Postopek : 2016/2248(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0016/2017

Predložena besedila :

A8-0016/2017

Razprave :

PV 14/02/2017 - 18
CRE 14/02/2017 - 18

Glasovanja :

PV 15/02/2017 - 7.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0040

POROČILO     
PDF 606kWORD 58k
1.2.2017
PE 592.332v02-00 A8-0016/2017

o letnem poročilu o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017

(2016/2248(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalec: Antonio López-Istúriz White

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017

(2016/2248(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016(1) in odgovora Komisije, sprejetega 27. aprila 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(2) in odgovora Komisije, sprejetega 3. junija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(3) in odgovora Komisije, sprejetega 28. maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisiji o upravljanju enotnega trga(4) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o netarifnih ovirah na enotnem trgu(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti za leto 2016 – krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (COM(2015)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o letnem pregledu rasti za leto 2017 (COM(2016)0725),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 o izpopolnitvi enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550) in poročila o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 o boljšem upravljanju enotnega trga (COM(2012)0259),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 o izvajanju Direktive o storitvah (COM(2012)0261), posodobljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom The Cost of Non-Europe in the Single Market (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu), ki jo je naročil odbor IMCO,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom Indicators for Measuring the Performance of the Single Market Building the Single Market Pillar of the European Semester (Kazalniki za merjenje uspešnosti enotnega trga – vzpostavljanje stebra enotnega trga v evropskem semestru), ki jo je naročil odbor IMCO,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „Contribution of the Internal Market and Consumer Protection to Growth“ (Prispevek notranjega trga in varstva potrošnikov k rasti), ki jo je naročil odbor IMCO,

–  ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega julija 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju Protokola (št. 1) k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0000/2017),

A.  ker bo imelo oblikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe, inovacije in potrošnike;

B.  ker je treba zato po vsej Evropi obnoviti osredotočenost, med drugim na pravočasno dokončanje in izvajanje različnih strategij za enotni trg, zlasti strategije za enotni digitalni trg;

C.  ker je treba pri tej obnovitvi osredotočenosti upoštevati tudi posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU, med drugim za prosti pretok blaga in storitev, svobodo ustanavljanja, carinsko unijo in splošni pravni red na področju notranjega trga;

D.  ker se EU po gospodarski krizi, ki se je začela leta 2008, še vedno srečuje z obdobjem stagnacije s počasnim gospodarskim okrevanjem, visokimi stopnjami brezposelnosti in socialno ranljivostjo; ker je bil slogan letnega pregleda rasti za leto 2016 „krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence“, kar je pozitiven vidik;

E.  ker se v letnem pregledu rasti za leto 2017 opozarja na potrebo po vključujočem gospodarskem okrevanju, ki upošteva socialno razsežnost enotnega trga, in ker letni pregled rasti tudi poudarja, da mora Evropa močno vlagati v mlade in iskalce zaposlitve, pa tudi v zagonska ter mala in srednja podjetja;

F.  ker je kljub gospodarskemu okrevanju brezposelnost v številnih delih Evrope še vedno previsoka in ker daljše obdobje visoke brezposelnosti terja svoj socialni davek v številnih državah članicah;

G.  ker je namen evropskega semestra povečati usklajevanje ekonomske in fiskalne politike v EU, da bi zagotovili večjo stabilnost, spodbujali rast in zaposlovanje ter okrepili konkurenčnost v skladu s cilji socialne pravičnosti in zaščite najranljivejših pripadnikov družbe; ker ta namen ni bil dosežen;

H.  ker je enotni trg eden od temeljev EU in eden njenih najpomembnejših dosežkov; ker mora evropski semester za uspešno spodbujanje gospodarske rasti in stabilizacijo gospodarstev v enaki meri zajemati enotni trg in politike za njegovo dokončanje;

Krepitev stebra enotnega trga v evropskem semestru

1.  ponavlja, da je enotni trg eden od temeljev EU in hrbtenica gospodarstev držav članic ter celotnega evropskega projekta; ugotavlja, da je enotni trg še vedno razdrobljen in nedokončan ter da ima velik potencial za rast, inovacije in delovna mesta; poudarja, da ima enotni trg pomembno vlogo za uspešnost EU pri krepitvi okrevanja, pospeševanju konvergence in podpori naložbam v mlade in iskalce zaposlitve, pa tudi v zagonska ter mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi dokončanje vseh razsežnosti enotnega trga, vključno z blagom, storitvami, kapitalom, delom, energijo, prevozom in digitalnim sektorjem;

