POROČILO o letalski strategiji za Evropo

2.2.2017 - (2016/2062(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Pavel Telička
Pripravljavec mnenja (*):
Ole Christensen, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika


Postopek : 2016/2062(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0021/2017
Predložena besedila :
A8-0021/2017
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letalski strategiji za Evropo

(2016/2062(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2015 z naslovom Letalska strategija za Evropo (COM(2015)0598),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 4(2)(b) in (g), člena 16 ter naslovov VI in X,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2016 o letalski strategiji za Evropo[1],

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (2014/C 99/03),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pojmu državne pomoči v skladu s členom 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2016/C 262/01),

–  ob upoštevanju osnutka Uredbe Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. decembra 2015 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju sklepov s srečanja na visoki ravni z naslovom A Social Agenda for Transport (Socialna agenda za promet) v Bruslju 4. junija 2015[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov[3],

–  ob upoštevanju izida 39. zasedanja skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) leta 2016,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o letalstvu[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki je potekala od 2. do 27. novembra 2015 v Ženevi (WRC-15), za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora[7],

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)[8],

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa[9],

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage[10],

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije (prenovitev)[11],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o varni uporabi daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov (RPAS), splošno znanih kot brezpilotna zračna plovila, na področju civilnega letalstva[12],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov[13],

–  ob upoštevanju sklepov z Evropskega vrha o letalstvu, ki je potekal 20. in 21. januarja 2016 na letališču Schiphol (Nizozemska)[14],

–  ob upoštevanju Čikaške konvencije z dne 7. decembra 1944,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0021/2017),

A.  ker je končni namen skupne prometne politike EU služiti interesom evropskih državljanov in podjetij, in sicer s stopnjevanjem povezljivosti, najvišjo ravnjo varnosti in zaščite ter trgi brez ovir;

B.  ker bi morali strogi standardi varnosti ostati osrednji cilj pri prizadevanjih za konkurenčnost v zračnem prometu;

C.  ker je enoten letalski trg EU najuspešnejši primer regionalne liberalizacije letalskega prevoza, ki je močno prispeval k najvišji ravni letalskih povezav doslej in razširil možnosti za potovanja znotraj in zunaj Evrope ob znižanju cen; ker je letalski sektor bistveni del evropskega prometnega omrežja, nepogrešljiv za zagotavljanje povezljivosti in ozemeljske kohezije v EU in po svetu; ker najbolj oddaljene regije zaradi oddaljenosti in izoliranosti za razliko od osrednjih in dobro povezanih regij poleg letalskega prometa nimajo drugih možnosti za prevoz; ker cilj spodbujanja povezav v letalskem prometu ne sme biti zgolj razširitev mreže povezav, temveč tudi zagotovitev ustrezne kakovosti povezljivosti v smislu pogostosti letov, obsega mrež ali ustreznosti voznih redov;

D.  ker letalski sektor spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest, ima multiplikacijski učinek ter je pomemben steber gospodarstva EU, saj spodbuja inovacije, trgovino in kakovost delovnih mest, to pa prinaša neposredne in posredne koristi za državljane; ker rast letalskega prometa ter razpoložljivost in raznovrstnost letalskih povezav spodbujajo gospodarsko rast, kar potrjuje, da je letalski promet gonilo gospodarskega razvoja; ker imajo regionalna in lokalna letališča pomembno vlogo pri razvoju regij, saj povečujejo njihovo konkurenčnost in olajšujejo dostop do turističnih storitev;

E.  ker je v Uniji 4,7 milijona delovnih mest v zračnem prometu, na letališčih in v izdelovalni industriji, ki se zagotavljajo neposredno (1,9 milijona) in posredno (2,8 milijona); ker evropska letalska industrija podpira nadaljnjih 917.000 delovnih mest drugje v globalnem gospodarstvu; ker je zaradi mobilne in nadnacionalne narave letalstva težko odkrivati socialne zlorabe in izogibanje delovnim standardom, zaradi česar je tudi nemogoče reševati težave zgolj na nacionalni ravni; ker so se po nedavnih ugotovitvah Mednarodne organizacije dela pogoji dela v letalskem sektorju poslabšali; ker lahko večja diverzifikacija pogodb spodbuja prožnost, lahko pa se tudi zlorabi za iskanje najugodnejše pravne ureditve za izogibanje plačevanju socialnih prispevkov;

F.  ker pomanjkljivo izvajanje zakonodaje EU in pomanjkanje politične volje v Svetu letalskemu sektorju preprečujeta, da bi uresničil ves svoj potencial, škodujeta njegovi konkurenčnosti in povzročata večje stroške podjetjem, potnikom in gospodarstvu;

G.  ker je strateški uspeh v sektorjih, ki temeljijo na tehnologiji, raziskavah in inovacijah ter zahtevajo večje naložbe in razvito infrastrukturo, odvisen od zmožnosti, da se sprejme dolgoročna vizija z ustrezno načrtovanimi naložbami ter v celoti upoštevajo vse vrste prometa;

H.  ker ima letalski promet pomembno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU, saj uvaja ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

I.  ker je kljub vzpostavitvi funkcionalnih blokov zračnega prostora, kot je določeno v enotnem evropskem nebu, prišlo do velikih zamud pri njihovem izvajanju, ker Komisija ocenjuje, da je pomanjkanje napredka na tem področju povzročilo približno pet milijard EUR izgube;

J.  ker je varnost eden od izzivov, s katerimi se letalski sektor najbolj neposredno sooča;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o letalski strategiji za Evropo in njena prizadevanja, da najde vire spodbud za ta sektor z iskanjem novih tržnih priložnosti in odpravljanjem ovir, pa tudi njene predloge za soočanje z novimi izzivi in njihovo predvidevanje na podlagi skupne evropske vizije z razvojem sodobnih regulativnih okvirov; meni, da bi morali za dolgoročnejšo perspektivo sprejeti bolj celosten in ambiciozen pristop, da bi zagotovili potrebno spodbudo za trajnosten in konkurenčen evropski letalski promet;

2.  meni, da je varnost vodilno načelo letalske strategije za Evropo ter da jo je treba nenehno izboljševati; zato pozdravlja pregled osnovne Uredbe (ES) št. 216/2008 o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), katere cilj je doseganje najvišje ravni varnosti v letalstvu; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj agencijo EASA opremi z ustreznimi viri in osebjem, kar bo zagotovilo visoke varnostne standarde in okrepilo njeno vlogo na mednarodni ravni;

3.  poziva Svet in države članice, naj končno dosežejo hiter napredek v zvezi z drugimi pomembnimi zadevami, ki so trenutno na mrtvi točki, kot je prenovitev uredbe o izvajanju zakonodaje o enotnem evropskem nebu (SES2+) ter pregled uredbe o slotih in predpisov o pravicah letalskih potnikov; poziva Komisijo, naj ponovno pretehta obstoječe pobude in predlaga uresničljive alternativne rešitve za odpravo pomanjkljivosti v letalskem sektorju, ki so posledica poznega in nepopolnega izvajanja zakonodaje EU, na primer zakonodaje o enotnem evropskem nebu; poudarja, da v smislu zagotavljanja pravne jasnosti in gotovosti objava smernic, čeprav je koristna, ne more nadomestiti ustreznega pregleda obstoječih predpisov;

4.  poudarja, da je namen dosjejev na področju letalstva, ki jih Svet blokira, v EU zagotoviti večjo pravno varnost in okrepljen okvir za zaščito pravic potnikov v zračnem prometu, bolj učinkovito in racionalno uporabo zračnega prostora EU in boljše določbe za izvajanje enotnega evropskega neba, vse to pa so bistveni elementi za uresničevanje letalske strategije; poziva Svet, naj naredi korak naprej pri pogajanjih o teh dosjejih;

Mednarodna razsežnost letalske strategije

5.  pozdravlja predlog Komisije za spremembo Uredbe št. 868/2004, ki odpravlja sedanje nepoštene prakse, kot je nesprejemljiva državna pomoč, ki ni niti ustrezna niti učinkovita, ter tako osvetljuje resne pomisleke glede morebitnega izkrivljanja konkurence v okviru evropskih pravil; vendar poudarja, da niti nesprejemljivi trend naraščanja protekcionizma niti sami ukrepi za zagotovitev poštene konkurence ne morejo zagotoviti konkurenčnosti letalskega sektorja EU;

6.  meni, da lahko evropski letalski sektor kljub temu, da se sooča z večjim pritiskom novih tekmecev, mnogi uporabljajo zračni promet kot strateško orodje za mednarodni razvoj, najde svoj prostor v konkurenčnem svetovnem okolju z nadaljnjo nadgradnjo in razvojem svojih adutov, na primer visokih varnostnih standardov, vloge agencije EASA, geografskega položaja, inovativne industrije ter socialnih in okoljskih ciljev; je trdno prepričan, da bi morali pošteno konkurenco iz tretjih držav videti kot priložnost za nadaljnji razvoj inovativnega evropskega letalskega modela, ki ima potencial, da oblikuje edinstven in konkurenčen odgovor na posebnosti konkurentov;

7.  meni, da je možnost za pritegnitev tujih naložb pomembna za konkurenčnost letalskih prevoznikov EU in je ne bi smeli ovirati; zato pozdravlja namero Komisije, da bo izdala smernice, s katerimi bo razjasnila pravila o lastništvu in nadzoru, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1008/2008, s posebnim poudarkom na merilu „dejanskega nadzora“, da se zagotovi učinkovitost teh pravil;

8.  pozdravlja pobudo, da se pogajanja o sporazumih o zračnem prometu in dvostranskih sporazumih o varnosti v letalstvu s tretjimi državami, ki predstavljajo trge v vzponu in strateške trge (Kitajska, Japonska, Zveza držav jugovzhodne Azije, Turčija, Katar, Združeni arabski emirati, Armenija, Mehika, Kitajska, Bahrajn, Kuvajt, Oman in Savdska Arabija), vodijo na ravni EU, in želi spodbuditi k hitrim in konstruktivnim pogajanjem; poudarja, da bi morale vse strani nove sporazume pravilno izvajati in izvrševati vse strani in da je treba v te sporazume vključiti klavzulo o pošteni konkurenci na podlagi mednarodnih standardov (ICAO, ILO); poziva Komisijo in Svet, naj spoštujeta člen 218 PDEU in v celoti vključita Parlament v vse faze pogajanj;

9.  poziva Komisijo, naj v pogajanja glede sporazumov o zračnem prometu s tretjimi državami kot pogoj vključi spoštovanje visokih varnostnih standardov, primernih delovnih in socialnih standardov ter udeležbo v tržnem instrumentu za boj proti spremembam podnebja, ki zadeva emisije v letalskem prometu, v sporazumih o zračnem prometu pa poskrbi za enak dostop do trgov, enake pogoje za lastništvo in enake konkurenčne pogoje na podlagi vzajemnosti;

10.  poziva Komisijo k hitri sklenitvi tekočih pogajanj in v prihodnosti k začetku novih dialogov o letalstvu z drugimi strateškimi partnerji v letalstvu; poudarja, da sporazumi o zračnem prometu prispevajo tudi k spodbujanju tehnološkega napredka ter k izvajanju in krepitvi drugih evropskih politik, kot je sosedska politika;

Konsolidacija enotnega trga EU na področju letalstva

11.  opominja, da je tudi zračni prostor del enotnega trga EU in da vsako drobljenje zaradi njegove neučinkovite uporabe, pa tudi različnih nacionalnih praks (na primer v zvezi z operativnimi postopki, davki in drugimi dajatvami itd.) podaljšuje čas letenja, povzroča zamude ter povečuje porabo goriva in ravni emisij CO2, poleg tega pa negativno vpliva na preostali trg in ovira konkurenčnost EU;

12.  ugotavlja, da člen 3 Uredbe št. 551/2004 določa, brez poseganja v suverenost držav članic nad svojim zračnim prostorom, vzpostavitev enotnega evropskega zgornjega letalskega informacijskega področja (EUIR), in poziva Komisijo k izvedbi te določbe, saj bo EUIR omogočil odpravo regionalnih ozkih grl ter kontinuiteto letalskih prevozov v najgostejših delih zračnega prostora v primeru nepredvidenih okoliščin ali motenj v zračnem prometu; meni, da bo EUIR omogočil postopno vzpostavitev vseevropske zračne avtoceste, ki bi bila še en korak v smeri dokončne vzpostavitve enotnega evropskega neba in stroškovno učinkovitega upravljanja zračnega prostora EU; pozdravlja doseženi napredek na področju upravljanja zračnega prometa v smeri večje učinkovitosti ter zmanjšanja stroškov in emisij, zlasti zahvaljujoč delu upravitelja omrežja, in poziva države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja vzpostavijo funkcionalne bloke zračnega prostora, da bi pospešile napredovanje v smeri enotnega evropskega neba;

13.  je trdno prepričan, da bi moral letalski sektor v celoti izkoristiti evropske satelitske tehnologije, kot sta EGNOS in Galileo, ki omogočata varnejše in učinkovitejše postopke navigacije in prileta, obenem pa omogočata popolno izvajanje raziskovalnega programa za upravljanje zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR); zato vztraja, da je treba te tehnologije uporabljati širše; poudarja, da bi bilo treba zaradi zagotovitve pravilne izvedbe programa SESAR in zaradi doseganja globalne interoperabilnosti za njegovo izvajanje nameniti konkreten in ambiciozen proračun, in sicer zunaj okvira instrumenta za povezovanje Evrope (CEF);

14.  je seznanjen z obsegom zračnega prometa, ki je že zdaj velik in naj bi se po napovedih v naslednjih nekaj letih še povečal, ter z omejitvami zmogljivosti evropskih letališč, kar zadeva sprejem približno 2 milijonov letov do leta 2035; poudarja, da bo za to potrebna usklajena in učinkovita izraba zmogljivosti letališč in zračnega prostora, da bi se ublažila prezasedenost;

15.  poudarja, da je letalski sektor bistven za rast, ustvarjanje delovnih mest in razvoj turizma; poudarja, da imajo majhna in regionalna letališča ključno vlogo pri spodbujanju povezljivosti, teritorialne kohezije, socialne vključenosti in ekonomske rasti, zlasti za najbolj oddaljene regije in otoke; v zvezi s tem meni, da obstaja potreba po strateškem načrtovanju evropskega letališkega sistema, v katerem bodo opredeljene trenutne zmogljivosti, predvideno povpraševanje, trenutna ozka grla in prihodnje infrastrukturne potrebe na evropski ravni in ki bo zagotovil ohranitev dostopa državljanov EU do letalskega prevoza;

16.  priznava, da obstaja velika vrzel v povezljivosti v EU, ki se kaže skozi manjše število letalskih povezav v nekaterih delih Unije, ter se zaveda pomena regionalne povezljivosti (vključno z geografskimi območji, ki so izključena iz omrežja TEN-T); spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja in obravnava zračno povezljivost znotraj EU;

17.  meni, da bi lahko mnoge pomembne omejitve rasti, tako v zraku kot na tleh (npr. pomanjkanje zmogljivosti, nepopolna ali pretirana izkoriščenost infrastrukture, različni ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa ali omejene naložbe), ter vrzeli v zračni povezljivosti med različnimi regijami EU odpravili, če bi pri presojanju in načrtovanju ukrepov v sektorju na vseh ravneh (nacionalni, evropski in mednarodni) kot enega glavnih kazalnikov uporabljali povezljivost;

18.  meni, da povezljivost ne bi smela biti omejena le na število, pogostost in kakovost storitev zračnega prevoza, temveč bi jo morali presojati tudi v okviru povezanega sodobnega prometnega omrežja ter ob upoštevanju drugih meril, kot so čas, teritorialna kontinuiteta, večja povezanost omrežja, dostopnost, razpoložljivost alternativnih možnosti prevoza, cenovna dostopnost in okoljski stroški, da bi lahko presodili dejansko dodano vrednost rute; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja kazalnika EU, ki bo temeljil na drugih obstoječih indeksih ter na raziskovalnem delu organizacije Eurocontrol in opazovalne skupine za letališča;

19.  meni, da bi moral takšen indeks povezljivosti, vključno s pozitivno analizo stroškov in koristi, zračne povezave oceniti s širšega zornega kota, ne da bi se s tem spodkopaval cilj EU glede teritorialne kohezije, ki bo okrepljena s prihodnjimi razlagalnimi smernicami za pravila o obveznostih javne službe; poudarja, da lahko ta indeks služi interesom splošnega strateškega načrtovanja in pomaga preprečevati potrato davkoplačevalskega denarja z razlikovanjem med ekonomsko izvedljivimi priložnostmi in nedobičkonosnimi projekti, da bi se med drugim spodbudila donosna specializacija letališč, vključno s skupinami ali mrežami letališč, da bi se v prihodnje preprečilo nastajanje „letališč duhov“ in da bi se zagotovila učinkovita uporaba zmogljivosti letališča in zračnega prostora, ter z opredelitvijo intermodalnih, stroškovno učinkovitih in trajnostnih rešitev;

20.  meni, da bi bilo treba za izboljšanje mobilnosti in večjo odpornost prometnega omrežja v korist uporabnikom tako potniškega kot tovornega prevoza izkoristiti koristi, ki jih prinaša dopolnjevanje vseh načinov prevoza brez izjeme; želi izpostaviti, da je mogoče le z intermodalnostjo, ki omogoča prehod na druge oblike prevoza, zagotoviti dinamičen in trajnosten razvoj konkurenčnega letalskega sektorja v EU; poudarja, da intermodalnost omogoča učinkovitejšo rabo infrastrukture, in sicer s širitvijo in upoštevanjem ciljnih območij letališč ter s preprečevanjem njihovega prekrivanja, kar bi tudi sprostilo slote in pripomoglo k oblikovanju ugodnega okolja za trgovinske, turistične in tovorne operacije; priznava dosežke na tem področju z združevanjem letalske in železniške infrastrukture ter spodbuja nadaljnji napredek v zvezi s tem;

21.  ponavlja, da so koridorji TEN-T ogrodje za oblikovanje večmodalnih možnosti z letališči kot jedrnimi vozlišči; obžaluje, da so pobude za večmodalnost po Evropi razdrobljene in maloštevilne; poudarja potrebo po hitrih, učinkovitih in uporabniku prijaznih povezavah med omrežji javnega prevoza in letališko infrastrukturo; poziva Komisijo in države članice, naj se bolj posvetijo cilju večmodalnosti v okviru koridorjev TEN-T in pri tem odpravijo ozka grla; poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi predlog večmodalnega in interoperabilnega pristopa v prometu, s popolno vključitvijo letalskega sektorja, države članice pa, naj bolje izkoristijo finančne instrumente, ki jih imajo na voljo, za spodbujanje intermodalnih povezav;

22.  meni, da bi bilo treba za povečanje privlačnosti intermodalnih prevoznih rešitev po vsej Evropi vsem potnikom (tudi osebam z zmanjšano mobilnostjo) ponuditi rešitve brez ovir, informacije v realnem času in integrirane storitve (na primer integrirano izdajanje vozovnic); poudarja, da projekti, ki jih financira EU, dokazujejo, da je razvoj večmodalnih sistemov obveščanja in izdaje vozovnic tehnično izvedljiv; zato poziva Komisijo, naj podpre njihovo dejansko uvajanje za potnike po vsej EU;

23.  meni, da bodo prevozniki in ponudniki storitev sodelovali pri iskanju intermodalnih in večmodalnih rešitev, če se z regulativnim okvirom EU zagotovi razjasnitev in pravna varnost v zvezi s pravicami potnikov, odgovornostjo, zamudami in odpovedmi, varnostnim preverjanjem, odprtimi podatki in standardi izmenjave podatkov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ukrepa;

24.  ugotavlja, da je tako javno kot zasebno financiranje v letalskem sektorju bistveno za zagotavljanje teritorialne kohezije, spodbujanje inovacij in ohranjanje ali povrnitev vodilne vloge Evrope v našem gospodarstvu; opozarja, da mora vsako financiranje spoštovati smernice EU o državni pomoči in konkurenčno pravo; meni, da je treba pri dodelitvi državne pomoči zagotoviti stroškovno učinkovitost in ustreznost zadevnih naložb;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (2014/C 99/03) in sporočilom Komisije o državni pomoči po členu 107(1) PDEU (2016/C 262/01) ohranijo dolgoročno strategijo za obravnavanje presežkov nerentabilnih letališč v regijah, kjer so na voljo drugi načini prevoza, na eni strani in prispevka sekundarnih letališč za razvoj, konkurenčnost in povezovanje regij EU na drugi strani;

26.  se zaveda pomena ugodnega regulativnega okolja za letališča, da lahko pritegnejo in vključijo zasebne naložbe; meni, da bi morali s pomočjo ocene Komisije o direktivi o letaliških pristojbinah ter učinkovitih posvetovanj z letalskimi prevozniki in letališči razjasniti, ali so sedanje določbe učinkovito orodje za spodbujanje konkurence proti možnostim zlorabe monopolnega položaja ter za krepitev interesov evropskih potrošnikov in spodbujanje konkurence, ali pa je potrebna reforma; priznava prispevek prihodkov iz neletalskih dejavnosti k poslovni donosnosti letališč;

27.  ugotavlja, da je Komisija v svoji letalski strategiji, objavljeni decembra 2015, napovedala oceno Direktive Sveta 96/67/ES o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih EU; podpira vključitev zemeljske oskrbe v področje EASA, da se tako pokrije celotna veriga letalske varnosti;

Letalska strategija: pogled v prihodnost

28.  meni, da ima celotna vrednostna veriga v letalstvu potencial, da postane strateški sektor za naložbe, ki ga je treba še naprej izkoriščati z opredelitvijo dolgoročnih ciljev in dodeljevanjem spodbud za pametne pobude, s katerimi bi te cilje dosegli, kot so bolj zelena letališča ali zrakoplovi, zmanjšanje hrupa ter povezave med letališko infrastrukturo in javnim prevozom; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nadaljnje ukrepe za spodbujanje takšnih pobud, med drugim z učinkovito uporabo Evropskega sklada za strateške naložbe, ter naj še naprej spodbujajo in financirajo programe, kot sta Čisto nebo in SESAR; poudarja, da letalska industrija pomembno prispeva h konkurenčnosti v letalskem sektorju EU, hkrati pa je močna podpora za spodbujanje čistejših tehnologij in namestitev sistema SESAR;

29.  je seznanjen z emisijami CO2, ki jih ustvarja letalski sektor; želi izpostaviti širok nabor ukrepov, ki so že bili in še bodo sprejeti za zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov, tako tehničnih z razvijanjem alternativnih goriv in učinkovitejših letal kot političnih z upoštevanjem mednarodnih sporazumov; pozdravlja dogovor, dosežen na 39. skupščini ICAO 6. oktobra 2016 s sprejetjem globalnega tržnega ukrepa (GMBM) za zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalstva, in zavezo o sodelovanju v prostovoljni fazi do leta 2027, ki jo je dalo 65 držav, kar pomeni, da se bo s tem programom do leta 2035 izravnalo približno 80 % emisij nad ravnmi iz leta 2020; želi opomniti, da je treba po 31. decembru 2016 ohraniti odstopanje, ki je bilo v okviru sistema trgovanja z emisijami odobreno za lete, ki povezujejo letališča v najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 PDEU; pozdravlja namero Komisije, da bo z ozirom na ta sporazum pregledala ukrepe EU za zmanjšanje emisij CO2 iz letalstva;

30.  je mnenja, da bi bilo treba tudi glede na Komisijin sveženj o krožnem gospodarstvu spodbujati nove pobude za povečanje okoljske zmogljivosti ter zmanjšanje emisij in hrupa iz operativnih dejavnosti iz letališč, v letališča in znotraj njih, na primer z uvajanjem obnovljivih goriv (npr. biogoriv), razvojem učinkovitih certificiranih sistemov za okolju prijazno recikliranje, razrez in ponovno uporabo zrakoplovov, s spodbujanjem „zelenih letališč“ in „zelenih poti do letališča“ ter z izredno učinkovitim upravljanjem logistike;

31.  poziva k zbiranju in razširjanju najboljših praks za zmanjševanje emisij v sektorju ob upoštevanju, da je treba visoke okoljske standarde ohraniti in sčasoma okrepiti ter tako zagotoviti, da se letalstvo razvija na trajnosten način;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj temeljito pregledajo nove postopke, ki so v veljavi od junija 2016, za zmanjšanje hrupa in emisij izredno majhnih trdnih delcev iz izpušnih plinov pri vzletu z letališča v bližini mest in naseljenih območij, da se izboljša kakovost življenja in zlasti kakovost zraka;

33.  priznava, da so varnostni ukrepi povezani z velikimi stroški; poudarja, da se bodo varnostni izzivi v letalskem sektorju , vključno s kibernetsko varnostjo, v prihodnosti povečali, to pa zahteva takojšen prehod na pristop, ki bolj temelji na tveganju in obveščevalnih podatkih, in odziven varnostni sistem, ki izboljšuje varnost letaliških objektov in omogoča prilagajanje na spreminjajoče se nevarnosti, namesto da se nenehno sprejemajo novi ukrepi ali da se tveganje zgolj prenese, ne pa tudi zmanjša;

34.  pozdravlja predlog Komisije o sistemu EU za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu; vztraja, da je treba dosledno izvajati obstoječa pravila za zaposlovanje in usposabljanje osebja; poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve koncepta enkratnega varnostnega pregleda in vzpostavitve sistema predhodnega preverjanja v EU, ki bo predhodno registriranim državljanom EU omogočil učinkovitejši prehod skozi varnostno preverjanje; poziva države članice, naj se zavežejo k sistematični izmenjavi obveščevalnih podatkov in izmenjavi dobre prakse v okviru varnostnih sistemov na letališčih;

35.  je seznanjen s poročilom na visoki ravni o konfliktnih območjih ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se njegova priporočila izvajajo, tudi z izmenjavo informacij, da se zagotovi razvoj ocene o tveganju na ravni EU in sposobnost za hitro izmenjavo informacij; opozarja tudi, da je treba nadalje obravnavati varnostna vprašanja, ki se pojavljajo zaradi nesodelovanja pri vojaških poletih brez aktivnih transponderjev;

36.  meni, da so inovacije predpogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; ugotavlja, da je letalstvo v primerjavi z drugimi načini prevoza že vodilni sektor pri uvajanju prednosti digitalizacije, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter odprtih podatkov, in spodbuja ta sektor, naj ohrani vodilno vlogo v tem procesu, hkrati pa naj zagotavlja pošteno konkurenco, interoperabilnost sistemov, nevtralnost in pregleden dostop do jasnih in jedrnatih informacij za vse uporabnike, na primer za potrošnike, ki rezervirajo celotno potovanje, ali prevozniške družbe, ki se ukvarjajo z letalskim prevozom tovora; pozdravlja predlog Komisije o projektu masovnih podatkov v letalskem sektorju in poziva k nadaljnjim pojasnilom glede njegovega izvajanja;

37.  opozarja, da so leta 2013 Komisija in nacionalni izvršilni organi po vsej Uniji preverili spletna mesta ponudnikov potovalnih storitev; ugotavlja, da so pri tem preverjanju pri več kot dveh tretjinah pregledanih spletnih mest odkrili pomembne težave; poziva Komisijo, naj podrobneje poroča o napredku pri usklajevanju spletnih mest ponudnikov potovalnih storitev s pravom EU in o svojih prihodnjih načrtih za izvrševanje zakonodaje na tem področju, bodisi pri spletni ali nespletni prodaji letalskih kart; opozarja, da morajo imeti potrošniki na voljo pot, da na trgovce naslovijo pritožbe in zahtevajo povrnitev stroškov; meni, da bi morala biti ta pot na voljo v obliki, ki potrošnike ne bi odvračala od tega, da uveljavljajo svoje pravice, poleg tega bi bilo treba potrošnike jasno napotiti nanjo; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi izvršilnimi organi zagotovi, da bodo trgovci izpolnjevali te zahteve;

38.  pozdravlja inovacije in gospodarski razvoj, ki ga je mogoče spodbuditi z nadaljnjim razvojem sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS) za civilno rabo; ugotavlja, da trg daljinsko pilotiranih zrakoplovov hitro narašča in da se ta vrsta zrakoplovov vse bolj uporablja za zasebne, komercialne in javne namene v okviru nalog javnih organov; poudarja, da je treba hitro sprejeti jasen, sorazmeren, usklajen in na tveganju temelječ regulativni okvir za sisteme daljinsko vodenega zrakoplova, da se spodbudijo naložbe in inovacije v tem sektorju in v celoti izkoristi njegov izredno velik potencial, hkrati pa ohranijo najvišji mogoči varnostni standardi;

39.  opozarja, da je treba pri urejanju sektorja zračnega prometa upoštevati posebne potrebe splošnega letalstva na način, ki omogoča posamezne letalske prometne rešitve in letalske športne dejavnosti;

Socialna agenda letalske strategije

  Domača baza

40.  priznava, da je treba pojasniti merilo „domače baze“ in opredeliti pojem „glavne poslovne enote“, da se bosta lahko dosledno uporabljala in učinkovito preprečevala uporabo zastav ugodnosti in prakse iskanja najugodnejše pravne ureditve; opozarja, da je ena od glavnih nalog agencije EASA izdajanje certifikatov letalskih operacij in dovoljenj za operaterje iz tretjih držav z namenom zagotavljanja varnosti in prispevanja k izboljšanju delovnih pogojev;

Varnost

41.  poziva agencijo EASA in države članice, naj še naprej nadzirajo nove poslovne modele in modele zaposlovanja, da bi zagotovile varnost v letalstvu, ter poziva Komisijo, naj po potrebi sprejme regulativne ukrepe; ugotavlja, da je treba posebno pozornost med drugim nameniti pogodbam brez določenega delovnega časa, sistemom pay-to-fly (plačaj za letenje), navideznim samozaposlitvam in položaju članov posadke iz tretjih držav na zrakoplovih, registriranih v EU; poudarja, kako pomembna je uredba o poročanju o dogodkih v letalstvu in „kultura pravičnosti“ za krepitev in izboljšanje varnostnih standardov ter zdravstvenih in delovnih pogojev;

Usposabljanje

42.  opozarja, da visokokakovostno usposabljanje prispeva k varnosti v letalstvu; poudarja ključni prispevek agencije EASA k vzpostavitvi skupnih standardov usposabljanja in varnosti za pilote, člane posadke in kontrolorje zračnega prometa, tudi prek virtualne akademije, in poziva države članice, naj vlagajo v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje za vse dele vrednostne verige v letalstvu, saj je uspeh evropskega letalstva v veliki meri odvisen od usposobljenih delavcev in inovacij; se zaveda, da je treba odpraviti pomanjkanje strokovne usposobljenosti, če se pojavi; poudarja, da so partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi centri in socialnimi partnerji pomembna zaradi posodabljanja programov usposabljanja in zagotavljanja, da odražajo potrebe na trgu dela;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dvojne modele izobraževanja in usposabljanja na področju letalske tehnike in vanje vključijo sodelovanje na mednarodni ravni;

44.  spodbuja Komisijo, naj predloži konkretne pobude za zaščito pravic delavcev; poziva države članice, naj vsem delavcem v letalskem sektorju, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali pogodbo o zaposlitvi, zagotovijo dostojne pogoje dela, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu;

45.  je seznanjen s tem, da morajo vsi letalski prevozniki, ki delujejo v Evropski uniji, dosledno upoštevati zahteve s področja socialne politike in politike zaposlovanja v EU in državah članicah; opozarja, da so med državami članicami precejšnje razlike na področju pogojev dela in socialne zaščite ter da podjetja izkoriščajo svobodo ustanavljanja, da bi znižala stroške; poziva države članice, naj zaustavijo to škodljivo konkurenco; poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo, kako bi lahko preprečili, da bi se v letalskem sektorju posredno zaposlovanje zlorabljalo za izogibanje davčni zakonodaji na ravni EU in nacionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo socialne zlorabe in nespoštovanje standardov dela, tako da zaščitijo tiste, ki prinašajo informacije, omogočajo odprto poročanje in krepijo sodelovanje med inšpektorati za delo v državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da letalske družbe, ki delujejo v eni od držav članic, uporabljajo in pravilno izvajajo delovno pravo, socialno zakonodajo in kolektivne pogodbe;

46.  poudarja, da je pravica do ustanavljanja sindikatov ter včlanitve vanje in do kolektivnih ukrepov v skladu s členom 12 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije temeljna pravica in jo je treba spoštovati; zavrača vse poskuse, da bi okrnili pravico do stavke v letalskem sektorju; poudarja, kako pomembni so v letalskem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, reden institucionaliziran socialni dialog na vseh ravneh ter vključevanje zaposlenih v poslovanje podjetja in zastopanje pri tem; vztraja, da je treba pred vsako pobudo EU o letalskem sektorju vzpostaviti ustrezen posvetovalni postopek in okrepljen socialni dialog; pozdravlja prizadevanja socialnih partnerjev, da bi s pogajanji dosegli sporazum o pogojih dela in socialnih pravicah zaposlenih v evropskem letalskem sektorju; socialne partnerje spodbuja, naj si v vseh segmentih sektorja prizadevajo za sklenitev kolektivnih pogodb, ki bodo v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso, saj so take pogodbe učinkovit instrument v boju proti tekmi v zniževanju socialnih, delovnih in zaposlitvenih standardov ter za zagotavljanje dostojnega plačila za vse delavce;

47.  meni, da bi morala vsaka zaposlena oseba vedeti, katera delovna zakonodaja zanjo velja in kje je upravičena do socialne varnosti; pri tem opozarja na posebni položaj zelo mobilnih delavcev v letalskem sektorju in poziva k boljši uskladitvi sistemov socialne varnosti v EU; vztraja, da je treba v tesnem sodelovanju s predstavniki teh delavcev oceniti, ali so potrebna dodatna pojasnila glede prava, ki se uporablja, in pristojnih sodišč v zvezi s pogodbami o zaposlitvi mobilnih delavcev v letalstvu;

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Letalski sektor danes

Letalski sektor EU je danes eden od gradnikov evropskega prometnega omrežja ter nepogrešljiv element za mobilnost ljudi in podjetij znotraj in zunaj EU, zaradi česar je ena od najuspešnejših zgodb EU.

Letalski sektor EU neposredno zaposluje med 1,4 in 2 milijonoma ljudi ter v celoti zagotavlja med 4,8 in 5,5 milijonov delovnih mest, s čimer prispeva 110 milijard EUR k BDP EU. Nedvomno je celoten letalski sektor pomembno gonilo za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in trgovino EU, njegov multiplikacijski učinek pa je tak, da vsak evro dodane vrednosti v sektorju letalskega prometa prinese skoraj tri evre dodane vrednosti celotnemu gospodarstvu.

V zadnjih dvajsetih letih je liberalizacija notranjega trga EU za storitve v zračnem prometu prispevala k razvoju konkurenčne evropske industrije, večjim možnostim za potovanja znotraj in zunaj Evrope in nižjim cenam. Danes pa se letalski sektor sooča z novimi in vedno večjimi izzivi, med katerimi so vedno večja konkurenca tretjih držav, predvideno pomanjkanje zmogljivosti do leta 2035, vprašanja glede varnosti in okolja ter stalna potreba po razvijanju novih tehnologij.

Predlog Evropske komisije za letalsko strategijo za Evropo

Evropska komisija je decembra 2015 objavila sporočilo o letalski strategiji za Evropo kot poskus odgovora na izzive, s katerimi se sooča letalski sektor. V sporočilu je predlagala načine za izboljšanje evropskega gospodarstva, okrepitev industrijske osnove in utrditev vodilnega položaja v letalskem sektorju v svetu. Po objavi je komisarka Violeta Bulc izjavila, da „bo strategija s pomočjo novih naložb in poslovnih priložnosti pripomogla k ohranjanju konkurenčnosti evropskih družb, kar jim bo omogočilo trajnosten razvoj. Evropski državljani bodo imeli korist tudi od večje ponudbe, nižjih cen in najvišje ravni varnosti in zaščite.“ Strategija predlaga tri ključne prednostne naloge za doseganje različnih ciljev, in sicer:

1.  Izkoriščanje rastočih trgov z izboljšanjem možnosti dostopa do trga in naložbenih priložnosti za letalsko industrijo EU v tretjih državah. Komisija zato predlaga sprejetje ambiciozne zunanje letalske politike prek pogajanj o celovitih letalskih sporazumih, ki bi morali vključevati učinkovite določbe o pošteni konkurenci, prek širitve dvostranskih sporazumov o varnosti v letalstvu, s katerimi bi dosegli vzajemno priznavanje standardov za varnostna spričevala, in prek podpore trgovini zrakoplovov in z njimi povezanih izdelkov.

2.  Reševanje vprašanja omejitve rasti v zraku in na tleh z zmanjšanjem omejitev na področju zmogljivosti in učinkovitosti, ki onemogočajo, da bi se sektor razvijal na trajnosten način, povzročajo zastoje, zamude in višje stroške, ter z izboljšanjem povezljivosti.

3.  Ohranjanje visokih varnostnih in zaščitnih standardov v EU s prehodom na pristop, ki temelji na tveganju in uspešnosti.

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da mora EU sprejeti tudi ukrepe za krepitev socialne agende, nadaljnje zagotavljanje varstva pravic potnikov, sprejemanje nove dobe inovacij in tehnologij in prispevanje k visokim okoljskim standardom.

Poročevalec pozdravlja sporočilo Komisije in se strinja s splošno oceno trenutnih razmer. Strinja se tudi s cilji, določenimi v strategiji, in pričakuje pravočasno izvršitev, ki bo v skladu z okvirnim akcijskim načrtom, med drugim z zakonodajnim predlogom o ukrepih za obravnavanje nepoštenih praks v mednarodnem zračnem prometu, razlagalnimi smernicami, v katerih so pojasnjena veljavna pravila o obveznosti javnih storitev, smernicami o lastninskih pravicah in nadzoru ter oceno o Direktivi 2009/12/ES o letaliških pristojbinah.

Poročevalec prav tako pozdravlja pobudo za pogajanja na ravni EU o sporazumih o zračnem prometu in dvostranskih sporazumih o varstvu v letalstvu s tretjimi državami, ki predstavljajo trge v vzponu in strateške trge (Kitajska, Japonska, Zveza držav jugovzhodne Azije, Turčija, Katar, Združeni arabski emirati, Armenija, Mehika, Kitajska, Bahrajn, Kuvajt, Oman in Savdska Arabija), in verjame, da bosta Komisija in Svet na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije v vseh fazah pogajanja o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v celoti vključila Parlament in ga obveščala.

Vendar pa poročevalec verjame, da je za premagovanje trenutnih izzivov in predvidevanje prihodnjih problemov potrebno razviti celostno in bolj drzno evropsko letalsko strategijo.

Ukrepi, ki jih je sprejel poročevalec

Poročevalec meni, da je to poročilo priložnost za izmenjavo in dodatno okrepitev prizadevanja Evropskega parlamenta za celostno letalsko strategijo za Evropo. V tem duhu se je odločil, da se osredotoči predvsem na tiste teme, ki so po njegovem mnenju izpuščene ali jih Komisija v svojem sporočilu ni ustrezno obravnavala. Da bi se izognili podvajanju dela, so drugi ključni zakonodajni dokumenti označeni s preprostim sklicevanjem, saj gre bodisi za dokumente, ki so v postopku zakonodajne odobritve Parlamenta (npr. pregled osnovne uredbe o EASA, vključno z okvirom EU za brezpilotne zrakoplove), ali za dokumente, ki jih je zadržal Svet (npr. revizija uredbe o slotih, revizija uredbe o pravicah potnikov, predlog za prenovitev uredbe o izvajanju enotnega evropskega neba).

V poročilu je navedenih nekaj ugotovitev, do katerih je prišlo po misiji odbora TRAN v Kanado maja 2016, kjer se je delegacija srečala s predstavniki Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Poročevalec meni, da je bil študijski obisk pomemben zlasti zato, da se prikaže, kako lahko najsodobnejše inovacije v letalskem sektorju dosežejo okoljske in varnostne cilje.

Zaradi priprave poročila je poročevalec v navzočnosti poročevalcev v senci organiziral tudi izmenjavo mnenj, ki so se je udeležili predstavniki celotnega letalskega sektorja (glej priloge): institucij EU, letalskih družb, letališč, regij, v katerih se nahajajo letališča, industrije, potovalnih storitev, potnikov in okoljskih nevladnih organizacij. Cilj srečanja je bil od deležnikov zbrati stališča glede razvoja kazalnika povezljivosti, vključevanja letalskega sektorja v večmodalno prometno omrežje in razvojne perspektive sektorja v naslednjih tridesetih letih. Udeleženci so odločno poudarili potrebo po usklajenem in strateškem pristopu, ki temelji na dopolnjevanju vseh oblik prevoza.

Glavna načela

Rdeča nit poročila, na podlagi katerega je poročevalec ovrednotil strategijo in nove predloge, ki jih je predstavil, je izboljšanje povezljivosti, spodbujanje konkurenčnosti in ohranjanje tržno naravnanega pogleda.

Poročevalec meni, da bi se lahko s številnimi izzivi, s katerimi se sooča letalski sektor, kot so pomanjkanje zmogljivosti, nepopolna ali pretirana izkoriščenost infrastrukture, različni ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa ali omejene naložbe, spopadli z izboljšanjem povezljivosti in pretvarjanjem povezljivosti v instrument za oblikovanje politike.

Poročevalec se zaveda, da je letalski trg izjemno konkurenčen tako na evropski kot na svetovni ravni. Znotraj EU poročevalec pozdravlja namero Komisije, da obravnava obstoječe nasprotujoče si nacionalne prakse (npr. davki in druge dajatve), ki ovirajo dobro delovanje enotnega letalskega trga EU. Poročevalec se strinja, da bi lahko zunaj EU sporazumi s tretjimi državami pomagali pri vzpostavitvi okvira za pošteno konkurenco. Izpostavlja pa, da imajo na svetovnem letalskem trgu določene države specifične značilnosti, kot so geografske prednosti ali kulturne in zgodovinske prakse, ki jih kljub temu, da izkrivljajo konkurenco, ni mogoče nadomestiti.

Poleg tega poročevalec meni, da je uspeh te strategije odvisen tudi od njene zmožnosti, da zagotovi instrumente in okvir, ki bo nagradil in spodbudil najboljše inovacije trga za potnike in tovor, kot je na primer izkoriščanje prednosti uvedbe informacijske in komunikacijske tehnologije in doseganje najučinkovitejšega upravljanja logistike v celotnem sektorju, in da se vzdrži uvedbe togih standardov. S tržnega vidika bi moralo javno ali zasebno financiranje spoštovati sedanje smernice EU o državni pomoči in konkurenčno pravo.

Predlogi

Glede na navedeno je poročevalec vložil več predlogov, katerih namen je prispevati k izgradnji celovite letalske strategije:

Nadaljnji razvoj evropskega letalskega modela: protekcionizem ni nikoli rešitev, poslovni uspeh pa se doseže z vključevanjem na odprte trge. Na podlagi evropskih adutov, ki vključujejo med drugim visoke varnostne standarde, geografski položaj, inovativno industrijo, družbene in okoljske cilje, lahko letalski sektor EU zagotovi edinstven in konkurenčen model, ki se lahko prilagodi in odzove na posebnosti konkurentov z namenom, da premaga in ponovno vzpostavi enakovredne pogoje na svetovnem trgu.

Vseevropska zračna avtocesta: člen 3 Uredbe (ES) št. 551/2004, ki določa vzpostavitev enotnega evropskega zgornjega letalskega informacijskega področja (EUIR) brez poseganja v suverenost držav članic, še ni bil izveden. Takšen EUIR bi omogočil gradnjo vseevropske zračne avtoceste, ki bi ublažila sedanjo razdrobljenost evropskega zračnega prostora in motnje letalskega prometa, ki močno vplivajo na kontinuiteto letalskih prevozov in škodujejo konkurenčnosti EU. Da bi izpolnili cilje letalske strategije EU, je treba to zamisel nujno uresničiti.

Oblikovanje indeksa povezljivosti: indeks povezljivosti naj bi odražal dejansko dodano vrednost določenih linij. Kazalnik ne bi smel biti omejen samo na število, pogostost in kakovost povezav, ampak bi moral upoštevati tudi čas, večjo povezanost omrežja, cenovno dostopnost in okoljske stroške. Ta indeks bi moral v celoti upoštevati dopolnjevanje vseh vrst prevoza, da bi tako lažje opredelili bolj intermodalne in stroškovno učinkovite rešitve. Indeks povezljivosti bi podpiral strateško načrtovanje in naložbe v letalski sektor z razlikovanjem ekonomsko izvedljivih projektov od tistih, ki so nedonosni, s čimer bi spodbudil na primer donosno specializacijo letališč in preprečil zapuščanje letališč. Ta indeks bi se lahko razvil na podlagi obstoječih indeksov ter raziskovalnega dela organizacije Eurocontrol in opazovalne skupine za letališča.

Spodbujanje večmodalnosti: glede na potrebo po čedalje večji učinkovitosti obstoječe infrastrukture in racionalizaciji vlaganj je očitno, da so prednosti dopolnjevanja vseh oblik prevoza neizkoriščene. Zato je nujno potrebno sprostiti potencial večmodalnih rešitev, ki bodo v celoti vključevale letalski sektor. Koridorji TEN-T razpolagajo z ustreznimi okviri in sredstvi in so s tega vidika primeren poligon za pilotne pobude. V ta namen bi bilo treba uresničevanju tega cilja nameniti večjo prednost. Obstaja povpraševanje po večmodalnih rešitvah, ki se bodo uresničile, če zakonodajni okvir poskrbi za ustrezno pravno varnost, kar pomeni, da najde rešitev za vprašanje odgovornosti in pravic potnikov in tudi podrobneje preuči neprekinjenost storitev za potnike na njihovih večmodalnih potovanjih, kot so na primer prenos prtljage in varnostni postopki. Večmodalnost zahteva tudi zagotovitev odprtih podatkov.

Ustvarjanje ugodnega okolja za pametne naložbe: čeprav letalski sektor temelji na tehnologiji, potrebuje tudi dolgoročne velike naložbe in infrastrukturo. Da bi povečali uporabo infrastrukture in dobičkonosnost naložb, se le-te morajo skladati z dolgoročno strateško vizijo sektorja. Podpora inovacijam v letalskem sektorju bi morala spodbuditi industrijo. Oblikovalci politik bi morali z določitvijo dolgoročnih ciljev in spodbujanjem pametnih pobud, kot so zmanjšanje emisij CO2 in hrupa na letališčih, doseganje večmodalnosti in izboljšanje varnostnih postopkov, dodatno prispevati k temu, da bi celotna letalska vrednostna veriga postala strateški sektor za javne in zasebne naložbe. V zvezi s tem bi lahko bil Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ustrezen instrument za spodbujanje tovrstnih tržnih projektov.

Uresničevanje okoljskih ciljev: ob upoštevanju zaveze EU k mednarodnim okoljskim ciljem, nedavnega sporočila Komisije glede evropske strategije za mobilnost z nizkimi emisijami in svežnja o krožnem gospodarstvu je splošni okvir jasno naklonjen zmanjšanju emisij CO2, ki jih povzroča prometni sektor. Veliko pozornosti se upravičeno posveča zmanjšanju emisij CO2, ki so rezultat zdajšnjih prometnih dejavnosti, in podpiranju, med drugim, inovativnih rešitev za razvijanje nadomestnih goriv in lažjih letal, vsa ta prizadevanja pa bi morali ohraniti. Enako pozornost bi bilo treba nameniti splošnim dejavnostim letališč, kjer se lahko promovirajo in spodbujajo okolju prijazne prakse, na primer z razlikovanjem in označevanjem „zelenih letališč“ in „zelenih poti do letališča“ ter z doseganjem najbolj učinkovitega upravljanja logistike.

Izboljšanje varnosti: kljub velikim naložbam in sredstvom, že rezerviranim za varnostne namene, so zadnji meseci pokazali, da mora varnost ostati na vrhu seznama prednostnih nalog EU in da so nujno potrebne nadaljnje izboljšave tako v zraku kot na tleh. V zvezi s tem je nujno potrebno, da se države članice zavežejo k sistematični izmenjavi obveščevalnih podatkov in k prehodu na bolj odziven varnostni sistem, ki temelji na obveščevalnih podatkih. Vendar bo treba posebno pozornost nameniti temu, da potniki v zračnem prometu ne bodo preobremenjeni, kar bi lahko škodilo sektorju. V zvezi s tem bi bilo treba spodbuditi razvoj inovativnih, z varnostjo povezanih rešitev za potnike in tovor. Komisija bi morala na temelju že obstoječe zamisli o enkratnem varnostnem pregledu oceniti možnost vzpostavitve sistema predhodnega preverjanja v EU (ki ga je navdihnil ameriški „TSA precheck“), ki bo predhodno registriranim državljanom EU omogočil poenostavljene in hitrejše varnostne preglede na letališčih.

Priloge

29 June 2016

Brainstorming Session

Aviation Strategy: what is missing

Room ASP5G365, European Parliament, Brussels

Note: Session only in EN, no interpretation available.

14.00 – 14.10

Introductory remarks by EP Rapporteur Pavel Telička

14.10 – 14.55

Connectivity

Question: How central is the role played by Connectivity in deploying the EU Aviation strategy?

How do you assess connectivity? What is the difficulty in trying to improve connectivity? How would you ensure/ improve it? What drives the strategy to open a certain route and not another? What are the incentives to build / develop airports and / or another line? Based on previous experience, how would you identify ghost airports? What distinguishes them from a “necessary” airport? Would the development of a connectivity index help identify growth potentials?

Round table discussions

14.55 – 15.35

Intermodality

Question: How aviation can contribute and benefit from being integrated into a multimodal network?

What is the experience today as concerns transfers to airports? What are the partnerships / solutions provided by airports / airlines ? What would be the difficulties / solutions to develop an ‘intermodal fast lane’? What are the strategies in place for the aviation sector to fit into an intermodal European transport network? How do you assess the competition / complementarity of high speed railway lines?

Round table discussions

15.35 – 16.15

Aviation 2050

Question: How should the aviation sector look in 2050?

How are ICTs concretely used today and used in 2050? What new technology developments are to be expected to respond to airport security, capacity crunch, environment requirements? How would you assess the synergy within the sector to ensure the coherence of innovative developments? How should connectivity in an ICT world look like in 2050? How should aviation infrastructures (on the ground and on air) look like in 2050?

Round table discussions

16.15 - 16.45

Aviation Strategy: what is still missing?

Looking into concrete proposals.

Round table discussions

16.45 - 17.00

Conclusion

29 June 2016

Brainstorming Session

Aviation Strategy: what is missing

Room ASP5G365, European Parliament, Brussels

List of Participants

First name

Last name

Organisation

Olivier

Jankovec

ACI-Europe

Markus

Broich

Airbus Group

Guillaume

Xavier-Bender

Airlines 4 Europe

Niamh

McCourt

Airlines for America

Léa

Bodossian

Airport Regions Conference

Alexandra

Covrig

Airport Regions Conference

Juan-Jesus

Garcia

Amadeus

Petr

Votoupal

Committee of Regions

Nathalie

Vande Velde

DG MOVE E3

Luc

Tytgat

EASA

Philip

von Schöppenthau

Eurocockpit

Stefania

Gazzina

Eurocontrol

John

Hanlon

European Low Fare Airlines Association (ELFAA)

Stijn

Lewyllie

European Passengers’ Federation

Leonardo

Massetti

European Regions Airline Association (ERA)

Rupert

Hornig

German Airport Association (ADV)

Clemens

Brandt

German Airport Association (ADV)

Philippe

Morin

International Air Transport Association

Bill

Hemmings

Transport&Environment

Andrew

Murphy

Transport&Environment

Luka

De Bruyckere

Transport&Environment

Follow up to the

Brainstorming Session

on

Aviation Strategy: what is missing

hold on 29 June 2016

Organisation / Contact:

Questionnaire :

Connectivity

Question: How central is the role played by Connectivity in deploying the EU Aviation strategy?

How do you assess connectivity?

What is the difficulty in trying to improve connectivity?

How would you ensure/ improve it?

What drives the strategy to open a certain route and not another?

What are the incentives to build / develop airports and / or another line?

Based on previous experience, how would you identify ghost airports?

What distinguishes them from a “necessary” airport?

Would the development of a connectivity index help identify growth potentials?

Intermodality

 

Question: How aviation can contribute and benefit from being integrated into a multimodal network?

What is the experience today as concerns transfers to airports?

What are the partnerships / solutions provided by airports / airlines ?

What would be the difficulties / solutions to develop an ‘intermodal fast lane’?

What are the strategies in place for the aviation sector to fit into an intermodal European transport network? How do you assess the competition / complementarity of high speed railway lines?

Aviation 2050

 

Question: How should the aviation sector look in 2050?

How are ICTs concretely used today and used in 2050? What new technology developments are to be expected to respond to airport security, capacity crunch, environment requirements?

How would you assess the synergy within the sector to ensure the coherence of innovative developments?

How should connectivity in an ICT world look like in 2050?

How should aviation infrastructures (on the ground and on air) look like in 2050?

Role of the aviation industry?

Aviation Strategy

What is still missing and what is essential

Looking into concrete proposals.

Number 3 to 5 elements without which the Aviation Strategy will not fly.

 

 

Deadline: In order for your contribution/ideas to be potentially reflected in the report, thank you for submitting your replies to the questionnaire by next Tuesday 5 July 2016.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*) (14.10.2016)

za Odbor za promet in turizem

o letalski strategiji za Evropo
(2016/2062(INI))

Pripravljavec mnenja: Ole Christensen

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je v Uniji 4,8 milijona delovnih mest v zračnem prometu, na letališčih in v izdelovalni industriji, ki se zagotavljajo neposredno (1,9 milijona) in posredno (2,8 milijona)1; ker evropska letalska industrija podpira nadaljnjih 917.000 delovnih mest drugje v globalnem gospodarstvu; ker se število delovnih mest v letalstvu kljub razcvetu letalskega trga v Uniji v obdobju med letoma 2000 in 2013, ko smo bili priča 47-odstotnem porastu potniškega prometa, ni spreminjalo, v nekaterih podsektorjih pa se je celo zmanjšalo;

B.  ker je konkurenca v letalskem sektorju v Uniji močna in nepoštena zaradi nezakonite državne pomoči in neizpolnjevanja mednarodnih standardov dela pri letalskih prevoznikih, ki imajo sedež v tretjih državah; ker se zaradi te nepoštene konkurence ustvarja pritisk na evropske letalske prevoznike, ki v Evropi povzroča izgube delovnih mest; ker je treba za zagotovitev enakih pogojev spoštovati mednarodne standarde dela in načela poštene konkurence;

C.  ker zaradi povečane internacionalizacije, liberalizacije in svetovne konkurence nastajajo novi poslovni modeli in oblike zaposlovanja;

D.  ker bo po podatkih Eurocontrola leta 2035 predvidoma 50 % več zračnega prometa kot ga je bilo leta 2012;

E.  ker so se po nedavnih ugotovitvah Mednarodne organizacije dela pogoji dela v letalskem sektorju poslabšali; ker lahko večja diverzifikacija pogodb spodbuja prožnost, lahko pa se tudi zlorabi za iskanje najugodnejše pravne ureditve za izogibanje plačevanju socialnih prispevkov; ker lahko nekatere netipične oblike zaposlitve negativno vplivajo na socialne pravice in pravice delavcev, varnost, konkurenco, plače, zdravstvene in varnostne standarde ter standarde kakovosti; ker nekateri letalski prevozniki mladim začetnikom ponujajo delovno mesto z nezadovoljivimi pogoji ali se celo zatekajo k uporabi sistema pay-to-fly (plačaj za letenje), pri katerem pilot letalskemu prevozniku dejansko plača za let, s katerim se ustvarja dohodek;

F.  ker približno 94 % zamud v nekaterih zračnih prostorih nastane zaradi premajhne zmogljivosti centrov območne kontrole letenja (ACC);

G.  ker je bilo v študiji, ki so jo izvedli na Univerzi v Gentu, ugotovljeno, da je vsaj eden od šestih anketiranih pilotov[1] v netipičnem delovnem razmerju, da je na primer zaposlen preko agencije za začasno delo, da je samozaposlen ali ima pogodbo brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ali minimalne plače; ker so nizkocenovne letalske družbe daleč največje uporabnice netipičnih oblik zaposlitve;

H.  ker je zaradi mobilne in nadnacionalne narave letalstva težko odkrivati socialne zlorabe in izogibanje delovnim standardom, zaradi česar je tudi nemogoče reševati težave zgolj na nacionalni ravni;

I.  ker so evropski socialni parterji v skupni izjavi o boju proti zastavam ugodnosti EU v letalstvu pozvali evropske zakonodajalce, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi preprečili razvoj zastav ugodnosti EU v letalstvu ali uvoz zastav ugodnosti v tem sektorju iz tretjih držav;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Letalska strategija za Evropo; poudarja, da si je treba prizadevati za okrepitev socialne agende ter ustvarjanje in ohranjanje visokokakovostnih delovnih mest v letalstvu ter povečati konkurenčnost evropskega letalskega sektorja; meni, da je treba v tem sektorju nujno zagotoviti enake konkurenčne pogoje; spodbuja Komisijo, naj predloži konkretne pobude za preprečevanje nepoštene konkurence in zaščito pravic delavcev;

2.  opozarja, da so med državami članicami precejšnje razlike na področju pogojev dela in socialne zaščite ter da podjetja izkoriščajo pravico do ustanavljanja, da bi znižale stroške; poziva države članice, naj zaustavijo to škodljivo konkurenco;

3.  poudarja, kako pomembni so v letalskem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, reden institucionaliziran socialni dialog na vseh ravneh ter vključevanje zaposlenih v poslovanje podjetja in zastopanje pri tem; vztraja, da je treba pred vsako pobudo EU o letalskem sektorju vzpostaviti ustrezen posvetovalni postopek in okrepljen socialni dialog;

4.  poudarja, da je pravica do ustanavljanja sindikatov ter včlanitve vanje in do kolektivnih ukrepov v skladu s členom 12 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije temeljna pravica in jo je treba spoštovati; zavrača vse poskuse, da bi okrnili pravico do stavke v letalskem sektorju;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj natančno in stalno spremljajo trende zaposlovanja v evropskem civilnem letalstvu in po potrebi zakonsko uredijo nove modele poslovanja in zaposlovanja; predlaga, da bi lahko Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) nadzorovala nove modele poslovanja in zaposlovanja in s tem zagotavljala varnost v letalstvu; vztraja, da mora EASA pri tem sodelovati s socialnimi partnerji;

6.  poudarja, da ima navidezno samozaposlovanje v letalstvu pomembne negativne posledice za varnost v letalstvu, socialno zaščito delavcev ter pošteno konkurenco na trgu; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja za spopadanje z navideznim samozaposlovanjem v letalskem sektorju; spodbuja države članice, naj po potrebi in v sodelovanju s socialnimi partnerji jasno razlikujejo med zaposlenimi in samozaposlenimi osebami;

7.  pozdravlja prizadevanja socialnih partnerjev, da bi s pogajanji dosegli sporazum o pogojih dela in socialnih pravicah zaposlenih v evropskem letalskem sektorju; spodbuja jih, naj si v vseh segmentih tega sektorja prizadevajo za sklenitev kolektivnih pogodb, ki bodo v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso, saj so učinkovit instrument v boju proti tekmi v zniževanju socialnih, delovnih in zaposlitvenih standardov ter za zagotavljanje dostojnega plačila za vse delavce;

8.  poudarja, da nadaljnja liberalizacija storitev zemeljske oskrbe na letališčih Unije ni potrebna; poudarja, da je treba v sektorju zemeljske oskrbe zagotoviti boljše pogoje dela, višje ravni kvalifikacije, varnost in storitve boljše kakovosti; poziva k pojasnitvi pojma „gospodarski subjekt“, da bi razširili ugodnosti iz Direktive 2001/23/ES na delavce na področju zemeljske oskrbe v primeru novih javnih razpisov ali delne izgube dejavnosti;

9.  opozarja na številne primere nepoštene konkurence v letalskem sektorju; opozarja, da se lahko z nepošteno konkurenco poslabšajo pogoji dela; poziva pristojne organe, naj ustrezno sankcionirajo vse nepravilnosti na tem področju;

10.  meni, da se s prekarnimi pogoji dela, ki pogosto veljajo zlasti za mlade pilote in člane posadke, ogroža varnost; vztraja, da mora neposredno zaposlovanje ostati standardni model v letalstvu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne pogoje dela in zaposlovanja;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo, kako bi lahko preprečili, da bi se v letalskem sektorju posredno zaposlovanje zlorabljalo za izogibanje davčni zakonodaji na ravni EU in nacionalni ravni;

12.  je seznanjen s tem, da morajo vsi letalski prevozniki, ki delujejo v Evropski uniji, dosledno upoštevati zahteve s področja socialne politike in politike zaposlovanja v EU in državah članicah;

13.  poziva Komisijo, naj za osebje, zlasti pilote, zagotovi take pogoje dela, da ti zaradi pretirane utrujenosti ne bi ogrozili varnostnih standardov;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj ob spoštovanju pristojnosti enih in drugih predložijo zakonodajne pobude za preprečevanje zastav ugodnosti, iskanja najugodnejše pravne ureditve in nepoštene konkurence, tudi v zvezi s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in sistemi plačevanja za letenje v evropskem komercialnem letalstvu, da se zagotovijo pošteni pogoji dela in zaposlovanja;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo letalske družbe, ki delujejo v eni od držav članic, uporabljale in pravilno izvajale delovno pravo, socialno zakonodajo in kolektivne pogodbe;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno uporabo Uredbe (ES) št. 1008/2008 ter oceni, ali jo je treba pregledati, da bi izboljšali načelo kraja poslovanja;

17.  poziva k pojasnitvi in dosledni uporabi merila „domače baze“, da bi določalo socialno, zaposlitveno in davčno zakonodajo, ki se uporablja za vse operacije zrakoplovov letalskih prevoznikov, ki so imetniki spričevala letalskega prevoznika EU (AOC), na notranjem trgu in pri mednarodnih operacijah; meni, da bi morala vsaka zaposlena oseba vedeti, katera delovna zakonodaja zanjo velja in kje je upravičena do socialne varnosti; pri tem opozarja na posebni položaj zelo mobilnih delavcev v letalskem sektorju in poziva k boljši uskladitvi sistemov socialne varnosti v EU;

18.  zahteva, da morajo za upravljanje letal, registriranih v EU, vse letalske posadke iz tretjih držav v celoti izpolnjevati zahteve EU/EASA za izdajanje dovoljenj; poudarja, da je treba za zagotovitev poštenih pogojev dela in visoke ravni varnosti preprečiti socialni damping in vse oblike izkoriščanja delavcev ali nezakonite uporabe letalske posadke iz tretjih držav na krovu letal, registriranih v EU, ter se proti temu boriti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razširi uporabo direktive o enotnem dovoljenju za državljane tretjih držav (Direktiva 2011/98) na mobilne delavce v civilnem letalstvu; opominja, da imajo posadke iz tretjih držav enake pravice v smislu varstva delavcev in pogojev dela kot posadke iz EU;

19.  vztraja, da je treba v vseh sporazumih na področju zunanje letalske politike EU spoštovati človekove pravice in ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela, pa tudi učinkovita sredstva izvrševanja, vključno z odrekanjem ali odvzemom pravic do pristanka; poziva Komisijo, naj zagotovi, da pri pogajanjih s tretjimi državami ne bi bili sklenjeni letalski sporazumi, s katerimi bi spodkopavali zaščito delavcev ali socialne standarde v Evropi;

20.  poudarja, da je pri izvajanju uredbe o poročanju o dogodkih v letalstvu zaradi izboljšanja standardov zdravja posadke ter varnosti letalskega osebja in potnikov ključnega pomena, da se redno poroča o incidentih zaradi utrujenosti posadke ali onesnaženega zraka v pilotskih kabin;

21.  ponavlja, da morajo vsi sporazumi s področja letalstva vključevati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske socialne listine in Listine EU o temeljnih pravicah;

22.  obžaluje, da današnje zahteve za letalske prevoznike iz tretjih držav, ki vzletajo ali pristajajo na letališčih v Uniji, niso izvršljive ali niti ne obstajajo; vztraja, da je treba učinkovito odpravljati nepošteno konkurenco letalskih prevoznikov iz tretjih držav, ki je posledica neposredne in posredne državne pomoči, subvencij ali izkoriščanja delavcev, obstoječa orodja za boj proti nepošteni konkurenci pa je treba natančno oceniti in po potrebi posodobiti; je trdno prepričan, da bi morala biti pravica tretjih držav, da delujejo v Uniji, omejena, dokler ne bodo sporazumi o zračnem prometu z njimi vsebovali določb o pošteni konkurenci, vključno s spoštovanjem pravic delavcev;

23.  poziva države članice, naj vlagajo v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje v vseh delih letalske vrednostne verige, saj je uspeh evropskega letalstva v veliki meri odvisen od usposobljenih delavcev in inovacij; se zaveda, da je treba odpraviti pomanjkanje strokovne usposobljenosti, če se pojavi; poudarja, da so partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi centri in socialnimi partnerji pomembna zaradi posodabljanja programov usposabljanja in zagotavljanja, da odražajo potrebe na trgu dela; priporoča, da se teoretična in praktična komponenta ter praksa vključita v izobraževalne programe in da se nameni posebna pozornost najnovejšemu tehničnemu razvoju, na primer brezpilotnim letalom;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostne javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj letalskega sektorja; v zvezi s tem poudarja pomen proizvodnje in zagotavljanja storitev v letalski vrednostni verigi, saj sta bistvenega pomena za zaposlovanje in rast; trdno verjame, da je treba njuno vlogo bolje umestiti v letalsko strategijo;

25.  poudarja, da bi moralo evropsko pilotsko dovoljenje zagotavljati visoko raven varnosti in zaščite, saj je to v dobro vsega osebja in potnikov; ugotavlja, da se lahko z zaposlovanjem pilotov, ki niso imetniki evropske pilotske licence, v splošnem znižajo plače pilotov;

26.  meni, da bi lahko mreža ustanov za usposabljanje na področju letalstva pod okriljem virtualne akademije agencije EASA pripomogla k oblikovanju skupnih standardov usposabljanja in varnosti;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem certificiranja za izobraževalne ustanove, ki ponujajo usposabljanje za kabinsko osebje, da bi izboljšali varnost in zaščito;

28.  priporoča določitev skupnih standardov kompetenc nadzornikov za varnost v letalstvu;

29.  opozarja Komisijo, da postopek liberalizacije enotnega evropskega neba, zlasti pa shema uspešnosti za navigacijske službe v zračnem prometu, ne bi smela biti v škodo pogojem dela visoko kvalificiranega operativnega osebja ali privesti do krčenja naložb v nove tehnologije in usposabljanje novega osebja; spodbuja Komisijo, naj preuči, kako bi se lahko temu izognili, ker ni v interesu boljše, učinkovitejše in bolj storilne službe zračnega prometa v Evropi;

30.  poziva države članice, naj vsem delavcem, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali pogodbo o zaposlitvi v letalskem sektorju, zagotovijo dostojne pogoje dela, pa tudi zdravje in varnost pri delu; poudarja, da to vključuje zaščito pred izpostavljenostjo onesnaženju s prašnimi delci na letališčih; poudarja, da so potrebna v letalskem sektorju pregledna pravila o zdravju in varstvu pri delu, po katerih mora za vse letalske prevoznike, ki so imetniki spričevala AOC, veljati redni nadzor v zvezi z nacionalno pristojnostjo;

31.  poudarja, da je treba redno nadzirati psihično zdravje letalskega osebja, da bi zagotovili njihovo zdravje in varnost pri delu; poudarja, da mora imeti letalsko osebje za zagotovitev najvišje možne stopnje varnosti in zaščite med delovnim časom čas za počitek;

32.  vztraja, da je treba v tesnem sodelovanju s predstavniki teh delavcev oceniti, ali so potrebna dodatna pojasnila glede prava, ki se uporablja, in pristojnih sodišč v zvezi s pogodbami o zaposlitvi mobilnih delavcev v letalstvu;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo socialne zlorabe in nespoštovanje standardov dela, tako da zaščitijo tiste, ki prinašajo informacije, omogočajo odprto poročanje in krepijo sodelovanje med inšpektorati za delo v državah članicah;

34.  poziva pristojne organe, naj izboljšajo sedanje stanje centrov območne kontrole letenja, tako da na primer povečajo število osebja in izboljšajo pogoje dela, zato da bodo kos napovedanemu povečanju zračnega prometa in se bo zmanjšalo število zamud in preobremenjenost zračnega prostora EU;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj bolje izvajajo in izvršujejo obstoječo zakonodajo Unije v letalskem sektorju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Morten Løkkegaard, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch

  • [1]  Y. Jorens, D. Gillis, L. Valcke & J. De Coninck, „Atypical Forms of Employment in the Aviation Sector“ (Netipične oblike zaposlovanja v sektorju letalskega prometa), Evropski socialni dialog, Evropska komisija, 2015.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (29.9.2016)

za Odbor za promet in turizem

o letalski strategiji za Evropo
(2016/2062(INI))

Pripravljavec mnenja: Tibor Szanyi

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja poudarek v predlogu letalske strategije Komisije, da letalski sektor pomembno prispeva k EU, saj prinaša gospodarske, družbene in tehnološke koristi ter koristi na področju povezljivosti; poudarja, da bi morala imeti Evropa vodilno vlogo v mednarodnem letalstvu in biti globalni referenčni model za trajnostno letalstvo, obenem pa so potrebni nadaljnji smeli in trajnostni koraki, pri katerih je treba upoštevati okoljske, podnebne, zdravstvene in zaposlitvene vidike, da bi povezali ekologijo z gospodarstvom, okolje s financami in dolgoročno vizijo s kratkoročnimi političnimi interesi;

2.  ugotavlja, da je nujno potreben trajnostni razvoj tega sektorja, da bi preprečili poslabšanje vplivov na okolje, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje stratosferskega ozona, onesnaženost zraka in hrup; ugotavlja, da današnja letala proizvajajo manj emisij kot letala izpred 30-ih let, vendar je treba letala, ki so naprodaj na svetovnem trgu, zakonsko urediti z globalnimi minimalnimi okoljskimi standardi; v zvezi s tem pozdravlja novi mednarodni standard Mednarodne organizacije civilnega letalstva glede hrupa, ki se bo od leta 2017 uporabljal za nove vrste velikih zrakoplovov;

3.  je zaskrbljen zaradi napovedi, da naj bi bile emisije CO2 v mednarodnem letalstvu leta 2050 sedemkrat višje kot leta 1990, kljub izboljšanju učinkovitosti zgorevanja in ukrepom za doseganje ogljično nevtralne rasti od leta 2020, kot so večja učinkovitost ter razvoj alternativnih goriv in lažjih zrakoplovov; pozdravlja vsa tehnološka prizadevanja v okviru raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, kot so dodatni standardi za letalske emisije CO2 in emisije trdnih delcev iz letalskih motorjev;

4.  poudarja, da je pomembno zagotoviti zadostno število ratifikacij, da Pariški sporazum stopi v veljavo; v zvezi s tem poziva države članice, naj ta sporazum nemudoma ratificirajo; želi spomniti, da je prometni sektor drugi največji sektor po emisijah toplogrednih plinov, in obžaluje, da v omenjenem sporazumu mednarodno letalstvo ni izrecno omenjeno, saj morajo k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo prispevati vse gospodarske panoge; ugotavlja pa, da bodo zaradi omejitve temperature in navedb antropogenih emisij v sporazumu potrebna obsežna prizadevanja letalskega sektorja za zmanjšanje emisij; ugotavlja, da teh ciljev ne bo mogoče doseči, če prihodnje rasti svetovnega letalskega sektorja ne bodo spremljala okoljska trajnost in prizadevanja na globalni ravni za blažitev posledic;

5.  poziva, naj se do konca leta v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva vzpostavi pošten in trden globalni tržni ukrep, ki naj se na mednarodni ravni izvaja od leta 2020 naprej; izraža veliko razočaranje nad predlogom, o katerem zdaj razpravljajo v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva; poudarja, da mora globalni tržni ukrep popolnoma ustrezati ciljem Pariškega sporazuma, da ga je treba na mednarodni ravni izvajati od leta 2020 naprej in ga občasno pregledati, da bi se optimizirala njegova učinkovitost, če želimo, da bi letalski sektor pošteno in učinkovito prispeval k uresničevanju podnebnih ciljev za leto 2030 in ciljev Pariškega sporazuma;

6.  poziva k izboljšanju sistema EU za trgovanje z emisijami; želi spomniti, da je o spremembi obstoječe zakonodaje o vključitvi letalstva v sistem EU za trgovanje z emisijami mogoče razmišljati samo, če bo globalni tržni ukrep ambiciozen, ter da bodo v vsakem primeru notranji evropski leti še naprej vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami; poziva k ohranjanju in okrepitvi letalskih določb v sistemu EU za trgovanje z emisijami, saj gre za bistveni sestavni del ukrepov za doseganje cilja EU, da do leta 2030 zmanjša emisije za vsaj 40 %; opozarja, da so se emisije letov znotraj EU, čeprav so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, leta 2014 povečale za 3 % v primerjavi s prejšnjim letom in leta 2015 še za dodatnih 3,6 % v primerjavi z letom 2014;

7.  poziva k odpravi oprostitve davka na gorivo in DDV v letalstvu, začenši z notranjimi leti v EU, saj takšne olajšave zavirajo učinkovitost in izkrivljajo notranji trg; obžaluje, da standard za zmanjšanje emisij CO2, ki ga obravnava Mednarodna organizacija civilnega letalstva, ne bo zmanjšal emisij pod običajno raven; poziva, naj se na ravni EU sprejmejo ukrepi, ki bodo presegli omenjeni globalni standard;

8.  ugotavlja, da je uspeh trajnostnega letalstva neločljivo povezan z nadaljnjo podporo močnim raziskovalnim programom, kot sta Čisto nebo in SESAR; pozdravlja sklep o razširitvi pravnega mandata skupnih podjetij SESAR in Čisto nebo 2 v luči njunega pomembnega prispevka k večji varnosti in okoljski trajnosti evropskega letalstva, saj naj bi na primer samo projekt SESAR zmanjšal emisije CO2 za do 50 milijonov ton; ugotavlja tudi, da so za trajnostno letalstvo potrebne precejšnje naložbe v nove in inovativne tehnologije, kot so projektiranje zrakoplovov in alternativna goriva, vključno z biogorivi druge generacije, ter digitalne tehnologije, in poziva Komisijo, naj uvrsti raziskave visoko na politični seznam prednostnih nalog;

9.  se zaveda, da je še vedno veliko letov na kratke razdalje, na katerih se uporablja zastarela tehnologija, ki proizvaja velike količine emisij; poziva k ukrepom za spodbujanje preusmeritve na okolju prijaznejše regionalne načine prevoza, na primer vlak; v zvezi s tem poudarja tudi pomembnost vključevanja različnih trajnostnih načinov prevoza;

10.  v skladu z deklaracijo iz Rige[1] priznava velik potencial hitrega razvoja tehnologije brezpilotnih zrakoplovov (dronov) in trga za civilne brezpilotne zrakoplove, da postanejo obstoječe storitve in uporabe podnebju in okolju prijaznejše, bolj trajnostne, varnejše in cenejše; ugotavlja, da lahko v kmetijstvu pametne tehnologije, kot so sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov (RPAS), omogočijo neštete in raznolike storitve, prispevajo k učinkovitejši rabi virov in večji produktivnosti, pa tudi večji okoljski trajnosti; priznava potencialne koristi teh tehnologij za okolje, zbijanje prsti in blažitev podnebnih sprememb; poziva, naj se določi okvir EU za sisteme električnih sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov in delovanje brezpilotnih zrakoplovov; poudarja, da je treba izkoristiti potencial brezpilotnih zrakoplovov, obenem pa poudarja, da je treba najti ustrezno ravnovesje med vidiki, kot so varnost in zaščita, pravna varnost ter zasebnost in varstvo podatkov;

11.  poziva, naj se v letalsko zakonodajo vključijo določbe o sistemih daljinsko pilotiranih zrakoplovov, obenem pa naj se spoštujejo zahteve glede varnosti in zasebnosti državljanov in lastnine; ugotavlja, da je treba za uresničitev polnega potenciala tehnologije sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov na podeželju dovoliti delovanje „zunaj vidnega polja“; poziva, naj se teža sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov ne omejuje, saj lahko ti sistemi nadomestijo večje tranzitne zrakoplove in prevažajo težji tovor na večje razdalje z manjšo porabo;

12.  poziva k zbiranju in širitvi dobre prakse za zmanjševanje emisij v sektorju; ob upoštevanju tega, da je treba ohranjati visoke okoljske standarde in jih skozi čas krepiti, da bi zagotovili trajnosten razvoj letalstva, poudarja, kako nujno in pomembno je vzpostaviti programe in nadaljnje pobude za razvoj sektorja in ustvarjanje delovnih mest, ki bo povezan z raziskavami, učinkovitostjo, energetsko trajnostjo, zmanjšanjem okoljskih vplivov in tehnološkimi inovacijami, s poudarkom na ukrepih na globalni ravni za zmanjšanje okoljskih vplivov letalstva, tudi v okviru ciljev krožnega gospodarstva EU in držav članic;

13.  poudarja, da letalstvo bistveno vpliva na podnebne spremembe, ki niso povezane s CO2, in da jih je treba zmanjšati, pa tudi druge podnebne vplive letalstva, in sicer z izboljšanjem učinkovitosti upravljanja zračnega prometa, tudi upravljanje „od izhoda do izhoda“; glede na navedeno poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje razdrobljenosti evropskega zračnega prostora in za okrepitev enotnega evropskega neba;

14.  se zaveda, da je treba optimizirati pravno ureditev ter izboljšati infrastrukturo in zmogljivosti na letališčih in v zraku; poudarja, da bodo ta vprašanja, zlasti zaradi stroškov, ki izhajajo iz razdrobljenosti, zavrla rast letalskega sektorja EU, če bodo ostala nerešena; pri tem opozarja, da je potrebno močno varstvo okolja in potrošnikov z jasnimi pravili glede pravic potnikov in njihovega varstva, da bi državljanom zagotovili varnejše, krajše, čistejše in cenejše lete ter večjo izbiro;

15.  poziva, naj se pri tekočem pregledu delovanja Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) razširi vloga te agencije v okoljskih zadevah, vključno z zagotovitvijo večje prožnosti EU pri sprejemanju okoljskih standardov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

29.9.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

2

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Andrzej Grzyb, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Paul Brannen, Mark Demesmaeker, Christofer Fjellner, Karol Karski, Elisabeth Köstinger, Merja Kyllönen, Alessandra Mussolini, James Nicholson, Gabriele Preuß, Bart Staes, Carlos Zorrinho, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, Iveta Grigule

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (18.7.2016)

za Odbor za promet in turizem

o letalski strategiji za Evropo
(2016/2062(INI))

Pripravljavka mnenja: Anneleen Van Bossuyt

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da je v letalsko strategijo, ki jo je pripravila Komisija, vključen poseben oddelek o potrošnikih; ugotavlja, da številne pravice, ki se uporabljajo za potrošnike pri rezervaciji potovanj, še vedno temeljijo na horizontalni zakonodaji o varstvu potrošnikov; zato meni, da je treba to upoštevati pri preverjanju ustreznosti pravnega reda na področju varstva potrošnikov;

2.  se zaveda pomembnosti letalskega sektorja kot gonila rasti, zaposlovanja in novih poslovnih priložnosti za evropsko gospodarstvo in njegove ključne vloge pri mobilnosti blaga, ljudi in storitev na notranjem trgu;

3.  se zaveda pomembnosti letalskega sektorja v evropski letalski industriji, ki je vodilna v svetu pri proizvodnji civilnih zrakoplovov in zaposluje več kot 500.000 ljudi v EU;

4.  priznava koristi, ki sta jih prinesla liberalizacija zračnega prevoza v EU in vzpostavitev enotnega trga za storitve letalskega potniškega prometa;

5.  obžaluje razdrobljenost letalskega prostora v Evropski uniji, ki po oceni Komisije letno ustvarja stroške v višini 5 milijard EUR, predvsem pa povzroča zamude za potnike;

6.  obžaluje, da v Svetu še vedno ni bilo doseženo soglasje o uredbi o pravicah potnikov (revizija Uredbe (ES) št. 261/2004), o kateri je Parlament aprila 2014 predložil poročilo; pozdravlja odločitev Komisije, da uporabi razlagalne smernice za veljavna pravila, vendar meni, da je treba vseeno sprejeti revidirano Uredbo št. 261/2004, da se zagotovi pravna varnost za potrošnike in letalsko industrijo ter odpravijo pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji; poudarja, da mora biti cilj vsake reforme predpisov, ki urejajo zračni prevoz, krepitev pravic potrošnikov na področju prevoza potnikov;

7.  opozarja, da so leta 2013 Komisija in nacionalni izvršilni organi po vsej Uniji preverili spletna mesta ponudnikov potovalnih storitev; ugotavlja, da so pri tem preverjanju pri več kot dveh tretjinah pregledanih spletnih mest odkrili pomembne težave, in sicer da: niso vsebovala obveznih kontaktnih podatkov; so bila navodila o tem, kako vložiti pritožbo, pomanjkljiva; ni bilo razvidno, ali je bila pritožba prejeta, ali ni bilo odgovora nanjo; doplačila, kot so pristojbine za prtljago in zavarovanje prtljage ali odpoved in spremembo rezervacije, niso bila navedena kot izbirna možnost; skupni znesek ni bil prikazan vnaprej;

8.  zato poziva Komisijo, naj dodatno preuči razvoj digitalnega trga potovanj in opredeli politike za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za potovalne agencije in varstvo potrošnikov z zagotavljanjem preglednosti in nepristranskosti pri iskanju, načrtovanju in rezervaciji potovalnih proizvodov in storitev;

9.  priznava, da je bil po pregledu dosežen napredek, saj je 191 spletnih mest v enem letu odpravilo pomanjkljivosti, pri ostalih pa postopek še poteka;

10.  poudarja, da se je pri javnem posvetovanju pred oblikovanjem letalske strategije pokazalo, da se potrošniki še vedno soočajo z izzivi pri rezervaciji potovanja z letalom ali spletni prijavi na let; poziva Komisijo, naj podrobneje poroča o napredku pri usklajevanju spletnih mest ponudnikov potovalnih storitev s pravom EU in o svojih prihodnjih načrtih za izvrševanje zakonodaje na tem področju, bodisi pri spletni ali nespletni prodaji letalskih kart;

11.  poziva Komisijo, naj poveča nadzor nad letalskimi družbami na splošno, še posebej pa nad nizkocenovnimi družbami, s tem pa zagotovi, da spoštujejo pravo Unije s področja pravic potnikov in varnosti v zračnem prometu;

12.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo spletna mesta in aplikacije ponudnikov potovalnih storitev spoštovala pravo Unije, zlasti tisto s področja pravic potrošnikov, saj so leta 2015 rezervacije potovanj in počitniških nastanitev predstavljale 52 % vseh spletnih nakupov, zaupanje potrošnikov v sektor in okrepljeno zaupanje v spletno okolje pa sta bistvena za razvoj MSP v turistični industriji; meni, da morajo biti uporabniki spletnih mest ustrezno obveščeni in se jih ne sme zavajati, podjetja pa morajo sprejeti potrebne ukrepe za varstvo potrošnikov in gostiteljev, kar zadeva varnost in varovanje;

13.  želi opomniti, da je treba zaščititi in učinkovito izvajati pravice potrošnikov, ki na spletu ali drugače rezervirajo potovanja in potujejo, tudi invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo na področju dostopnosti, pomoči in dostopa do informacij;

14.  pozdravlja končni sporazum in sprejetje direktive o paketnem potovanju; meni, da bodo nova pravila prinesla znatne koristi za potrošnike, ki želijo na ta način kupiti potovanje in s tem povezane storitve;

15.  ponovno izraža svojo zavezanost visokim standardom varnosti in varovanja med letalskimi poleti in na letališčih; pozdravlja razmislek o sprejetju koncepta enkratnega varnostnega pregleda potnikov in namero Komisije, da spodbuja sprejetje tega koncepta pri svojih ključnih trgovinskih partnerjih; poleg tega podpira namero Komisije, da ohrani te visoke standarde ter zmanjša breme varnostnih pregledov z uporabo novih tehnologij;

16.  pozdravlja bistveno izboljšanje povezanosti letališč na ozemlju EU v zadnjih letih; obžaluje dejstvo, da so nekatere regije še vedno slabo povezane in da so zato potrošniki v manj povezanih mestih, regijah in državah zato v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi s tistimi, ki so povezani prek večjih vozlišč; meni, da bi bilo treba v letalski strategiji posebno pozornost nameniti slabše povezanim regijam in manjšim letališčem, zlasti v najbolj oddaljenih in redko poseljenih regijah ter da je treba upoštevati ugotovitve Evropskega računskega sodišča na tem področju[1]; poudarja, da je treba pregledati direktivo o letaliških pristojbinah in Komisijo poziva, naj oceni negativni vpliv veljavnih letaliških pristojbin;

17.  poziva Komisijo, naj oceni poštenost prakse, pri kateri se potrošniki soočajo z visokimi pristojbinami za prtljago ali izdajo vozovnice, če za to niso opravili rezervacije pred prijavo za let ali pred prihodom na izhod za vkrcanje;

18.  pozdravlja ambicijo Komisije, da bi okrepila regulativno odgovornost Evropske agencije za varnost v letalstvu; poudarja, da morajo biti pomisleki glede varnosti in varovanja v središču vseh prizadevanj za izboljšanje delovanja in učinkovitosti enotnega evropskega letalskega trga, da se zagotovita nadaljnje zaupanje potrošnikov in konkurenčnost letalskega sektorja EU v svetovnem merilu; poudarja potrebo po učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih, da se zagotovijo kultura upoštevanja pravil in visoki standardi v zvezi z varnostjo in varovanjem v letalskem sektorju EU;

19.  opozarja, da morajo imeti potrošniki na voljo pot, da na trgovce naslovijo pritožbe in zahtevajo povrnitev stroškov; meni, da bi morala biti ta pot na voljo v obliki, ki potrošnike ne bi odvračala od tega, da uveljavljajo svoje pravice, poleg tega bi bilo treba potrošnike jasno napotiti nanjo; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi izvršilnimi organi zagotovi, da bodo trgovci izpolnjevali te zahteve;

20.  čeprav priznava potencial hitrorastoče uporabe dronov meni, da je prednostna naloga varnost potnikov in varovanje, zato poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezen okvir, da se zagotovi njihova varna uporaba v EU;

21.  poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij o načrtovanih ukrepih, ki se nanašajo na spletna mesta za primerjanje cen potovanja z letalom, saj lahko ta spletna mesta škodijo potrošnikom, če se poslužujejo nepoštene prakse preferencialne obravnave na podlagi poslovnih dogovorov;

22.  poudarja, da bi morale letalske agencije in operaterji na svojih spletnih straneh in elektronskih vozovnicah promovirati evropsko številko 112 za klic v sili;

23.  poudarja pomembnost ohranjanja visokih standardov in usklajenega pristopa držav članic na področjih, povezanih z letalskim sektorjem, na primer v turizmu, zaposlovanju, potrošniški politiki in okolju, tudi glede zmanjševanja hrupa in izboljšanju kakovosti zraka;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

14.7.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Jiří Maštálka, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Pascal Arimont, Kaja Kallas, Julia Reda, Ulrike Trebesius, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gesine Meissner, Lieve Wierinck

  • [1]  Posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2014 z naslovom „Letališka infrastruktura, financirana s sredstvi EU: slaba stroškovna učinkovitost“

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

7

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michael Gahler

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dariusz Rosati