POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o prednostnih nalogah EU za 61. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk

1.2.2017 - (2017/2001(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalki: Constance Le Grip, Maria Arena

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o prednostnih nalogah EU za 61. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk

(2017/2001(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki sta ga podali Constance Le Grip (v imenu skupine PPE) in Maria Arena (v imenu skupine S&D), o prednostnih nalogah EU za 61. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (B8-1365/2016),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju in o novem svetovnem partnerstvu za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015 ter z dne 16. decembra 2014 o agendi za spremembe po letu 2015,  

–  ob upoštevanju 61. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk in njegove prednostne teme „krepitev ekonomskega položaja žensk v spreminjajočem se delovnem okolju“,

–  ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, izjave in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov s posebnih zasedanj Organizacije združenih narodov Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške izjave in izhodišč za ukrepanje, ki so bili sprejeti 9. junija 2000, 11. marca 2005, 2. marca 2010 ter 9. marca 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0018/2017),

A.  ker je enakost žensk in moških temeljno načelo EU, zapisano v Pogodbi o Evropski uniji, in eden od njenih ciljev in nalog ter ker EU v skladu s tem načelom ravna tudi pri svojem zunanjem delovanju, saj je treba uskladiti obe razsežnosti;

B.  ker človekove pravice žensk in enakost spolov niso le temeljne človekove pravice, temveč tudi osnovni pogoj za spodbujanje razvoja in zmanjševanje revščine ter osnova, potrebna za miren, uspešen in trajnosten svet;

C.  ker nadlegovanje žensk in nasilje nad njimi zajemata celo vrsto kršitev človekovih pravic; ker lahko katera od teh kršitev pusti globoke duševne rane in škoduje telesnemu ali spolnemu zdravju ali povzroča trpljenje, grožnje s temi dejanji in prisilo, ogroža splošno zdravje žensk in deklet, tudi njihovo reproduktivno in spolno zdravje, občasno pa povzroči celo smrt;

D.  ker je peti cilj trajnostnega razvoja doseči enakost spolov ter okrepiti vlogo žensk in deklet po svetu; ker je peti cilj trajnostnega razvoja samostojen cilj, kar pomeni, da ga je treba vključiti v celotno agendo za leto 2030 in v uresničevanje vseh ciljev trajnostnega razvoja; ker krepitev vloge žensk pomeni, da se jim zagotovijo potrebna orodja, da postanejo ekonomsko neodvisne, so enako zastopane v družbi, imajo enako vlogo na vseh življenjskih področjih in pridobijo večji vpliv v javnem življenju ter imajo nadzor nad vsemi odločitvami, ki vplivajo na njihovo življenje;

E.  ker so ženske po vsem svetu pomembni gospodarski subjekti, z njihovo udeležbo v gospodarstvu pa se lahko spodbudi gospodarstvo, ustvarijo nova delovna mesta in zagotovi vključujoča blaginja; ker so države, ki cenijo ženske in krepijo njihovo vlogo za njihovo polno udeležbo na trgu dela in pri odločanju, stabilnejše, uspešnejše in varnejše; ker je upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna pametna ekonomika in zagotavlja, da javni izdatki služijo napredku na področju enakosti žensk in moških;

F.  ker sta ustvarjalnost in podjetniški potencial žensk premalo izkoriščen vir gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest in bi ju bilo treba nadalje razvijati;

G.  ker so vlade EU priznale, da 20 let po Pekingu kljub trdnim dokazom, da je krepitev vloge žensk bistvenega pomena za zmanjšanje revščine, spodbujanje razvoja in reševanje najbolj perečih svetovnih izzivov, nobena država ni v celoti dosegla enakosti žensk in moških ter okrepila vloge žensk in deklet, da je napredek počasen in neenakomeren, da še vedno obstajajo velike vrzeli in različne oblike diskriminacije ter da so se pojavili novi izzivi pri izvajanju 12 ključnih področij v okviru izhodišč za ukrepanje;

H.  ker EU s političnimi in finančnimi sredstvi pomembno spodbuja krepitev vloge žensk in deklet v EU in po svetu; ker mora imeti EU ključno vlogo varuha jezika o človekovih pravicah žensk, dogovorjenega v okviru OZN in EU;

I.  ker v najrevnejših državah ženske še vedno pridelajo približno 80 % hrane in so trenutno glavne varuhinje biotske raznovrstnosti in semen poljščin;

J.  ker zemljišče ni le sredstvo za pridelavo, temveč je tudi prostor kulture in identitete; ker je zato dostop do zemljišč temeljni del življenja in neodtujljiva pravica kmetic in avtohtonih prebivalk;

1.  naslovi naslednje priporočilo na Svet:

  Splošni pogoji za krepitev vloge žensk in deklet

(a)  naj potrdi svojo zavezanost pekinškim izhodiščem za ukrepanje in naboru ukrepov za človekove pravice žensk in enakost spolov, ki so navedeni v njih; naj potrdi svojo zavezanost dvotirnemu pristopu k človekovim pravicam žensk z vključevanjem načela enakosti spolov v vsa področja politike in izvajanjem posebnih ukrepov za človekove pravice žensk in enakost spolov;