2.  ponovno poziva k vzpostavitvi močnega stebra enotnega trga s socialno razsežnostjo v evropskem semestru, ki bo vseboval sistem za redno spremljanje in opredelitev ovir za enotni trg v posameznih državah, ki imajo v zadnjem času v državah članicah velik vpliv in obseg ter se pogosto pojavljajo; poziva k poglobljeni oceni povezovanja in notranje konkurenčnosti na enotnem trgu; vztraja, da bi moralo ocenjevanje stanja povezovanja enotnega trga postati sestavni del okvira za gospodarsko upravljanje;

3.  želi spomniti, da je bil leta 2010 uveden evropski semester z namenom, da bi lahko države članice s svojimi partnericami v EU v določenih obdobjih v letu razpravljale o svojih gospodarskih in proračunskih načrtih ter tako izrazile svoje pripombe v zvezi z njimi in skupaj spremljale napredek; poudarja pomen stalne osredotočenosti na socialno uspešnost in spodbujanje ekonomske in socialne konvergence;

4.  poudarja, da bi moral biti steber enotnega trga v evropskem semestru namenjen opredelitvi ključnih področij z vsemi razsežnostmi enotnega trga za ustvarjanje rasti in delovnih mest; poleg tega poudarja, da bi se moral uporabljati tudi kot referenčno merilo zavezanosti strukturnim reformam v državah članicah;

5.  poudarja, da bi steber enotnega trga v okviru evropskega semestra omogočil redno ocenjevanje upravljanja enotnega trga prek sistematičnega nadzora nad skladnostjo z nacionalno zakonodajo in orodij za analizo podatkov za ugotavljanje neskladnosti, boljšega spremljanja zakonodaje o enotnem trgu, s čimer bi institucije pridobile potrebne informacije in bi mogle preoblikovati, izvajati, uporabljati in izvrševati regulativni okvir enotnega trga tako, da bi prinesel konkretne rezultate za državljane;

6.  pozdravlja prizadevanja Komisije za zagotovitev, da se koristi globalizacije in tehnoloških sprememb pravično porazdelijo med različnimi skupinami v družbi, še zlasti med mladimi; poziva k povečanju ozaveščenosti na vseh ravneh o vplivu politik in reform na porazdelitev dohodka, zagotavljanje enakosti, pravičnosti in vključenosti;

7.  meni, da je v zvezi z nacionalnimi ukrepi oziroma njihovim izvajanjem zgodnje posredovanje lahko učinkovitejše in zagotovi boljše rezultate kot postopki za ugotavljanje kršitev; kljub temu poudarja, da mora Komisija v primeru neučinkovitosti zgodnjega posredovanja uporabiti vse razpoložljive ukrepe, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, da zagotovi celovito izvajanje zakonodaje na enotnem trgu;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj za vzpostavitev enotnega trga EU za 21. stoletje v celoti upošteva ključna področja rasti in zaposlovanja, ki jih je že navedla in so bila nadalje razdelana v študiji iz septembra 2014 z naslovom The Cost of Non-Europe in the Single Market for Energy (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem energetskem trgu), med njimi pa so storitve, enotni digitalni trg, zlasti elektronsko trgovanje, pravni red o varstvu potrošnikov, javna naročila in koncesije ter prosti pretok blaga;

9.  poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga prek priporočil za posamezne države, zlasti tam, kjer ta pravila pomembno prispevajo k strukturnim reformam in v zvezi s tem opozarja na novi pristop Komisije, ki poudarja socialno pravičnost; poziva Komisijo, naj v okviru svežnja o letnem pregledu rasti poroča Parlamentu o napredku držav članic pri izvajanju priporočil za posamezne države v zvezi z delovanjem notranjega trga in vključevanjem proizvodov, blaga in storitev vanj;

10.  opozarja, da je splošno izvajanje ključnih reform, opisanih v priporočilih za posamezne države, še vedno nezadovoljivo na nekaterih področjih in se razlikuje po državah; poziva države članice k hitrejšemu napredku pri sprejemanju reform v skladu s priporočili za posamezne države, skupaj z ustreznim določanjem zaporedij in izvajanjem, da bi povečali potencial za rast ter spodbudili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

11.  meni, da morajo nacionalni parlamenti prevzeti večjo odgovornost v zvezi s priporočili za posamezne države; spodbuja države članice, naj Komisiji omogočijo predstavitev priporočil za posamezne države v nacionalnih parlamentih; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo priporočila za posamezne države; ponovno poziva Komisijo, naj vsake tri mesece poroča pristojnemu odboru Parlamenta o ukrepih, sprejetih za zagotovitev napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, in o doseženem napredku;

12.  poziva Svet za konkurenčnost, naj bo dejavno udeležen pri spremljanju izvajanja priporočil za posamezne države v državah članicah ter postopku njihove priprave;

13.  poudarja, da med cilje naložbenega načrta za Evropo spada odprava nepotrebnih ovir, povečanje inovativnosti in poglobitev enotnega trga, ob pospeševanju naložb v človeški kapital in socialno infrastrukturo;

14.  poudarja, da izboljšanje naložbenega okolja pomeni okrepitev enotnega trga z zagotovitvijo večje regulativne predvidljivosti in utrditvijo enakih konkurenčnih pogojev v EU ter odpravo nepotrebnih ovir za naložbe v EU in zunaj nje; opozarja, da trajnostne naložbe zahtevajo zanesljivo in predvidljivo poslovno okolje; ugotavlja, da se je na ravni EU začelo delo na več področjih, kot je določeno v strategiji za enotni trg, energetsko unijo in enotni digitalni trg, in meni, da mora to prizadevanje EU spremljati prizadevanje na nacionalni ravni;

15.  opozarja, da novi sklop priporočil za euroobmočje vključuje reforme, namenjene zagotavljanju odprtih in konkurenčnih trgov proizvodov in storitev; opozarja tudi, da so nacionalne in čezmejne inovacije in konkurenca ključnega pomena za delovanje enotnega trga, in meni, da bi si morala evropska zakonodaja prizadevati za zagotavljanje tega;

16.  podpira poziv Komisije državam članicam, naj podvojijo svoja prizadevanja glede treh elementov trikotnika gospodarske politike ter se pri tem osredotočijo na socialno pravičnost, da bi zagotovile bolj vključujočo rast;

17.  se strinja s Komisijo, da morajo prizadevanja za konvergenco, skladna z enotnim trgom, temeljiti na primerih dobre prakse na področju vseživljenjskega učenja, učinkovitih politikah za pomoč brezposelnim pri ponovnem vključevanju v trg dela ter sodobnem in vključujočem socialnem varstvu in izobraževalnem sistemu;

Izkoriščanje potenciala enotnega trga na ključnih področjih rasti

18.  poudarja, da kljub odpravi tarifnih ovir na enotnem trgu še vedno obstaja veliko različnih nepotrebnih netarifnih ovir; poudarja, da je za okrepitev enotnega trga potrebno nujno ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni za odpravo teh nepotrebnih netarifnih ovir na način, ki bo skladen s socialnimi, potrošniškimi in okoljskimi standardi, da bi ustvarili več konkurence ter rast in delovna mesta; poudarja, dane bi smeli dopuščati protekcionizma in diskriminatornih ukrepov držav članic; opozarja na poziv, ki ga je naslovil na Komisijo, naj v letu 2016 pripravi celovit pregled netarifnih ovir na enotnem trgu in analizo načinov za njihovo odpravo, pri tem pa jasno sorazmerno razlikuje med netarifnimi ovirami in predpisi za izvajanje legitimnih ciljev javne politike držav članic, vključno z ambicioznim predlogom za čimprejšnjo odpravo teh netarifnih ovir, da bi sprostili še vedno neizkoriščeni potencial enotnega trga;

19.  poudarja, da so ovire, povezane s prostim opravljanjem storitev, zelo zaskrbljujoče, saj ovirajo zlasti čezmejne dejavnosti malih in srednjih podjetij, ki so gonilo gospodarskega razvoja EU; poudarja, da lahko nesorazmerne upravne zahteve, inšpekcije in sankcije povzročijo odmik od dosežkov enotnega trga;

20.  poudarja strategijo za enotni trg in njene ukrepe, ki bi morali biti usmerjeni v ustvarjanje priložnosti za potrošnike, strokovnjake in podjetja, zlasti mala in srednja, spodbujanje in omogočanje modernizacije in inovativnosti, ki ju Evropa potrebuje, ter praktično izvajanje strategije, ki koristi potrošnikom in podjetjem v vsakdanjem življenju; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo najboljše možne pogoje za razvoj in razcvet ekonomije delitve; poudarja, da ima ekonomija delitve ogromen potencial glede rasti in izbire potrošnikov;

21.  poziva države članice, naj uvedejo reforme in politike za lažje širjenje novih tehnologij, da se omogoči prelivanje koristi med širši nabor podjetij; poziva Komisijo, naj hitro predstavi konkretne predloge, ki so navedeni v letnem pregledu rasti za leto 2017 in povezani z izvrševanjem pravil enotnega trga, ter ukrepe na področju poslovnih storitev, ki bodo vključevali lažje čezmejno zagotavljanje teh storitev in vzpostavljali preprost, sodoben in pred goljufijami varen sistem DDV;

22.  pozdravlja napoved Komisije v letnem pregledu rasti 2017 o tekočem delu na področju okvira za enotno odobritev EU, ki bi se neposredno uporabljal za velike projekte s čezmejno razsežnostjo ali večje naložbene platforme, ki vključujejo nacionalno sofinanciranje;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo pravočasno začela izvajati pravila EU o javnih naročilih, zlasti uporaba e-javnega naročanja in novih določb o razdelitvi javnih naročil na sklope, kar je bistveno za spodbujanje inovacij in konkurence ter podpiranje malih in srednjih podjetij na trgih javnih naročil.

24.  poudarja, da je treba na področju enotnega trga za storitve izboljšati čezmejno opravljanje storitev in obenem ohraniti visoko kakovost teh storitev; je seznanjen s predlogom Komisije, da predloži predlog za evropsko storitveno izkaznico in poenoten obrazec za priglasitev; spodbuja Komisijo, naj pregleda razvoj trga in po potrebi izvede ukrepe v zvezi z zahtevami glede zavarovanja za ponudnike poslovnih in gradbenih storitev;

25.  ugotavlja, da so za več kot 5500 poklicev v Evropi potrebne posebne kvalifikacije ali poseben naziv, ter v zvezi s tem pozdravlja medsebojno ocenjevanje reguliranih poklicev, ki ga Komisija izvaja z državami članicami;

26.  poziva Komisijo, naj odločno ukrepa proti protekcionizmu držav članic; meni, da se morajo države članice vzdržati diskriminacijskih ukrepov, kot so trgovinski in davčni zakoni, ki vplivajo le na nekatere sektorje ali poslovne modele in izkrivljajo konkurenco, zaradi česar se tuja podjetja težko uveljavijo v posamezni državi članici, kar pomeni očitno kršitev načel notranjega trga;

27.  pričakuje, da bo Komisija v zvezi z enotnim trgom blaga podala predlog za revizijo uredbe o vzajemnem priznavanju, ki bi morala podjetjem zagotoviti učinkovito pravico, da proizvode, ki se zakonito tržijo v državi članici, sprostijo v prosti promet v EU; poudarja, da države članice neustrezno izvajajo in spoštujejo načelo vzajemnega priznavanja, zaradi česar se podjetja pogosto osredotočajo na premagovanje ovir, povezanih s slabim izvajanjem, ne pa na poslovanje;

28.  poziva Komisijo, naj pospeši uresničevanje svoje vizije enotnega in skladnega evropskega standardizacijskega sistema, ki se bo prilagajal spreminjajočemu se okolju, bo podpiral raznovrstne politike ter bo koristil potrošnikom in podjetjem; poudarja, da se evropski standardi pogosto uveljavljajo na svetovni ravni, kar prispeva k interoperabilnosti in varnosti, znižuje stroške vključevanja podjetij v vrednostno verigo in trgovino ter ga olajšuje, pa tudi krepi vlogo industrije z internacionalizacijo;

29.  meni, da je doseganje napredka na področju enotnega digitalnega trga poglavitnega pomena za spodbujanje rasti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje potrebnih inovacij na trgu EU, ohranitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetovnem merilu ter zagotavljanje koristi podjetjem in potrošnikom; poziva države članice, naj v celoti sodelujejo pri izvajanju enotnega digitalnega trga;

Krepitev upravljanja enotnega trga

30.  ponovno poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z oblikovanjem sklopa analitičnih orodij, vključno s socialnimi kazalniki, s katerimi bomo lahko ustrezneje merili njegovo gospodarsko in regulativno uspešnost v okviru stebra evropskega semestra, namenjenega temu trgu; meni, da bi lahko bila tovrstna analitična orodja koristna za pripravo priporočil za posamezne države, letnega pregleda rasti, smernic Evropskega sveta za države članice in nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje smernic za enotni trg;

31.  poziva k utrditvi okvira za upravljanje enotnega trga ter okrepljenemu spremljanju in ocenjevanju pravilnosti, pravočasnosti in učinkovitosti izvajanja in uporabe pravil o enotnem trgu; poziva države članice, naj uspešneje uporabljajo orodja za upravljanje enotnega trga in bolje uporabljajo podatke iz pregleda enotnega trga, ki so na voljo za vsako državo članico, ter njihov razvoj v smislu uspešnosti politike;

32.  še vedno meni, da je treba opredeliti integriran sistem merjenja, v katerem bodo kombinirane različne metodologije, kot so na primer sestavljeni kazalniki ter sistematičen sklop kazalnikov in sektorskih orodij za merjenje uspešnosti enotnega trga, da ga bomo lahko vključili v evropski semester; poziva Komisijo, naj tako za merjenje kot za zagon za poglobitev enotnega trga na ključnih prednostnih področjih razmisli o glavnem kazalniku in njegovem cilju v zvezi z integracijo enotnega trga;

33.  ponovno poziva Komisijo, naj, kjer je to upravičeno, uvede kvantitativne cilje za zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena na evropski ravni; poziva Komisijo, naj te kvantitativne cilje upošteva pri svoji novi pobudi za zmanjšanje upravnega bremena;

34.  meni, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svojih javnih uprav, in sicer z zagotavljanjem številnejših in dostopnejših digitalnih storitev za državljane in podjetja, ter omogočiti lažje čezmejno sodelovanje in interoperabilnost javnih uprav;

35.  poziva Komisijo, naj pred vsako zakonodajno pobudo opravi temeljito oceno učinka, pri kateri bo upoštevala posledice akta za poslovno okolje v vseh državah članicah in natančno ocenila, ali obstaja ustrezno ravnovesje med stroški in cilji projekta za EU kot celoto;

36.  poziva Komisijo, naj strogo izvaja svoje ukrepe na področju pametnega izvrševanja in kulture skladnosti, da bi odpravila sedanje razmere, v katerih niso zagotovljene vse priložnosti, ki jih v teoriji ponuja enotni trg, saj zakonodaja EU še ni bila v celoti izvedena in uveljavljena;

37.  poziva Komisijo, naj okrepi mehanizem nadzora trga za odkrivanje nevarnih proizvodov in proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev, ter njihovo odstranitev z enotnega trga; znova poziva Svet, naj nemudoma sprejme sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga;

38.  pozdravlja in nestrpno pričakuje pobudo Komisije za vzpostavitev enotnega digitalnega portala za nadgraditev in izboljšanje obstoječih orodij in storitev, kot so enotne kontaktne točke, kontaktne točke za proizvode, kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo, portal Tvoja Evropa in SOLVIT, na uporabniku prijazen način, ki bo koristil državljanom in podjetjem;

39.  priznava pozitivno vlogo „rednih usmerjenih preiskav EU“, ki jih je začela izvajati Komisija, da bi z usklajenimi nadzornimi ukrepi za odkrivanje kršitev potrošniškega prava v spletnem okolju izboljšala izvrševanje;

40.  priznava, da so načela za boljšo pripravo zakonodaje in pobuda REFIT (program ustreznosti in uspešnosti predpisov) pomembni, saj zagotavljajo več usklajenosti med obstoječo in prihodnjo zakonodajo ter ohranjajo suverenost pri urejanju, ter da je treba zagotoviti varnost in predvidljivost predpisov;

41.  poudarja pomen pomoči in sodelovanja, ki ju Komisija nudi državam članicam na področju boljšega prenosa, izvajanja in uporabe zakonodaje o enotnem trgu; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi na nacionalni ravni, med drugim za zmanjšanje upravnih bremen in preprečevanje uvedbe dodatnih zahtev pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo (čezmerno prenašanje), kot so davčne ovire za čezmejne naložbe;

42.  poudarja, da bi moral enotni trg še naprej ustrezati vsem akterjem, – državljanom EU, zlasti študentom, strokovnjakom in podjetnikom, zlasti malim in srednjim podjetjem – v vseh državah članicah, ti pa bi morali vzdrževati stalni dialog in ocenjevati, kaj deluje in kaj ne ter na kakšen način bi bilo treba razvijati politiko enotnega trga v prihodnosti; v zvezi s tem poudarja vlogo foruma o enotnem trgu, ki ga Komisija vsako leto organizira v sodelovanju z lokalnimi partnerji, kot so nacionalni organi, deležniki civilne družbe, socialni partnerji, gospodarske zbornice in poslovna združenja;

°

°  °

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0060.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054, poročilo Andreasa Schwaba.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0237, poročilo Lare Comi.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0236, poročilo Daniela Daltona.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Enotni trg je eden od prelomnih dosežkov Evrope. Evropski enotni trg, tj. trg 500 milijonov oseb, je v zadnjih 50 letih vzpostavil ekonomijo obsega za evropska podjetja, ki je okrepila industrijsko konkurenčnost, ustvaril nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter zagotovil večjo izbiro po nižjih cenah za potrošnike, kar je ljudem omogočilo, da živijo, delajo in študirajo, kjer želijo. Enotni trg je bolj kot katera koli druga evropska politika prispeval k boljšemu povezovanju podjetij EU, tako da jim je zagotovil dostop do mednarodnih vrednostnih verig in s tem svetovno konkurenčnost.

Spreminjajoče se okolje Evropske unije je stalen izziv za enotni trg, ki se mora prilagajati. Zaradi zmernega okrevanja, povezanega z neenakomernimi socialnimi pogoji za gospodarsko uspešnost in neenakomernim izvajanjem reform, moramo oblikovati politike, ki bodo podprle okrevanje in pospešile konvergenco k najboljšim državam.

Ugotovljene nezadostne ravni naložb in ovire na trgih proizvodov in storitev ovirajo produktivnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Podjetja pogosto ovirajo zastareli in pretirano obremenjujoči predpisi.

Po drugi strani pa inovacije in globalne vrednostne verige ustvarjajo pomembne nove priložnosti. Digitalne tehnologije pomagajo pri preoblikovanju številnih industrijskih sektorjev, povečujejo učinkovitost proizvodnje in ustvarjajo nove, inovativne poslovne modele. Proizvodnja in storitve se vse bolj združujejo v preudarne in čiste poslovne ponudbe, ki strankam zagotavljajo večjo dodano vrednost. Po drugi strani pa te inovacije ogrožajo tradicionalne poslovne modele in vzpostavljene odnose med potrošniki in nosilci dejavnosti.

Za izboljšanje evropskega ekonomskega modela in ponovno vzpostavitev konkurenčnosti je potrebna celostna kombinacija javnih financ, strukturnih reform in ciljno usmerjenih naložb. Trajnostno okrevanje in oživitev konvergenčnega procesa je mogoče doseči le, če vse institucije EU in države članice ukrepajo skupaj. To zahteva tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter civilno družbo na splošno.

Naložbeni načrt, s katerim naj bi pridobili najmanj 315 milijard EUR za dodatne naložbe v treh letih in ponovno dosegli trajnostne ravni naložb pred krizo, se že izvaja. Načrt je usmerjen v spodbujanje financiranja naložb, odpravo ovir, povečanje inovativnosti in poglobitev enotnega trga. Države članice imajo ključno vlogo pri doseganju teh ciljev.

To je peto poročilo o upravljanju enotnega trga v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) in je del svežnja treh parlamentarnih poročil o evropskem semestru 2017. Osredotočeno je zlasti na letni cikel Komisije za usklajevanje ekonomskih politik, tj. evropski semester, ki vključuje objavo letnega pregleda rasti Komisije, poročila o mehanizmu opozarjanja, osnutka skupnega poročila o zaposlovanju ter priporočil za euroobmočje, da bi euroobmočje in nacionalno razsežnost ekonomskega upravljanja EU bolje vključili v cikel 2017.

Poročevalec je poročilo razdelil na tri dele: v prvem delu obravnava krepitev stebra enotnega trga v procesu evropskega semestra, v drugem delu proučuje, kako bi lahko izkoristili potencial enotnega trga na ključnih področjih rasti, zadnji del pa namenja krepitvi upravljanja enotnega trga.

Krepitev stebra enotnega trga v evropskem semestru

V skladu s prejšnjimi poročili IMCO o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra bi moral Parlament po mnenju poročevalca ponoviti svoj večkratni poziv k vzpostavitvi pravega stebra enotnega trga v evropskem semestru, ki bo vseboval sistem za redno spremljanje, opredelitev ovir za enotni trg v posameznih državah ter ocenjevanje povezovanja in konkurenčnosti enotnega trga.

Steber enotnega trga v evropskem semestru bi moral biti namenjen opredelitvi ključnih področij za spodbujanje in olajševanje rasti in delovnih mest ter bi se moral uporabljati kot referenčno merilo zavezanosti strukturnim reformam v državah članicah. Zagotovil bi redno ocenjevanje upravljanja enotnega trga, kar bi institucijam s potrebnimi informacijami omogočilo preoblikovanje, izvajanje, uporabo in izvrševanje regulativnega okvira enotnega trga tako, da bo prinesel konkretne rezultate za državljane. V zvezi s tem bi morala Komisija sistematično spremljati izvajanje in izvrševanje pravil o enotnem trgu prek priporočil za posamezne države, zlasti tam, kjer ta pravila pomembno prispevajo k strukturnim reformam.

Poročevalec želi nazadnje spomniti, da med cilje naložbenega načrta za Evropo spada odprava ovir, povečanje inovativnosti in poglobitev enotnega trga. V zvezi s tem poudarja, da izboljšanje naložbenega okolja pomeni okrepitev enotnega trga z zagotovitvijo večje regulativne predvidljivosti in utrditvijo enakih konkurenčnih pogojev v EU ter odpravo ovir za naložbe v EU in zunaj nje.

Izkoriščanje potenciala enotnega trga na ključnih področjih rasti

V zvezi s ključnimi področji rasti, na katerih je potencial enotnega trga še vedno neizkoriščen, poročevalec opozarja, da kljub odpravi tarifnih ovir na enotnem trgu še vedno obstaja veliko različnih netarifnih ovir, in meni, da je za okrepitev enotnega trga potrebno nujno ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni za odpravo teh netarifnih ovir. To vprašanje je bilo natančno obravnavano v poročilu Daniela Daltona o netarifnih ovirah na enotnem trgu.

Poleg tega poročevalec pozdravlja strategijo za enotni trg iz leta 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo. Strategija za enotni trg je bila obravnavana v poročilu Lare Comi, ki je poudarila tudi pomen ukrepov strategije, ciljno usmerjenih v ustvarjanje priložnosti za potrošnike, strokovnjake in podjetja, spodbujanje in omogočanje modernizacije in inovativnosti, ki ju Evropa potrebuje, ter praktično izvajanje strategije, ki koristi potrošnikom in podjetjem v vsakdanjem življenju.

V zvezi s ključnimi področji rasti poročevalec najprej obravnava enotni trg za storitve. Zaradi očitne potrebe po izboljšanju čezmejnega opravljanja storitev v EU bi bilo treba po mnenju poročevalca k doseganju tega cilja prispevati s številnimi pobudami Komisije na tem področju, kot so predlog za storitveno izkaznico, poenoten obrazec za priglasitev in namera Komisije, da izvede ukrepe v zvezi z zahtevami glede zavarovanja za ponudnike poslovnih in gradbenih storitev. Poleg tega je treba obravnavati več kot 5500 poklicev v Evropi, za katere so potrebne posebne kvalifikacije ali poseben naziv.

Poročevalec pričakuje, da bo Komisija v zvezi z enotnim trgom blaga podala predlog za revizijo uredbe o vzajemnem priznavanju, ki bi morala podjetjem zagotoviti učinkovito pravico, da proizvode, ki se zakonito tržijo v državi članici, sprostijo v prosti promet v EU. Prav tako poročevalec poziva Komisijo, naj pospeši uresničevanje svoje vizije enotnega in skladnega evropskega standardizacijskega sistema, ki se bo prilagajal spreminjajočemu se okolju, bo podpiral raznovrstne politike ter bo koristil potrošnikom in podjetjem. Poudariti bi bilo treba, da se evropski standardi pogosto uveljavljajo na svetovni ravni, kar prispeva k interoperabilnosti in varnosti, znižuje stroške vključevanja podjetij v vrednostno verigo in trgovino ter ga olajšuje, pa tudi omogoča internacionalizacijo industrije.

Poročevalec poleg tega meni, da je doseganje napredka na področju enotnega digitalnega trga poglavitnega pomena za spodbujanje rasti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ohranitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetovnem merilu ter zagotavljanje koristi podjetjem in potrošnikom.

Krepitev upravljanja enotnega trga

V zvezi z upravljanjem enotnega trga bi bilo treba opozoriti, da so bili prvotni predlogi o tem, kako okrepiti ta pomemben vidik enotnega trga, obravnavani v poročilu Andreasa Schwaba iz leta 2013, ki je bilo pripravljeno kot odziv na sporočilo Komisije z dne 8. junija 2012 o boljšem upravljanju enotnega trga.

Po mnenju poročevalca bi moral Parlament ponovno pozvati Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z oblikovanjem sklopa analitičnih orodij, s katerimi bomo lahko ustrezneje merili gospodarsko in regulativno uspešnost enotnega trga v okviru stebra evropskega semestra, namenjenega temu trgu. V zvezi s tem poročevalec meni, da bi bilo treba okrepiti okvir za upravljanje enotnega trga, pa tudi spremljanje in ocenjevanje pravilnega, pravočasnega in učinkovitega prenosa, izvajanja in uporabe pravil o enotnem trgu, med drugim za zmanjšanje upravnega bremena in preprečevanje čezmernega prenašanja. Poleg tega je treba opredeliti integriran sistem merjenja za merjenje uspešnosti enotnega trga, da bi ga lahko vključili v evropski semester, pa tudi glavni kazalnik in njegov cilj v zvezi z integracijo enotnega trga.

Poročevalec poleg tega poziva Komisijo, naj strogo izvaja svoje ukrepe na področju pametnega izvrševanja in kulture skladnosti, da bi odpravila sedanje razmere, v katerih niso zagotovljene vse priložnosti, ki jih v teoriji ponuja enotni trg.

V zvezi z orodji enotnega trga poročevalec nestrpno pričakuje pobudo Komisije za vzpostavitev enotnega digitalnega portala za nadgraditev in izboljšanje obstoječih orodij in storitev, kot so enotne kontaktne točke, kontaktne točke za proizvode, kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo, portal Tvoja Evropa in SOLVIT, na uporabniku prijazen način, ki bo koristil državljanom in podjetjem.

Sklepne ugotovitve

Nazadnje poročevalec ponavlja, da ima oblikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti in rasti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe in inovacije. Enotni trg je bolj kot katera koli druga evropska politika prispeval k boljšemu povezovanju podjetij EU, tako da jim je zagotovil dostop do mednarodnih vrednostnih verig in s tem svetovno konkurenčnost.

Boljše upravljanje enotnega trga je odvisno od konkretnih možnosti za vzpostavitev posebnega stebra evropskega semestra. Poročevalec meni, da je treba usklajevanje gospodarskih politik in politik zaposlovanja dopolniti s temeljnim elementom, ki bo zajemal vse možne vzvode za pospeševanje realnega gospodarstva, saj sicer morda nikoli ne bo zajet v splošnem usklajevanju evropskega semestra. Ta steber enotnega trga bi moral zajemati jasno začrtan sklop prednostnih nalog, povezanih z realnim gospodarstvom in ključnimi področji rasti.

Zagotoviti je treba, da bo enotni trg še naprej ustrezal vsem akterjem, tj. državljanom EU ter zlasti študentom, strokovnjakom in podjetnikom, pa tudi malim in srednjim podjetjem, v vseh državah članicah, ti pa bi morali vzdrževati stalni dialog in ocenjevati, kaj deluje in kaj ne ter na kakšen način bi bilo treba razvijati politiko enotnega trga v prihodnosti. K temu cilju med drugim najbolj prispeva forum o enotnem trgu, ki ga Komisija vsako leto organizira v sodelovanju z lokalnimi partnerji, kot so nacionalni organi, gospodarske zbornice in poslovna združenja


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Marcus Pretzell, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Julia Reda, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen, Josef Weidenholzer

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov