, preuči pa lahko tudi možnosti za uvedbo emisijskega standarda. Poleg tega oceni določbe o selitvi virov CO2, da bi postopno opustili začasno brezplačno dodeljevanje.”
Predlog spremembe    40 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 c (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 30 – odstavek 4a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (22c)  V členu 30 se doda naslednji odstavek:   „4a.  Na ravni Unije in nacionalni ravni se vsakih pet let opravi splošni pregled medsebojnih vplivov med EU ETS in drugimi politikami o podnebju, kakovosti zraka in energiji, da bi dosegli večjo usklajenost in preprečili nasprotne učinke prekrivanja politik.”
Predlog spremembe    41 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 d (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 30a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (22d)  Vstavi se naslednje poglavje IV:   „Poglavje IV Pomorski in letalski sektor   Člen 30a   Komisija spremlja, ali vsi sektorji gospodarstva prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 v skladu s pariškim sporazumom o Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, pa tudi, ali se s cilji in ukrepi, dogovorjenimi na mednarodni ravni, na primer v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) in Mednarodne pomorske organizacije (IMO), dosega ustrezno zmanjšanje emisij.”
Predlog spremembe    42 Predlog direktive Priloga I – ostavek 1 Direktiva 2003/87/ES Priloga II a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Povišanje odstotka pravic, ki se prodajo na dražbi, po posameznih državah članicah v skladu s členom 10(2)(a) za namene solidarnosti in rasti, da zmanjšajo emisije in se prilagodijo na učinke podnebnih sprememb Povišanje odstotka pravic, ki se prodajo na dražbi, po posameznih državah članicah v skladu s členom 10(2)(a) za namene solidarnosti in rasti, da zmanjšajo emisije in se prilagodijo na učinke podnebnih sprememb. Za države članice, upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo iz člena 10d, se delež njihovih pravic, določen v Prilogi IIa, prenese v njihov delež v skladu za modernizacijo.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in nizkoogljične naložbe
Referenčni dokumenti	COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 7.9.2015
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 7.9.2015
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	10.3.2016
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Fredrick Federley 28.10.2015
Obravnava v odboru	17.3.2016	12.7.2016
Datum sprejetja	13.10.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 13 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michał Boni, Rosa D’Amato, Esther de Lange, Jens Geier, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Maria Spiraki (Maria Spyraki)
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Salvatore Cicu, Albert Deß

MNENJE Odbora za razvoj (14.7.2016)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb
(COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD))

Pripravljavec mnenja: Jordi Sebastià

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je v svojem petem ocenjevalnem poročilu, ki je bilo dokončano leta 2014, potrdil in podrobneje obrazložil, kako izjemno resni so podnebni izzivi, ter poudaril, da je treba nujno pospešiti podnebne ukrepe. Odziv na te izzive, ki ga tvorijo načrtovani, nacionalno določeni prispevki, ki so jih predložile pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), še zdaleč ni zadosten, pomeni pa velik napredek.

V pariškem sporazumu je določen cilj globalnih podnebnih ukrepov, in sicer, da bi povečanje povprečne globalne temperature ohranili na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, obenem pa naj bi si prizadevali za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Po sporazumu pri teh prizadevanjih sodelujejo vse države. S sporazumom so bili ustvarjeni tudi boljši pogoji za trajno povečevanje prizadevanj, da bi bila sorazmerna s podnebnimi izzivi.

To priložnost za velike spremembe pri globalnem podnebnem ukrepanju je treba dodobra izkoristiti. EU kot velika onesnaževalka z znatnimi viri nosi veliko odgovornost. Pomagati mora spodbujati proces, v katerem bodo države sveta pod vplivom okrepljenih prizadevanj drugih držav povečevale tudi svoja prizadevanja, s čimer bi dosegli nenehno povečevanje globalnih prizadevanj.

Pri tem je ključna naloga EU, da popravi svoj sistem za trgovanje z emisijami (ETS), da bo postal resnično učinkovit instrument za zmanjševanje emisij in zagotavljanje sredstev za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in prihrankov energije ter za podpiranje prilagajanja na vplive podnebnih izzivov v EU in ranljivih državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah.

Predlog Komisije za spremembo direktive o ETS ne zadostuje za preoblikovanje tega sistema v instrument, ki ga zdaj potrebujemo. Zato pripravljavec mnenja predlaga spremembe, s katerimi bi se:

–  okrepila okoljska celovitost s prilagoditvijo zgornje meje emisij, ki jo predstavlja linearni faktor zmanjšanja, kar bi bil prvi korak k doseganju zgornje vrednosti sedanjega cilja zmanjšanja toplogrednih plinov v EU do leta 2050 za vse gospodarstvo, tj. 95 % v primerjavi z letom 1990, kot drugi korak pa bi po skupnih pregledih UNFCCC in pariškega sporazuma dodali še redni petletni pregled zgornje meje;

–  ukinile pravice iz presežka, ki so bile dane v rezervo za stabilnost trga ter ustrezajo uporabi dobropisov iz mednarodnih projektov mehanizma čistega razvoja in skupnega izvajanja v okviru sistema ETS, s čimer bi se doseganje cilja zmanjšanja toplogrednih plinov v okviru tega sistema določilo kot domače prizadevanje;

–  prodale vse pravice iz sistema ETS, vsi prihodki pa namensko rezervirali za podnebne ukrepe, pri čemer bi se polovica prihodkov namenila državam v razvoju, ter bi se uvedla zahteva za uvoz pravic pri uvozu energetsko intenzivnega blaga, da bi preprečili morebitno selitev emisij CO2;

–  zagotovilo, da bi letalski sektor prispeval k cilju zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 na enaki ravni kot drugi sektorji v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, vsi prihodki s področja letalstva pa bi se namensko rezervirali za podnebne ukrepe v ranljivih državah v razvoju;

–  v podnebne cilje s skupnim skladom za prispevke upravljavcev ladij vključil tudi mednarodni ladijski promet, in sicer glede emisij v pristaniščih EU ter med potovanji v pristanišča EU in iz njih;

–  faktor ničelnih emisij za biomaso omejil na odpadke in ostanke, da bi se zmanjšale spodbude za prilaščanje zemljišč v državah v razvoju zaradi oskrbe bioenergetskega trga EU. Ocenjuje se, da je približno 20 % podnebnih sprememb posledica globalnega krčenja gozdov in izgubljanja zaloge ogljika v gozdovih. Povečanje evropskega povpraševanja po gozdni biomasi na podlagi spornega izračunavanja ničelnih emisij ogljika bi lahko bilo z vidika blažitve podnebnih sprememb v najboljšem primeru neučinkovito, v najslabšem pa bi lahko imelo nasprotni učinek od želenega.

Namensko rezerviranje prihodkov iz sistema ETS in vključitev mednarodnih ladijskih emisij v sistem sta prav tako v skladu s stališčem Parlamenta o tem vprašanju iz svežnja podnebnih ukrepov iz leta 2008, ki je bilo ponovno izraženo tudi ob drugih priložnostih.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a)  Podnebni in okoljski izzivi so globalne narave. Končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, da bo preprečeno nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Pariški sporazum o podnebnih spremembah (pariški sporazum), potrjen na 21. konferenci pogodbenic (COP-21) okvirne konvencije, pomeni novo raven globalne zaveze za omejitev in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, v teh prizadevanjih pa sodelujejo vse države.
Predlog spremembe    2 Predlog direktive Uvodna izjava 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2b)  Unija in njene države članice so se s podpisom pariškega sporazuma zavezale, da bodo povečanje povprečne globalne temperature ohranile na precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in da bi si bodo prizadevale za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Poleg tega je cilj sporazuma v drugi polovici tega stoletja doseči ravnotežje med antropogenimi emisijami po virih in odstranitvijo toplogrednih plinov po ponorih, in sicer na podlagi enakosti. Te zaveze bi morale usmerjati prizadevanja za zmanjšanje emisij in naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost.
Predlog spremembe    3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2c)  Pariški sporazum je globalni dogovor o omejitvi in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, katerega namen je doseči pravični prehod, od katerega bi imele korist tudi države v razvoju.
Predlog spremembe    4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2d)  Učinki podnebnih sprememb najbolj prizadenejo države v razvoju. Unija bi morala bolj podpreti te države in tako okrepiti njihovo sposobnost prilagajanja in odpornost na podnebne spremembe. Povečati bi bilo treba usklajenost politik na ravni Unije, da bi ETS EU dejansko dopolnjeval politiko razvojnega sodelovanja, zlasti v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in boja proti podnebnim spremembam.
Predlog spremembe    5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2e)   Upoštevati bi bilo treba napredek, dosežen s pariškim sporazumom, in boljše pogoje, ki so bili z njim ustvarjeni za trajno povečevanje ciljev in prizadevanj v smeri doseganja ravni, ki bi bila sorazmerna z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. EU ETS je eno najboljših orodij, ki jih ima Unija na razpolago za izpolnjevanje zavez, določenih v pariškem sporazumu. Pri teh prizadevanjih je bistveno, da EU ETS postane učinkovitejši instrument za zmanjševanje emisij in da podpira prehod na energijo iz obnovljivih virov, čim bolj poveča energetsko učinkovitost in spodbuja razvoj čistih tehnologij na svetovni ravni.
Predlog spremembe    6 Predlog direktive Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3)   Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost.	(3)   Reformirani sistem EU ETS bi moral določiti letni faktor zmanjšanja v višini 2,8 % od leta 2021 naprej in predvideti zahtevo za uvoz pravic po letu 2020, da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v tretjih državah ali podnacionalnih regijah, ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi.
Predlog spremembe    7 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a)   Da bi se povečale ambicije v obdobju pred letom 2020 in odrazil globalni cilj omejitve segrevanja na precej pod 2 °C, bi bilo treba cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU za leto 2020 glede na ravni iz leta 1990 doseči z domačimi prizadevanji. Iz rezerve za stabilnost trga bi bilo treba odstraniti količino pravic do ravni mednarodnih dobropisov (potrjena zmanjšanja emisij iz mehanizma čistega razvoja in enote zmanjšanja emisij iz skupnega izvajanja), ki so bile uporabljene v sistemu EU ETS.
Predlog spremembe    8 Predlog direktive Uvodna izjava 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b)   Pogodbenice konvencije UNFCCC so od Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) zahtevale, naj leta 2018 pripravi posebno poročilo o cilju 1,5 °C, ter se odločile, da organizirajo pospeševalni dialog, v okviru katerega bodo ocenile skupne ambicije in napredek pri izvajanju zavez z namenom obveščanja pogodbenic, preden te dokončno predložijo svoje načrtovane, nacionalno določene prispevke. Pariški sporazum določa tudi redno pregledovanje izvajanja, da bi se ocenil skupni napredek v zvezi z dolgoročnimi cilji sporazuma, pri čemer bi se prvi pregled izvedel leta 2023, nato pa vsakih pet let. EU ETS bi moral predvideti redne preglede, da bi posodobili in okrepili podnebne ukrepe Unije v skladu s pariškim sporazumom.
Predlog spremembe    9 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a)  Ničelna stopnja za emisije iz biomase v EU ETS pomeni program podpore v smislu Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a. Tekoča biogoriva, biogoriva ter trdna in plinasta biomasa bi morali pridobiti podporo in se upoštevati pri doseganju nacionalnih ciljev, če izpolnjujejo merila za trajnost, določena v Direktivi 2009/28/ES ali v politiki za trajnostno bioenergijo. Posledično bi bilo treba merila za trajnost uporabiti za vse vire bioenergije, ki se uporabljajo v napravi ali dejavnostih operaterja zrakoplova, zajetih v sistemu EU ETS, in se zanje uporabi ničelna stopnja emisij toplogrednih plinov.
	_________________________________
	1a   Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
Obrazložitev
Iz področja uporabe ETS so sedaj izvzete naprave, ki uporabljajo izključno biomaso, v njem se vsa biomasa, ki se uporablja v napravah, obravnava kot ogljično nevtralna, za trdno biomaso pa merila za trajnost ne veljajo. Posledično znaten delež ni upoštevan. Bistveno je, da se odpravi uporaba ničelne stopnje za biomaso in da zanjo začnejo veljati merila za trajnost.
Predlog spremembe    10 Predlog direktive Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9)  Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.	(9)  Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Države članice bi morale priznati globalno odgovornost Unije in takoj finančno podpreti prizadevanja najmanj razvitih držav za razvoj tehnologij z nizkimi emisijami na podlagi načela tehnološke nevtralnosti in zmanjšanja učinka podnebnih sprememb. V zvezi s tem bi bilo treba znaten delež prihodkov, ustvarjen s tem, ko države članice prodajo pravice na dražbi, nameniti mednarodnim skladom, zlasti: Zelenemu podnebnemu skladu, Skladu za najmanj razvite države in Posebnemu skladu za podnebne spremembe. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.
Predlog spremembe    11 Predlog direktive Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a)   Najmanj razvite države so še posebej občutljive na vplive podnebnih sprememb, obenem pa so odgovorne le za zelo nizko raven emisij toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba poseben poudarek nameniti obravnavanju potreb najmanj razvitih držav z uporabo pravic EU ETS za financiranje podnebnih ukrepov, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb prek Zelenega podnebnega sklada.
Predlog spremembe    12 Predlog direktive Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a)   V skladu z zavezo sozakonodajalcev, izraženo v Direktivi 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a ter Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b, bi morali k doseganju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov prispevati vsi gospodarski sektorji, tudi mednarodni pomorski promet in letalstvo. Letalstvo k temu zmanjšanju prispeva že z vključitvijo v EU ETS. Ker Mednarodna pomorska organizacija ni sprejela mednarodnega sporazuma, ki bi imel zastavljen cilj za zmanjšanje emisij mednarodnega pomorskega prometa, bi bilo treba ustanoviti sklad za zbiranje prispevkov upravljavcev ladij glede na emisije CO2, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v ta pristanišča in iz njih. Višina prispevkov bi morala biti določena na ravni tržne cene za pravice ali višje. S skladom bi se morala financirati prilagajanje na podnebne spremembe in njihova ublažitev v ranljivih državah v razvoju. Za upravljavce ladij, zajetih v Uredbi (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta1c, bi se moral v zvezi z morebitnimi neplačili prispevkov uporabljati sistem ETS.
	________________________
	1a   Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2009/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63).
	1b   Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
	1c   Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).
Predlog spremembe    13 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 Direktiva 2003/87/ES Člen 3 d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (1)   V členu 3d(3) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: (1)   Člen 3d se nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“. „Člen 3d   Metoda dodelitve pravic za letalstvo z dražbo   Skupna količina pravic za letalske dejavnosti se letno zmanjša za enak linearni faktor kot pri drugih dejavnostih v sistemu Skupnosti. Vse pravice za letalske dejavnosti se prodajo na dražbi, prihodki pa se uporabijo za podnebno financiranje v ranljivih državah v razvoju, vključno z ukrepi za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb.“
Obrazložitev
Letalski sektor mora prispevati k cilju zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2030 na enaki ravni kot drugi sektorji v okviru sistema EU ETS. V skladu s stališčem Parlamenta o predlogu za vključitev letalstva v sistem ETS iz leta 2007 in zaradi skladnosti z mednarodnim pravom zračnega prometa se morajo vsi prihodki iz sistema EU ETS za letalstvo uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb. Da bi države v razvoju pridobile zaupanje v zvezi z ukrepom politike EU, morajo biti vsi prihodki sistema ETS za letalstvo namensko rezervirani za mednarodno podnebno financiranje.
Predlog spremembe    14 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 3 e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a)   Člen 3e se črta.
Obrazložitev
Povezano s predlogom spremembe 9. Države članice morajo vse pravice za letalski sektor prodati na dražbi.
Predlog spremembe    15 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 Direktiva 2003/87/ES Člen 9 – odstavka 2 in 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Od leta 2021 je linearni faktor 2,2 %.“. „Od leta 2021 je linearni faktor 2,8 %.“.
Obrazložitev
V pariškem sporazumu so se države dogovorile, da bodo ohranile povečanje temperature na precej pod 2 °C in si prizadevale za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Predlagani linearni faktor ETS ne vodi niti do spodnje vrednosti cilja EU za leto 2050, ki je 80–95 % pod ravnmi iz leta 1990, kot je bilo dogovorjeno na podlagi cilja 2 °C. Da bi se dosegla večja skladnost s pariškim sporazumom, se predlaga prilagoditev linearnega faktorja na 2,8 %, kar ustreza zmanjšanju za 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 za vse gospodarstvo do leta 2050, tj. zgornji vrednosti cilja EU za leto 2050. Kot drugi korak se predlaga uvedba klavzule o pregledu za prilagoditev linearnega faktorja po pregledih OZN.
Predlog spremembe    16 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  odstavku 1 se dodajo trije novi pododstavki: (a)  v odstavku 1 se dodajo naslednji pododstavki: „Od leta 2021 delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znaša 57 %.   2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“). „2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“).   2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi mednarodni sklad za podnebne ukrepe, s katerim bi podprli podnebne ukrepe v ranljivih državah v razvoju z nizko zmogljivostjo, zlasti v najmanj razvitih državah, majhnih otoških državah v razvoju in afriških državah, še zlasti za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Finančna sredstva iz mednarodnega sklada za podnebne ukrepe se uporabijo za letno polnjenje zelenega podnebnega sklada Združenih narodov, katerega cilj je 50 % sredstev nameniti za prilagajanje, polovico tega pa za zelo ranljive države.   2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za pravičen prehod v podporo lokalnim skupnostim in delavcem v regijah, ki najbolj občutijo učinek potekajočega prehoda na brezogljično gospodarstvo. Sredstva iz tega sklada se uporabljajo za naložbe, katerih namen je ustvarjati delovna mesta, financirati usposabljanja na delovnem mestu ter druge zaposlitvene in zdravstvene storitve v drugih gospodarskih dejavnostih v regijah, kjer gre pričakovati, da bo število delovnih mest v tradicionalnih ogljično intenzivnih sektorjih zaradi razogljičenja močno upadlo. Vse države članice, ki zaprosijo za uporabo sredstev iz sklada za pravičen prehod, oblikujejo poseben načrt v tesnem partnerstvu z občinskimi in lokalnimi organi v regijah, kjer poteka prehod, ter socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.“; Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.“;
Obrazložitev
Evropska komisija naj:
- vzpostavi sklad za pravičen prehod kot trden mehanizem podpore za delavce in regije po vsej EU, ki bodo pri nizkoogljičnem prehodu v slabšem položaju,
- vzpostavi mednarodni sklad za podnebne ukrepe, ki bi neposredno napolnil Zeleni podnebni sklad in pripomogel k temu, da pri zagotavljanju mednarodnih finančnih sredstev za podnebje ne gre zgolj za sredstva za pomoč.
Delež pravic za sklad za modernizacijo, sklad za pravičen prehod in mednarodni sklad za podnebne ukrepe bi bilo treba prišteti k pravicam, prodanim na dražbi.
Predlog spremembe    17 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – uvodni del
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (ba)   v odstavku 3 se uvodni del nadomesti z naslednjim: 3.   Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, je treba uporabiti za enega ali več naslednjih namenov: „3.    Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. Vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za financiranje podnebnih ukrepov v ranljivih državah v razvoju, vključno z ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Ostalo se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:“
Obrazložitev
V skladu s stališčem Parlamenta o svežnju podnebnih ukrepov iz leta 2008 je treba vse prihodke iz EU ETS (ali enakovredno finančno vrednost teh prihodkov) namensko rezervirati za podnebne ukrepe, pri čemer jih je treba 50 % nameniti skupnemu prispevku EU k mednarodnemu podnebnemu financiranju. Skupna zaveza EU in njenih držav članic bi povečala vpliv EU v pogajanjih o konvenciji UNFCCC in tudi učinkovitost podnebnega financiranja EU.
Predlog spremembe    18 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c Direktiva 2003/87/ES Člen 10 – odstavek 3 – točka k
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (k)  ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb; (k)  financiranje prilagajanja na učinke podnebnih sprememb in drugih podnebnih ukrepov v ranljivih tretjih državah, ki dopolnjuje ukrepe prek instrumentov za razvojno sodelovanje; to podnebno financiranje se upošteva pri izpolnjevanju zavez Unije glede podnebnega financiranja, vendar se šteje kot prispevek k razvoju, ne pa njegovo financiranje;
Predlog spremembe    19 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  drugi odstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: (a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatna povečanja proizvodnje z uporabo istih pragov in prilagoditev dodelitve, kot se uporabljajo pri delnem prenehanju delovanja.“ „300 milijonov pravic se uporabi za financiranje podnebnih ukrepov v najmanj razvitih državah, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb prek Zelenega podnebnega sklada.“
Obrazložitev
Najmanj razvite države so še posebej občutljive na vplive podnebnih sprememb, obenem pa so odgovorne le za zelo nizko raven emisij toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba poseben poudarek nameniti obravnavanju potreb najmanj razvitih držav z uporabo pravic EU ETS za financiranje podnebnih ukrepov, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb. EU bi s skupno zavezo povečala svoj vpliv v pogajanjih o konvenciji UNFCCC, medtem ko bi prispevek prek zelenega podnebnega sklada spodbudil tudi druge, da v sklad prispevajo delež iz svojih sistemov za oblikovanje cen ogljika.
Predlog spremembe    20 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d Direktiva 2003/87/ES Člen 10 a – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „Države članice bi morale sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči.“; „Države članice lahko sprejmejo finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči.“;
Obrazložitev
Predlagan izraz „bi morale“ je pravno dvoumen. Čeprav je harmoniziran sistem zaželen, pa ni pravno verodostojno siliti države članice, naj uporabijo državno pomoč. Zato je ponovno vnesena beseda „lahko“.
Predlog spremembe    21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1.  Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10. 1.  Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti (vključno s termalno energijo, daljinskim ogrevanjem, soproizvodnjo z visokim izkoristkom, obnovljivo energijo in geotermalno toploto) v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10.
Obrazložitev
Omenjene male naložbe so bistvenega pomena za modernizacijo energijskih sistemov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zato bi jih bilo treba izrecno poudariti.
Predlog spremembe    22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2003/87/ES Člen 10 d – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen odbor za naložbe razvije smernice in posebna izbirna merila za naložbe za take projekte. 2.  Iz sklada se financirajo tudi mali naložbeni projekti za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti (vključno s termalno energijo, daljinskim ogrevanjem, soproizvodnjo z visokim izkoristkom, obnovljivo energijo in geotermalno toploto). Za ta namen odbor za naložbe razvije smernice in posebna izbirna merila za naložbe za take projekte.
Obrazložitev
Države članice prejemnice imajo pravico, da same izberejo male projekte, zlasti če je njihova izvedba predvidena v obstoječem nacionalnem načrtu/programu, s čimer bi sklad prilagodili nacionalnim razmeram. V tem primeru zadošča obvestilo svetovalnemu odboru.
Predlog spremembe    23 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 11 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (10a)   Vstavi se naslednji člen:   „Člen 11c   Prispevek ladijskega prometa k financiranju ukrepov v ranljivih državah v razvoju   Če ne bo primerljivega sistema, ki bi deloval v okviru Mednarodne pomorske organizacije, se po letu 2019 ustanovi sklad, v katerega bodo upravljavci ladij prispevali glede na emisije CO2, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v pristanišča pristanka Unije in iz njih, in sicer vsaj na ravni tržne cene za pravice v predhodnem letu. Prihodki sklada se uporabijo za financiranje prilagajanja na podnebne spremembe in njihove ublažitve v ranljivih državah v razvoju.   Prispevki iz prvega odstavka se javno objavijo. Od upravljavcev ladij, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2015/757, se zahteva, da predajo pravice v zvezi z morebitnim neplačilom prispevkov. Če se z ublažitvijo, ki se financira iz prispevkov, ne doseže zmanjšanja emisij, enakega ravni emisij tistih, ki prispevajo, se razlika ukine iz rezerve za stabilnost trga.“
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02003L0087-20151029&qid=1458208850750&from=SL)
Obrazložitev
V skladu s stališčem Parlamenta o sistemu ETS iz leta 2008 in dogovorom o svežnju podnebnih ukrepov iz leta 2009 morajo k zmanjšanju emisij prispevati vsi sektorji gospodarstva, tudi mednarodni pomorski promet in letalstvo. Če ne bodo sprejeti ukrepi v okviru mednarodne pomorske organizacije, je treba ustanoviti sklad, v katerega bodo prispevali upravljavci ladij glede na emisije v pristaniščih EU ter med potovanji v pristanišča EU in iz njih. Če s podnebnimi ukrepi ne bi dosegli zmanjšanja emisij, enakega emisijam zajetih upravljavcev, je treba razliko izključiti iz rezerve za stabilnost trga.
Predlog spremembe    24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 a (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen 27 – odstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22a)  V členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 1.   Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz sistema Skupnosti izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 25000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje: „1.   Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz sistema Skupnosti izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 25000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje: (a)   Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno opredeli sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije, še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji; (a)   Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno opredeli sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije, še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji; (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno; (b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno; (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase ali če ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, niso več vzpostavljeni, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v sistem Skupnosti; (c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida ali če se ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi naj bi bil dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, več ne izvajajo, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v sistem Skupnosti; (d)   objavi informacije iz točk (a), (b) in (c) za pripombe javnosti. (d)   objavi informacije iz točk (a), (b) in (c) za pripombe javnosti. Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe. Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe.“
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:02003L0087-20151029&from=EN)
Predlog spremembe    25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 b (novo) Direktiva 2003/87/ES Člen -28 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (22b)   Vstavi se naslednji člen:   „Člen -28a   Prilagoditve po pregledu globalnega stanja v okviru UNFCCC in Pariškega sporazuma   Komisija v šestih mesecih po pospeševalnem dialogu, ki bo sklican leta 2018 v okviru konvencije UNFCCC, da bi ocenili skupna prizadevanja pogodbenic pri doseganju globalnega dolgoročnega cilja, ter v šestih mesecih po pregledu globalnega stanja leta 2023 in naslednjih pregledih globalnega stanja po tem predloži poročilo, v katerem oceni, ali bi bilo treba podnebne ukrepe Unije posodobiti in okrepiti. Poročilo spremlja zakonodajni predlog, kadar je to primerno.   Komisija v svojem poročilu oceni zlasti ustrezno povečanje linearnega faktorja iz člena 9 ter potrebo po dodatnih politikah in ukrepih, s katerimi bi okrepili zaveze Unije in držav članic za zmanjšanje toplogrednih plinov.“
Obrazložitev
V pariškem sporazumu so se države dogovorile, da bodo ohranile povečanje temperature na precej pod 2 °C in si prizadevale za omejitev segrevanja na 1,5 °C. Da bi se dosegla večja skladnost s pariškim sporazumom, se kot prvi korak predlaga prilagoditev linearnega faktorja na 2,8 %, kar ustreza zmanjšanju za 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 za vse gospodarstvo za leto 2050, tj. zgornji meji cilja EU za leto 2050. Kot drugi korak se predlaga uvedba klavzule o pregledu za prilagoditev linearnega faktorja po postopkih pregleda v okviru konvencije UNFCCC in pariškega sporazuma.
Predlog spremembe    26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 c (novo) Direktiva 2003/87/ES Priloga I – odstavek 1
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22c)   Točka 1 Priloge I se nadomesti z naslednjim: Za naprave ali dele naprav, ki se uporabljajo za raziskave, razvoj in preskušanje novih izdelkov in procesov ter za naprave, ki uporabljajo izključno biomaso, ta direktiva ne velja. „Ta direktiva se ne uporablja za naprave ali dele naprav, ki se uporabljajo za raziskave, razvoj in preskušanje novih izdelkov in procesov.“
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:02003L0087-20151029&from=EN)
Predlog spremembe    27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 d (novo) Direktiva 2003/87/ES Priloga I – odstavek 3
Veljavno besedilo Predlog spremembe   (22d)   Točka 3 Priloge I se nadomesti z naslednjim: Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v sistem Skupnosti, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enote, ki uporabljajo izključno biomaso. „Enote, ki uporabljajo izključno biomaso“ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote. „Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v sistem Skupnosti, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW.“
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:02003L0087-20151029&from=EN)
Predlog spremembe    28 Predlog direktive Priloga III Direktiva 2003/87/ES Priloga IV – del A
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V delu A Priloge IV k Direktivi 2003/87/ES se odstavek v okviru četrtega dela z naslovom „Spremljanje emisij drugih toplogrednih plinov“ nadomesti z naslednjim: Del A Priloge IV k Direktivi 2003/87/EGS se spremeni:   (1)   Tretji odstavek v okviru drugega podnaslova „Izračun“ se nadomesti z naslednjim:   „Uporabijo se sprejeti faktorji emisije. Faktorji emisije, specifični za dejavnost, so sprejemljivi za vsa goriva. Privzeti faktorji so sprejemljivi za vsa goriva, razen za nekomercialna (gorivo iz odpadkov, kot so pnevmatike in industrijski procesni plini). Privzete faktorje za premog, specifične za plast, ter privzete faktorje za zemeljski plin, specifične za EU ali državo proizvodnje, je treba natančneje opredeliti. Privzete vrednosti IPCC so sprejemljive za proizvode rafinerij. Faktor emisije za odpadke in ostanke iz biomase je nič.“;   (2)   Odstavek v okviru četrtega dela z naslovom „Spremljanje emisij drugih toplogrednih plinov“ se nadomesti z naslednjim: „Uporabljajo se standardizirane ali sprejete metode, ki jih razvije Komisija v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki in ki se sprejmejo v skladu s členom 14(1).“. „Uporabljajo se standardizirane ali sprejete metode, ki jih razvije Komisija v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki in ki se sprejmejo v skladu s členom 14(1).“.
(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:02003L0087-20151029&from=EN)

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in nizkoogljične naložbe
Referenčni dokumenti	COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 7.9.2015
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 17.12.2015
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Jordi Sebastià 20.10.2015
Obravnava v odboru	24.5.2016
Datum sprejetja	12.7.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 11 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Seb Dance, Jordi Sebastià, Adam Szejnfeld, Joachim Zeller
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Petras Auštrevičius

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in nizkoogljične naložbe
Referenčni dokumenti	COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD)
Datum predložitve EP	15.7.2015
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 7.9.2015
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 17.12.2015	BUDG 7.9.2015	ITRE 7.9.2015	IMCO 7.9.2015
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	BUDG 3.9.2015	IMCO 22.9.2015
Pridruženi odbori        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 10.3.2016
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Ian Duncan 16.9.2015
Obravnava v odboru	21.6.2016	29.9.2016
Datum sprejetja	15.12.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	53 5 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Ian Duncan, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Ivica Tolić, Jadwiga Wiśniewska, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Linnéa Engström, Merja Kyllönen, Ulrike Müller, Bart Staes, Keith Taylor, Mihai Ţurcanu, Claude Turmes, Carlos Zorrinho
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Linnéa Engström, Olle Ludvigsson, Jiří Maštálka, Jens Nilsson
Datum predložitve	13.1.2017