(b)  naj spodbuja politike za naložbe v enak dostop žensk in deklet do kakovostnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s formalnim, priložnostnim in neformalnim izobraževanjem, ter politike za odpravo razlik med spoloma na teh področjih in v vseh sektorjih, zlasti v tistih, v katerih tradicionalno prevladujejo moški;

(c)  naj se bori proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti v javni in zasebni sferi, saj gre za grobo kršitev njihove telesne in duševne celovitosti, ki jim preprečuje, da bi v celoti izkoristile svoj potencial; naj si prizadeva za to, da bodo Istanbulsko konvencijo v celoti ratificirale vse njene podpisnice;

(d)  naj upošteva, da morajo OZN, EU in države članice, če naj bi postale učinkovitejše svetovne akterke, povečati tudi notranja prizadevanja za odpravo nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola; naj zato ponovno pozove Komisijo, da predlaga strategijo EU za boj proti nasilju nad ženskami, med drugim tudi z direktivo, v kateri bi določili minimalne standarde; naj poleg tega vse strani pozove, da podpišejo in ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

(e)  naj oblikuje politike za spodbujanje in podpiranje dostojnega dela in polne zaposlenosti vseh žensk;

(f)  naj zagotovi univerzalen dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in reproduktivnih pravic, kot je bilo določeno v akcijskem programu Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, pekinških izhodiščih za ukrepanje in končnih dokumentih njihovih preglednih konferenc; naj zagotovi starosti primerno spolno vzgojo za dekleta in fante ter mlade ženske in mlade moške, da bi zmanjšali število neželenih predčasnih nosečnosti ali primerov širjenja spolno prenosljivih bolezni;

(g)  naj odpravi razlike v plačilu, vseživljenjskem zaslužku in pokojninah med spoloma;

(h)  naj konča vse oblike diskriminacije žensk v zakonih in politikah na vseh ravneh;

(i)  naj se bori proti vsem oblikam spolnih stereotipov na vseh družbenih področjih, ki ohranjajo neenakost, nasilje in diskriminacijo;

(j)  naj podpre ženske organizacije na vseh ravneh njihovega delovanja; naj jih kot partnerke vključi v oblikovanje politike ter jim zagotovi ustrezno financiranje;

(k)  naj upošteva načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna in tako to načelo vključi v vse javnofinančne izdatke;

Krepitev ekonomskega položaja žensk in odprava ovir na trgu dela

(l)  naj pozove vse strani, da ratificirajo in začnejo izvajati Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pri čemer naj posebno pozornost namenijo členom 1, 4, 10, 11, 13, 14 in 15;

(m)  naj spodbudi vse strani, da sprejmejo politike in zakone, ki bodo zagotavljali enak dostop do dela in enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti;

(n)  naj nadaljuje in okrepi prizadevanja za politike, ki podpirajo in spodbujajo podjetništvo žensk v okviru dostojnega dela, ter za odpravo vseh ovir in družbenih predsodkov pri ustanavljanju in vodenju podjetij, vključno z boljšim dostopom do finančnih storitev, kreditov, tveganega kapitala in trga pod enakimi pogoji in ob spodbujanju dostopa do informacij, usposabljanja in mrež za poslovne namene; naj v zvezi s tem prizna in spodbuja vlogo socialnih podjetij, zadrug in alternativnih poslovnih modelov pri krepitvi vloge žensk;

(o)  naj prizna, da makreoekonomske politike, zlasti v zvezi s proračunsko disciplino in javnimi storitvami, nesorazmerno vplivajo na ženske in da morajo oblikovalci politik upoštevati ta vpliv na podlagi spola;

(p)  naj spodbudi nove naložbe v socialnovarstveno infrastrukturo, izobraževanje in zdravstvo ter v zagotavljanje dostopnih, cenovno sprejemljivih in kakovostnih storitev varstva in oskrbe skozi ves življenjski cikel, vključno z varstvom in oskrbo otrok, vzdrževanih oseb in starejših; naj zagotovi dobro zaščito in delavske pravice za ženske med nosečnostjo in po njej;

(q)  naj podpre politike, ki spodbujajo enakovredno delitev gospodinjskih del in družinskih obveznosti med ženskami in moškimi;

(r)  naj podpre oblikovanje konvencije Mednarodne organizacije dela za zagotavljanje mednarodnega standarda za obravnavanje nasilja na podlagi spola na delovnem mestu;

(s)    naj izvaja politike za odpravo pojava političnega nasilja nad ženskami, vključno s telesnim nasiljem, ustrahovanjem in spletnim nadlegovanjem;

(t)    naj sprejme učinkovite ukrepe za odpravo dela otrok, saj se za to izkorišča več milijonov deklic; naj v veljavni zakonodaji EU uvede nove mehanizme, da se prepreči uvoz izdelkov, ki so rezultat dela otrok;

(u)  naj s kampanjami za ozaveščanje in podpornimi programi spodbudi ženske in dekleta, da začnejo akademsko in raziskovalno poklicno pot na vseh znanstvenih področjih, s posebnim poudarkom na tehnologiji in digitalnem gospodarstvu;

(v)  naj zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU in cilji trajnostnega razvoja;

Zagotavljanje enakega deleža žensk na vseh ravneh odločanja

(w)  naj zaščiti državljanske in politične pravice ter podpre uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju na vseh ravneh, med drugim pri političnem odločanju, gospodarskih politikah in programih, na delovnem mestu, v podjetjih ali v akademskem svetu;

(x)  naj v gospodarsko odločanje vključijo socialne partnerje, civilno družbo in ženske organizacije;

(y)  naj okrepi vodstvo in udeležbo žensk pri odločanju v konfliktnih razmerah in po konfliktih ter naj v državah, v katerih so se nedavno končali konflikti, ženskam zagotovi dostop do delovnih mest, trgov ter politične udeležbe in vodstva, saj je vse to bistveno za stabilnost;

Izpolnjevanje potreb najbolj marginaliziranih žensk

(z)  naj ženskam na podeželju omogoči, da bodo lažje postale lastnice zemljišč in dostopale do kreditov, in naj spodbuja in podpira pobude za podjetništvo žensk na podeželju, da bodo lahko postale ekonomsko neodvisne ter polno sodelovale pri trajnostnem razvoju podeželja in ga bodo lahko v celoti izkoristile; naj ščiti in spodbuja verige preskrbe s hrano, in sicer z dejavnimi notranjimi in zunanjimi politikami na ravni EU;

(aa)  naj oblikuje notranja in mednarodna pravila, s katerimi bi omejili obsežno prilaščanje zemljišč, ki je v nasprotju z interesi malih lastnikov, zlasti žensk;

(ab)  naj organizacije žensk s podeželja pozove, da sodelujejo pri oblikovanju politik na lokalni, regionalni, nacionalni in svetovni ravni, in naj podpre ženske mreže pri izmenjavi izkušenj in primerov dobre prakse, zlasti kadar lahko posamezne odločitve vplivajo na njihovo življenje;

(ac)  naj pozove vse države k ratifikaciji in izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, vključno s 6. členom te konvencije z naslovom Invalidne ženske;

(ad)  naj poudari pravico migrantskih delavk, zlasti migrantskih in begunskih delavk v gospodinjstvu, do dostojnih delovnih pogojev in enake socialne zaščite; poziva k ratifikaciji in izvajanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189;

(ae)  naj pozove vse strani k izvajanju politik, ki zagotavljajo pravice in humano obravnavanje begunk in begunskih deklic;

(af)  naj zagotovi, da se bo preganjanje zaradi spola obravnavalo kot podlaga za prošnjo za azil v skladu s Konvencijo OZN o statusu beguncev iz leta 1951;  

(ag)  naj poudari, da je treba varovati pravice žensk LGBTI in jih spodbujati;

(ah)  naj pozove Komisijo OZN za položaj žensk, da skupaj z Odborom za odpravo diskriminacije žensk institucionalizira medsektorski pristop k svojim analizam ter spodbuja koncept boja proti večplastni diskriminaciji z medsektorsko analizo v vseh organih OZN;

(ai)  naj izvaja politike za obravnavanje položaja žensk, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo;

(aj)  naj prizna vlogo žensk kot formalnih in neformalnih skrbnic ter naj izvaja politike za izboljšanje pogojev, pod katerimi zagotavljajo oskrbo;

Prenos teh zavez v izdatke in povečanje njihove prepoznavnosti

(ak)  naj mobilizira potrebna sredstva za uresničevanje ekonomskih pravic žensk in zmanjšanje razlik med spoloma, tudi z uporabo obstoječih instrumentov na ravni EU in držav članic, kot so ocene učinka na enakost spolov; naj pri pripravi proračuna upošteva načelo enakosti spolov, da se pri javnih izdatkih zagotovi enakost žensk in moških ter se odpravijo vse razlike med spoloma;

(al)  naj zagotovi, da bosta Parlament in njegov Odbor za pravice žensk in enakost spolov popolnoma vključena v postopek odločanja glede stališča EU na 61. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk;

(am)  naj odločno podpre delo Agencije OZN za ženske, ki je osrednja akterka v sistemu OZN za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti po svetu in povezuje vse ustrezne deležnike s tega področja, da bi dosegli spremembe v politiki in uskladili ukrepanje; poziva vse države članice OZN in EU, naj povečajo financiranje te agencije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	25.1.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Beatriz Becerra Basterrechea, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Ángela Vallina, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Bearder, Biljana Borzan, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Forenza, Mylène Troszczynski, Julie Ward
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sorin Moisă

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

22	+
ALDE	Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar
GUE/NGL	Eleonora Forenza, João Pimenta Lopes, Ángela Vallina
PPE	Anna Maria Corazza Bildt, Rosa Estaràs Ferragut, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz
S&D	Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Sorin Moisă, Maria Noichl, Pina Picierno, Liliana Rodrigues, Julie Ward
VERTS/ALE	Florent Marcellesi, Terry Reintke, Ernest Urtasun

1	-
ENF	Mylène Troszczynski

5
ECR	Arne Gericke, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská
PPE	Marijana Petir, Michaela Šojdrová

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani