POROČILO o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017

10.2.2017 - (2016/2307(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Yana Toom

Postopek : 2016/2307(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0037/2017

Predložena besedila :

A8-0037/2017

Razprave :

PV 14/02/2017 - 18
CRE 14/02/2017 - 18

Glasovanja :

PV 15/02/2017 - 7.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0039

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE Odbora za proračun
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017

(2016/2307(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

– ob upoštevanju členov 9, 145, 148, 152, 153 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju člena 349 PDEU o posebnem statutu za najbolj oddaljene regije,

– ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

– ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih standardih socialne varnosti in njenega priporočila št. 202 o minimalnih ravneh socialne zaščite,

– ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine,

– ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja 1 (Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu) in zlasti cilja 1.3 (Uvesti državi prilagojene sisteme in ukrepe splošnega socialnega varstva, z minimalnim pragom vred, ter do leta 2030 vanje vključiti precejšen delež revnih in najbolj zapostavljenih),

– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (COM(2013)0778),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2017 (COM(2016)0725),

– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2016)0726),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju (COM(2016)0727),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 (COM(2016)0728),

– ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 16. novembra 2016 k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2017 (COM(2016)0729),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2017: celovita ocena (COM(2016)0730),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020 – Proračun EU, usmerjen v rezultate (COM(2016)0603),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. novembra 2015 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

– ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta z dne 15. februarja 2016 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2016)0071) in stališča Parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tej temi[1],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (COM(2013)0690),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758) in svoje resolucije z dne 15. novembra 2011, povezane s tem[2],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (2008/867/ES),

– ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje ekonomske in monetarne unije,

– ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi (13414/2015),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2016[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 z naslovom Begunci: vključevanje v družbo in na trg dela[4],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016[5],

– ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve z dne 24. septembra 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015[6],

– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno[7],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok[8],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020[9],

– ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Svetu O-000121/2015 – B8-1102/2015 ter svoje s tem povezane resolucije z dne 29. oktobra 2015 o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela[10],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi, kot način reševanja iz krize[11],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti[12],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020[13],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih[14],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?[15],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji[16],

– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju[17],

– ob upoštevanju dokumenta četrtletnega pregleda z dne 11. oktobra 2016 o razvoju na področju zaposlovanja in socialnih razmer v Evropi za jesen 2016,

– ob upoštevanju pete in šeste evropske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2010 in 2015[18],

– ob upoštevanju dokumenta OECD z dne 7. julija 2016 o obetih v zvezi z zaposlovanjem za 2016,

– ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD z dne 9. decembra 2014 o razvoju dohodkovne neenakosti in njenem vplivu na gospodarsko rast,

– ob upoštevanju poročila Odbora za socialno zaščito z dne 10. oktobra 2014 z naslovom Ustrezna socialna zaščita za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi,

– ob upoštevanju načrta Komisije za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine, in posvetovanja v zvezi s tem,

– ob upoštevanju srečanj z dne 3. oktobra in 8. novembra 2016 v okviru strukturiranega dialoga o začasni ustavitvi financiranja za Portugalsko in v Španijo,

– ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2017,

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0037/2017),

A. ker brezposelnost v EU od druge polovice leta 2013 počasi pada in je bilo od leta 2013 ustvarjenih 8 milijonov novih delovnih mest, septembra 2016 pa je bila brezposelnost 8,6-odstotna, kar je najnižja raven od leta 2009; ker pa je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, še vedno velik, in sicer 14,8 % mladih, ki so stari od 15 do 29 let[19][20]; čeprav se brezposelnost na skupni ravni zmanjšuje, je v nekaterih državah članicah na žalost še vedno zelo visoka; ker Komisija navaja, da je stopnja revščine zaposlenih še vedno visoka;

B. ker je stopnja zaposlenosti žensk na splošno nižja in ker je leta 2015 stopnja zaposlenosti moških, starih od 20 do 64 let, v EU-28 znašala 75,9 %, pri ženskah pa 64,3 %; ker so razlike med spoloma pri dostopu do zaposlitve še vedno ena od poglavitnih ovir za doseganje enakosti med spoloma, zato si je treba nujno prizadevati za zmanjšanje teh razlik v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami;

C. ker bi se lahko z ustreznimi javnimi politikami sedanji trendi okrepili, s tem pa bi se lahko dejansko uresničil zastavljen cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020;

D. ker je stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji 18,6-odstotna, v evroobmočju pa 21-odstotna; ker je 4,2 milijona mladih brezposelnih, od tega 2,9 milijona v evroobmočju; ker je stopnja brezposelnosti mladih še vedno bistveno višja, kot je bila na najnižji točki leta 2008, kar opozarja na to, da bi morale države članice dati prednost izvajanju in celoviti uporabi pobude za zaposlovanje mladih; ker so za zaposlovanje mladih žal še vedno značilne nizke plače, ki so včasih pod pragom revščine, neplačana delovna praksa, nekakovostno usposabljanje in pomanjkanje pravic na delovnem mestu;

E. ker naj bi mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na leto EU stali 153 milijard EUR (1,21 % BDP) v obliki prejemkov ter izgubljenega zaslužka in neplačanih davkov, medtem ko bi skupni ocenjeni stroški vzpostavitve jamstva za mlade v euroobmočju znašali 21 milijard EUR na leto, kar je 0,22 % BDP;

F. ker se bo število mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zabeleženo leta 2015, še naprej zmanjševalo; ker je v tej skupini še vedno 6,6 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, kar je 12 % prebivalstva te starostne skupine;

G. ker so za reševanje brezposelnosti mladih v prvi vrsti pristojne države članice, in sicer z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela;

H. ker so invalidi še vedno precej izključeni s trga dela, te razmere pa so se v zadnjem desetletju le malo izboljšale, delno zaradi pomanjkanja naložb v ustrezne podporne ukrepe; poudarja, da to pogosto privede do revščine in socialne izključenosti ter zato negativno vpliva na doseganje cilja EU 2020;

I. ker se mnoge države članice še vedno srečujejo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot so nizka udeležba in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami ter potrebami na trgu dela;

J. ker je stopnja dolgotrajne brezposelnosti (brezposelnost, daljša od enega leta) do prvega četrtletja leta 2016 padla za 0,7 % letne stopnje, in sicer na 4,2 % delovne sile; ker je stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti (brezposelnost, daljša od dveh let) padla na 2,6 % delovne sile; ker je število dolgotrajno brezposelnih kljub temu še vedno previsoko, in sicer približno 10 milijonov; ker se z dolgotrajno brezposelnostjo srečujejo zlasti mlajši in starejši iskalci zaposlitve, pri čemer delo več kot eno leto išče 30 % oseb, starih od 15 do 24 let, in 64 % oseb, starih od 55 do 64 let; ker veliko starejših delavcev, ki so neaktivni, ni vključenih v statistične podatke o brezposelnosti; ker se stopnja brezposelnosti in njene socialne posledice razlikujejo med evropskimi državami ter ker je treba upoštevati posebne mikroekonomske razmere;

K. ker je strategija EU 2020 namenjena zmanjšanju revščine, tako da bi do leta 2020 vsaj 20 milijonov ljudi rešili pred nevarnostjo revščine ali socialne izključenosti; ker ta cilj še zdaleč ni bil dosežen in so potrebna večja prizadevanja; ker je leta 2015 revščina ali socialna izključenost grozila 119 milijonom ljudi, kar je za približno 3,5 milijona manj kot leta 2014; ker je bilo leta 2012 v takšnem položaju 32,2 milijona invalidov; ker je bilo v EU 28 leta 2013 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker sta zaradi visokih stopenj neenakosti proizvodnja gospodarstva in potencial za trajnostno rast manjša;

L. ker je treba dolgotrajno brezposelne nujno spremljati, da ta položaj ne bi začel vplivati na njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj, kar bi jih potisnilo na rob revščine in socialne izključenosti, prav tako pa bi ogrozilo vzdržnost nacionalnih sistemov socialne varnosti in evropskega socialnega modela;

M. ker oslabitev socialnega dialoga negativno vpliva na pravice delavcev, kupno moč državljanov EU in rast;

N. ker številne pozitivne spremembe v EU kažejo na odpornost in oživitev evropskega gospodarstva;

O. ker je socialna ekonomija, ki zajema 2 milijona podjetij, ta pa zaposlujejo več kot 14,5 milijona ljudi v Uniji, pomemben sektor, ki prispeva k odpornosti in oživitvi evropskega gospodarstva;

P. ker je rast v večini držav članic še vedno nizka, stopnja rasti EU za leto 2016 pa se je celo znižala in se ustalila pri 2 % kljub pozitivnim začasnim vidikom, kot so nizke cene nafte, nizke obrestne mere za kredite in nekonvencionalne monetarne politike, kar kaže, da lahko EU stori več za okrepitev gospodarskega in socialnega okrevanja, da bi bilo srednjeročno bolj trajnostno;

Q. ker po poročanju Evropske komisije[21] še vedno obstajajo razlike v zaposlovanju in na socialnem področju znotraj držav članic in med njimi, družbeni razvoj pa še vedno kaže na dodatno razhajanje po EU, kar preprečuje rast, zaposlovanje in kohezijo; ker so družbe, kjer so enakost in naložbe v ljudi na višji ravni, uspešnejše v smislu rasti in prožnosti pri zaposlovanju;

R. ker je neprijavljeno delo še vedno prisotno in ima resne proračunske posledice, ki vodijo v izgubo davčnih prihodkov in prispevkov za socialno varstvo ter negativno vplivajo na zaposlovanje, produktivnost, kakovost dela in razvoj znanj in spretnosti;

S. ker se najbolj oddaljene regije srečujejo z ogromnimi težavami, povezanimi z njihovimi specifičnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast in razvoj; ker so stopnje brezposelnosti, brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti v teh regijah med najvišjimi v EU in v številnih primerih presegajo 30 %;

T. ker je bilo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe odobrenih že 69 projektov v 18 državah in podpisanih 56 operacij, kar naj bi pritegnilo več kot 22 milijard EUR naložb in vključevalo približno 71 000 malih in srednjih podjetij;

U. ker se v mnogih državah članicah število prebivalstva v delovni dobi in delovne sile še naprej upada; ker je udeležba žensk na trgu dela priložnost za države članice, da rešijo to težavo in okrepijo delovno silo v EU; ker bi stalni dotok migrantov, beguncev in prosilcev za azil lahko tudi pomagal okrepiti delovno silo;

V. ker se EU srečuje z demografskimi izzivi, ki niso povezani le s staranjem prebivalstva in upadanjem števila rojstev, temveč vključujejo tudi druge elemente, kot je odseljevanje;

W ker razlika v plačah med spoloma trenutno znaša 16 %, razlike v pokojninah med spoloma pa 38 %, zaradi česar so ženske s staranjem izpostavljene večjemu tveganju revščine ali socialne izključenosti;

X. ker je zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti v pristojnosti držav članic in Unija te sisteme usklajuje, vendar jih ne harmonizira;

Y. ker se je pričakovana zdrava življenjska doba žensk skrajšala z 62,6 leta 2010 na 61,5 leta 2013, leta 2014 pa se je malenkost podaljšala, medtem ko se je za moške skrajšala na 61,4 leta;

1. pozdravlja dejstvo, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 poudarjen pomen zagotavljanja socialne pravičnosti za spodbujanje bolj vključujoče rasti, pa tudi pomen ustvarjanja kakovostnih in vključujočih delovnih mest in izboljšanja znanj in spretnosti ter potrebe po krepitvi konkurenčnosti, inovativnosti in produktivnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da priporočila za posamezne države v zvezi z reformami trga dela tudi poudarjajo pomembnost aktivnih politik trga dela in spodbujajo pravice ter zaščito delavcev;

2. pozdravlja napredek k vzpostavitvi ravnotežja med ekonomskimi in socialnimi razsežnostmi procesa evropskega semestra, potem ko je Komisija izpolnila nekatere zahteve Parlamenta; vendar poudarja, da si je treba bolj prizadevati za izboljšanje politične prepoznavnosti in učinka pregleda ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov; pozdravlja predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017, s katerim bi ga podaljšala za obdobje 2018–2020 in vključila nove socialne kazalnike za predstavitev zaposlitvenih in socialnih podatkov, povezanih s spremembami makroekonomskih podatkov, da bi analiza prikazala celovito podobo vzajemne povezanosti in učinkov različnih političnih odločitev; poudarja, da je treba zaposlitvene kazalnike obravnavati enakovredno z ekonomskimi kazalniki, s čimer se bodo lahko uporabili za poglobljene analize in popravljalne ukrepe v ustreznih državah članicah;

3. poudarja, da cikel evropskega semestra še vedno nima pristopa, usmerjenega v otroke, ki bi vključeval zavezanost pravicam otrok, da bi lahko boj proti revščini otrok in cilje glede dobrega počutja vključili v vsa ustrezna področja oblikovanja politike, tudi v odločanje o proračunu; poudarja, da je za prekinitev kroga prikrajšanosti potreben strateški pristop z jasnimi cilji;

4. poziva k programom, ki nudijo podporo in priložnosti kot del povezanega evropskega načrta za naložbe v zgodnje otroštvo in v boj proti revščini otrok, vključno z vzpostavitvijo jamstva za otroke, namenjenega celovitemu izvajanju priporočila Komisije o vlaganju v otroke, s katerim bo vsakemu otroku v Evropi, ki je izpostavljen tveganju revščine (tudi beguncem), zagotovljen dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, izobraževanja in otroškega varstva ter do dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane;

5. podpira koncept „tvornega trikotnika naložb, strukturnih reform in odgovornih javnih financ“, ki ga je razvila Komisija; opozarja, da izvajanje strukturnih reform v nekaterih državah članicah zaostaja; opozarja, da se v nekaterih državah članicah – včasih redno – kršijo merila v zvezi s primanjkljajem;

6. poudarja, da naložbe v socialni razvoj prispevajo h gospodarski rasti in zbliževanju; je seznanjen z nedavnima študijama OECD[22] in Mednarodnega denarnega sklada[23], ki sta izpostavili, da socialna neenakost v Evropi ovira gospodarsko okrevanje; poziva k okrepljenim prizadevanjem za boj proti revščini in vse večji neenakosti ter po potrebi k večjim naložbam v socialno infrastrukturo in podporo za tiste, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo priporočila za posamezne države vsebovala poseben poudarek na boju proti neenakosti;

7. poziva Komisijo in Svet, naj izboljšata strategijo za splošni cilj enakosti spolov; podpira uporabo letnih poročil Komisije o enakosti spolov v sklopu evropskega semestra za okrepitev vključevanja načela enakosti spolov; poziva države članice, naj z določitvijo ciljev in opredelitvijo ukrepov za odpravljanje dolgotrajnih neenakosti med spoloma v svoje nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco vključijo razsežnost spola ter načelo enakosti med moškimi in ženskami; poziva Komisijo, naj še naprej pripravlja priporočila za posamezne države, da bi izboljšali storitve otroškega varstva in dolgoročno oskrbo, ki lahko pozitivno vpliva na udeležbo žensk na trgu dela; ponavlja poziv Komisiji in državam članicam, naj v postopku spremljanja evropskega semestra premislijo o uporabi podatkov, ločenih po spolu, kjer je to ustrezno; predlaga, naj se v evropski semester tesneje vključi Evropski inštitut za enakost spolov;

8. poudarja, da sta javni in zasebni dolg v nekaterih državah članicah previsoka in da to ovira naložbe, gospodarsko rast in zaposlovanje;

9. meni, da so podatki iz statističnega pregleda zaposlitvenih in socialnih kazalnikov sicer uporabni, vendar ne zadostujejo za oceno razvoja zaposlitvenih in socialnih razmer v EU; poziva Komisijo in države članice, naj statistični pregled dopolnijo s podatki o kakovosti zaposlovanja in revščini, pri čemer naj posebno pozornost namenijo večplastni revščini otrok;

10. poziva Komisijo, naj določi in količinsko opredeli svoj koncept socialne pravičnosti, pri tem pa naj upošteva tako politike zaposlovanja kot socialne politike, ki naj bi jih uresničevali v okviru letnega pregleda rasti za leto 2016 in evropskega semestra;

11. poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo izvajanje vseh programov, s katerimi bi lahko spodbudili ustvarjanje dostojnih, kakovostnih in dolgoročnih zaposlitev za vse skupine prebivalstva, zlasti za mlade; poudarja, da je kljub rahlemu zmanjšanju brezposelnosti v EU brezposelnost mladih še vedno 18,6-odstotna; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo organi upravljanja programov bolj proaktivno sprejemali nadaljnje ukrepe v zvezi s temi programi;

12. poudarja, da bi bilo treba izvajanje jamstva za mlade okrepiti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter podaljšati vsaj do leta 2020, ob aktivni udeležbi socialnih partnerjev in izboljšanju javnih služb za zaposlovanje, ter poudarja pomen prehoda iz šolanja v zaposlitev; priporoča Komisiji, naj opravi študije o učinku, da bi ugotovila, kateri rezultati so že bili doseženi, in uvedla dodatne ukrepe ter da bi upoštevala pričakovano revizijo, ki jo bo opravilo Računsko sodišče, ter izmenjavo primerov dobre prakse in organizacijo delovnih omizij, ki združujejo vse zainteresirane akterje in naj bi povečala učinkovitost tega instrumenta; poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da bo jamstva za mlade v celoti dostopno, tudi za ranljive osebe in invalide; poudarja tudi, da to ne velja za vse države članice, in te države poziva, naj te razmere čim prej odpravijo, saj to ni v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade doseglo mlade, ki se spoprijemajo z večplastno izključenostjo in skrajno revščino; opozarja, da je treba posebno pozornost posvetiti mladim ženskam in dekletom, ki se morda soočajo z ovirami, povezanimi s spolom; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo primerno financiranje jamstva za mlade, da bi zagotovili njegovo ustrezno izvajanje v vseh državah članicah in pomagali še več mladim;

13. opozarja na sprejetje odobritev za prevzem obveznosti v višini 500 milijonov EU za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2017; poudarja, da ta znesek ne zadostuje in da ga je treba povečati in zagotoviti v veljavnem večletnem finančnem okviru; poleg tega ugotavlja, da je treba v okviru vmesne revizije doseči sporazum o ustreznih dodatnih finančnih sredstvih za pobudo za zaposlovanje mladih za kritje preostalega dela sedanjega obdobja večletnega finančnega okvira;

14. izpostavlja potencial kulturne in ustvarjalne industrije pri zaposlovanju mladih; poudarja, da lahko nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor znatno prispevata k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlovanju; zato poziva Komisijo, naj preuči posebne priložnosti, ki jih nudijo vsi kulturni in ustvarjalni sektorji, vključno z nevladnimi organizacijami in majhnimi združenji, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

15. poudarja, da bi lahko nezadostne naložbe v sistem javnega izobraževanja oslabile konkurenčni položaj Evrope in zaposljivost njene delovne sile; poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi zmanjšali neenakost in spodbujali socialno vključenost v mladih letih; poudarja tudi, da se je treba v šoli že od mladih let boriti proti stereotipom s spodbujanjem enakosti med spoloma na vseh ravneh izobraževanja;

16. poziva države članice, naj uvedejo politike za izvajanje in spremljanje bolj vključujočih oblik sistemov socialne zaščite in dohodkovne podpore, s čimer bodo zagotovile, da bodo ti sistemi omogočali dostojen življenjski standard brezposelnih in ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, ter naj zagotovijo dostop do izobraževanja, usposabljanja in priložnosti za vstop na trg dela;

17. pozdravlja povečanje stopnje zaposlenosti; vendar ugotavlja, da rastočo stopnjo zaposlenosti v državah članicah spremlja vse več netipičnih in neformalnih oblik zaposlitve, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; poudarja, da mora trajnost in kakovost ustvarjenih zaposlitev biti prednostna naloga; je zelo zaskrbljen, da je zlasti v državah, ki še trpijo zaradi krize, še vedno prisotna visoka brezposelnost; priznava pojav revščine zaposlenih kot posledico vse slabših plač in delovnih pogojev, ki jih je treba obravnavati kot del kakršnih koli ukrepov v korist zaposlovanja in socialne zaščite; spodbuja države članice, naj si dodatno prizadevajo in ostanejo odprte za nove rešitve in pristope, da bi dosegli cilj 75-odstotne zaposlitve iz strategije Evropa 2020, tudi z osredotočanjem na skupine z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti, kot so ženske, starejši delavci, nizko usposobljeni delavci ter invalidi; poziva države članice, naj povečajo ponudbo vseživljenjskega učenja in učinkovitega izpopolnjevanja;

18. meni, da bi migracije lahko imele pomembno vlogo, tudi prek izobraževalnih programov, ki bi jih dopolnili z učinkovitimi javnimi izdatki, da bi dosegli visokokakovostne socialne in okoljsko vzdržne naložbe, katerih namen bi bil vključevanje delavcev na trg dela in zmanjševanje brezposelnosti;

19. priznava, da ženske še vedno niso zadostno zastopane na trgu dela; zato poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo proaktivne politike in ustrezne naložbe, ki bodo oblikovane tako, da bodo spodbujale udeležbo žensk na trgu dela; poudarja, da je boljša uskladitev poklicnega in družinskega življenja bistvenega pomena za povečanje udeležbe žensk na trgu dela; v zvezi s tem opozarja, da imajo lahko po navedbah Komisije prožne ureditve delovnega časa, kot so delo na daljavo, gibljivi delovni čas in skrajšani delovni čas, pomembno vlogo; se strinja s stališčem Komisije, da zagotavljanje plačanega porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta v državah članicah običajno krepi udeležbo žensk na trgu dela; poleg tega poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne politike za spodbujanje žensk in moških, ki po daljših obdobjih dopusta iz družinskih razlogov ali dopusta, povezanega z nego, vstopajo ali se vračajo na trg dela, ostajajo na njem oziroma želijo na njem napredovati, s trajnim in kakovostnim zaposlovanjem; obžaluje razlike med spoloma, kar zadeva stopnjo zaposlenosti ter razlike v plačah in pokojninah; poziva k politikam, ki spodbujajo in podpirajo ženske, naj izberejo poklicno pot v podjetništvu, olajšujejo dostop do financiranja in poslovnih priložnosti ter ponujajo prilagojena usposabljanja;

20. vendar priznava, da morajo biti podpora pri zaposlovanju in ukrepi za izboljšanje aktivne udeležbe na trgu dela del širšega pristopa k obravnavanju socialne izključenosti in revščine, ki upošteva otroke, družine in njihove posebne potrebe ter je osredotočen na pravice;

21. poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse in preučijo nove inovativne načine za razvoj prilagodljivega in prožnega trga dela, da bi premagali izzive globalnega gospodarstva in pri tem zagotovili visoke delovne standarde za vse delavce;

22. pozdravlja opozorilo državam članicam, da morajo sistemi socialnega varstva temeljiti na trdnih socialnih standardih in da spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter obravnavanje diskriminacije prispevata tako k socialni pravičnosti kot tudi rasti; poudarja, da bi bilo treba ponovno vključevanje staršev na trg dela podpreti z vzpostavitvijo ugodnih pogojev za kakovostno in vključujoče zaposlovanje ter delovno okolje, ki bodo staršem omogočili, da bodo lahko uskladili delo in starševstvo;

23. priznava, da je ob ustvarjanju delovnih mest vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov v kakovostno zaposlitev z ukrepi, prilagojenimi posameznikom, zlasti z aktivnimi politikami zaposlovanja, bistveno za boj proti njihovi revščini in socialni izključenosti, če je na voljo dovolj dostojnega dela; poudarja, da je treba poudariti izboljšane ukrepe, namenjene ustvarjanju dostojnih delovnih mest; poudarja, da ima vključevanje tistih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, dvojni učinek, saj ima korist za posameznike, hkrati pa prispeva k stabilizaciji sistemov socialne varnosti in podpira gospodarstvo; meni, da je treba upoštevati socialne razmere teh državljanov in njihove posebne potrebe ter bolje na evropski ravni spremljati politike, ki se izvajajo na nacionalni ravni;

24. poudarja, kako pomembne so spretnosti in kompetence, pridobljene v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih, ter kako pomembni so vrednotenje in potrjevanje teh spretnosti, dostop do vseživljenjskega učenja in zaveze in referenčne vrednosti strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje 2020; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sisteme priznavanja kompetenc, pridobljenih neformalno ali priložnostno; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo politike, ki bodo zagotavljale ne le dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja po dostopni ceni, temveč tudi izvajanje okvirnega pristopa vseživljenjskega učenja za prožno izobraževalno pot, kar bi spodbujalo enakost in socialno kohezijo ter omogočalo zaposlitvene priložnosti za vse;

25. poziva k vzpostavitvi in razvoju partnerstev med delodajalci, socialnimi partnerji, javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, javnimi organi, socialnimi službami ter izobraževalnimi institucijami in institucijami za usposabljanje, da bi zagotovili potrebne instrumente za boljše odzivanje na potrebe trga dela in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti; želi spomniti, da je nepogrešljivo nadaljnje spremljanje, prilagojeno posamezniku, ki omogoča učinkovito odzivanje na dolgotrajno brezposelnost;

26. obžaluje, da je stopnja javnih naložb še naprej nizka, saj lahko tovrstne naložbe pomembno spodbudijo ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da Evropski sklad za strateške naložbe ni pritegnil dovolj naložb v socialno infrastrukturo in da je to izgubljena priložnost, ki jo treba nemudoma obravnavati;

27. poziva k politikam, ki spoštujejo in spodbujajo kolektivna pogajanja in njihovo področje uporabe, da bi lahko vanje zajeli čim več delavcev, hkrati pa naj bodo usmerjena v izboljšanje minimalnih plač v obliki minimalnih plač, ki so določene na dostojnih ravneh in ob udeležbi socialnih partnerjev, da bi ustavili tekmovanje v zniževanju plač, podprli skupno povpraševanje in oživitev gospodarstva, zmanjšali plačne neenakosti in se borili proti revščini zaposlenih;

28. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo ljudje, zaposleni za določen čas ali s krajšim delovnim časom, ali samozaposleni deležni enake obravnave, tudi glede odpuščanja in plačil, da jim bosta na voljo ustrezno socialno varstvo in dostop do usposabljanja ter da bodo določeni okvirni pogoji, ki jim bodo omogočali ustvarjanje kariere; poziva države članice, naj izvajajo okvirne sporazume o delu s krajšim delovnim časom in zaposlitvi za določen čas ter učinkovito izvršujejo direktivo o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;

29. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč beguncem pri nastanitvi in vključevanju ter zagotovijo dovolj virov za javne storitve in zgodnje predvidevanje zahtev, da bi jim omogočili lažje vključevanje;

30. obžaluje, da je delež ljudi, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, še vedno visok; poudarja, da visoke stopnje neenakosti in revščine vplivajo na socialno kohezijo ter ogrožajo socialno in politično stabilnost; obžaluje, da politike, ki bi učinkovito obravnavale to vprašanje, niso dovolj ambiciozne, da bi zagotavljale ustrezen gospodarski vzvod; prosi države članice, naj pospešijo ukrepe za doseganje cilja strategije Evropa 2020, tj. zmanjšati število oseb, ki jim grozi revščina, za 20 milijonov; poziva Komisijo in države članice, naj zmanjševanje neenakosti opredelijo za prednostno nalogo; poziva k večji podpori in priznavanju dela nevladnih organizacij, organizacij, ki se borijo proti revščini, in združenj ljudi, ki živijo v revščini, ob spodbujanju njihove udeležbe pri izmenjavi primerov dobre prakse;

31. je zaskrbljen zaradi nizke stopnje udeležbe etničnih manjšin na trgu dela, zlasti romske skupnosti; poziva k ustreznemu izvajanju Direktive 2000/78/ES; poudarja, da je treba podpirati vlogo specializiranih nevladnih organizacij pri spodbujanju njihove udeležbe na trgu dela, podpiranju vpisa otrok v izobraževanje, hkrati pa tudi preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja, da bi razbili krog revščine;

32. meni, da je pomembno zapolniti naložbeno vrzel, da bi dosegli trajnostno rast, pri tem pa ne bi tvegali gospodarske ali socialne trajnosti držav članic; v zvezi s tem poudarja, da je nujno treba zagotoviti konsolidacijo javnih financ, saj je to bistveno za nadaljnje zagotavljanje evropskega socialnega modela, ki je značilen za EU;

33. obžaluje, da Komisija v zadnjih priporočilih ni upoštevala prošnje Parlamenta za okrepitev uporabe člena 349 PDEU, in sicer s sprejetjem prilagojenih ukrepov in programov za zmanjšanje asimetrij, ter povečanje socialne kohezije v EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj za svoje podregije, kjer stopnja brezposelnosti presega 30 %, oblikujejo posebne programe naložb; ponovno poziva Komisijo, naj državam članicam in evropskim regijam, zlasti najbolj oddaljenim regijam, pomaga pri oblikovanju in financiranju programov naložb znotraj večletnega finančnega okvira;

34. priznava, da razmere na evropskem trgu dela ostajajo negotove, saj ta na eni strani ne zna zmanjšati še vedno visokih stopenj brezposelnosti, na drugi strani pa podjetja zahtevajo kvalificirano in ustrezno delovno silo; poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja različne oblike sodelovanja, ki bo vključevalo vlade, podjetja, vključno s socialnimi podjetji, izobraževalne ustanove, službe za prilagojeno podporo, civilno družbo in socialne partnerje ter bo temeljilo na izmenjavi primerov dobre prakse, da bi prilagodili sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah za boj proti neusklajenosti med znanji in spretnostmi ter za zadovoljevanje potreb na trgu dela;

35. poudarja, da je izobraževanje temeljna pravica, ki jo je treba zagotoviti vsem otrokom, poleg tega pa bi bilo treba obravnavati razlike v dostopnosti in kakovosti izobraževanja, da bi okrepili celovito šolanje in zmanjšali zgodnje opuščanje šolanja; poudarja, da usklajevanje spretnosti in kvalifikacij s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi pripomore k ustvarjanju vključujočega trga dela EU; meni, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe posameznika ter se osredotočata na ocenjevanje in širjenje posameznih spretnosti, že v zgodnjih fazah osrednji element politik na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti; poziva države članice, naj po vsej EU izobraževanje in usposabljanje bolje uskladijo s potrebami trga dela ter poudarja, kako pomembno je ovrednotiti različne razmere na področju zaposlovanja v državah članicah, da bi zagotovili njihove specifične značilnosti in posebnosti;

36. priznava, da sta razvoj novih tehnologij in digitalizacija evropske industrije velika izziva za EU; poudarja, da morajo biti proizvodni modeli EU in držav članic ob podpori lastnih izobraževalnih modelov usmerjeni v sektorje z visoko produktivnostjo, zlasti tiste, ki so povezani z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami ter digitalizacijo, saj bomo lahko le tako izboljšali konkurenčnost EU na svetovni ravni;

37. poudarja, da nezadostne in neustrezno usmerjene naložbe v izobraževanje na področju digitalnih znanj in spretnosti, programiranja ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike slabijo konkurenčni položaj Evrope, razpoložljivost usposobljene delovne sile in zaposljivost delovne sile; meni, da bosta boljše usklajevanje spretnosti in izboljšano vzajemno priznavanje kvalifikacij pomagala premostiti vrzeli glede pomanjkanja spretnosti ter neusklajenosti na evropskem trgu dela in koristila iskalcem zaposlitve, zlasti mladim; poziva države članice, naj prednostno obravnavajo celostno usposabljanje na področju digitalnih spretnosti, programiranja in spretnosti, po katerih delodajalci močno povprašujejo, pri tem pa ohranjajo visoke standarde tradicionalnega izobraževanja ter v okviru izpopolnjevanja in prekvalificiranja, ki ne bi smelo biti omejeno na znanje z vidika uporabnika, in upoštevajo prehod na digitalno gospodarstvo;

38. ugotavlja, da si morajo številne države članice bolj prizadevati za izobraževanje delovne sile, vključno z možnostjo izobraževanja odraslih in poklicnega usposabljanja; poudarja pomen vseživljenjskega učenja, tudi za starejše delavce, da bi kompetence prilagodili potrebam trga dela; poziva k spodbujanju predmetov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki naj bo osredotočeno na ženske in dekleta, da bi obravnavali obstoječe stereotipe o izobraževanju in dolgoročno odpravili vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu ter razlike v plačah in pokojninah med spoloma;

39. priznava pomen novih tehnologij in digitalne pismenosti za osebno življenje posameznika in njegovo uspešno vključevanje na trga dela; zato predlaga, naj države članice več vlagajo v boljšo infrastrukturo IKT in povezljivost v izobraževalnih ustanovah ter razvijejo učinkovite strategije za izkoristek potenciala IKT pri podpiranju priložnostnega učenja odraslih in izboljšanju njihovih formalnih in neformalnih izobraževalnih priložnosti;

40. pozdravlja prispevek programa Erasmus+ pri spodbujanju mobilnosti in kulturnih izmenjav po vsej EU in s tretjimi državami; poziva k boljši promociji in uporabi evropskih orodij za preglednost, mobilnost in priznavanje znanj, spretnosti in kvalifikacij, da bi olajšali mobilnost na področju učenja in dela; poudarja, da je treba zagotoviti tudi možnosti za mobilnost v poklicnem usposabljanju, za prikrajšane mlade in ljudi, ki so izpostavljeni različnim oblikam diskriminacije;

41. pozdravlja novi politični in investicijski okvir, ki ga zagotavlja Pariški sporazum in ki bo prispeval k oblikovanju novih zaposlitvenih možnosti v sektorju tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika in z nizkimi emisijami;

42. poziva Komisijo, naj poudari, kako pomembno je premostiti tako fizične kot digitalne težave in ovire, s katerimi se v državah članicah še vedno spoprijemajo invalidi;

43. pozdravlja izrecno omembo otroškega varstva, stanovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja v povezavi z izboljšanjem dostopa do kakovostnih storitev; vendar poudarja, da se je treba še naprej bolj osredotočati na odstranitev ovir, ki preprečujejo mobilnost na trgu dela, kot pa na cenovno dostopnost;

44. želi spomniti, da je prosto gibanje delavcev temeljno načelo Pogodbe; pozdravlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 poudarjen pomen zagotavljanja socialne pravičnosti prek pravičnega sodelovanja med različnimi institucijami držav članic; zato poziva države članice, naj delovnim inšpektoratom ali drugim ustreznim organom zagotovijo ustrezne vire in izboljšajo čezmejno sodelovanje med inšpekcijskimi službami ter elektronsko izmenjavo informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje;

45. poudarja, da je treba okrepiti domače povpraševanje s spodbujanjem javnih in zasebnih naložb ter socialno in ekonomsko uravnoteženih strukturnih reform, ki bi zmanjšale neenakosti ter spodbujale kakovostno in trajnostno zaposlovanje, trajnostno rast, socialne naložbe in odgovorno fiskalno konsolidacijo, s čimer bi krepile napredek v smeri več kohezije in doseganje socialne konvergence navzgor za podjetja in javne storitve; poudarja pomen naložb v človeški kapital kot skupne strategije; poudarja tudi, da bi bilo treba gospodarske politike Unije preusmeriti v socialno tržno gospodarstvo;

46. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi digitalnim delavcem zagotovile enake pravice in raven socialne zaščite v zadevnem sektorju kot veljajo za primerljive delavce;

47. spominja, da mikro, mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 90 % vseh podjetij v Evropi in so gonilo evropskega gospodarstva, zdravstvene in socialne storitve ter socialna in solidarnostna podjetja učinkovito prispevajo k trajnostnemu in vključujočemu razvoju in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj v procesu oblikovanja politik bolj upoštevajo interese teh podjetij, in sicer z uporabo testa MSP v celotnem zakonodajnem postopku v skladu z načelom „najprej pomisli na male“, in naj spodbujajo obstoječe oblike finančne podpore za mikropodjetja, kot je program za zaposlovanje in socialne inovacije; meni, da je izredno pomembno zmanjšati upravno breme teh podjetij in odpraviti nepotrebno zakonodajo, ne da bi to spodkopavalo pravice delavcev in socialne pravice; poudarja, da je treba olajšati drugo priložnost za podjetnike, ki so bili neuspešni v prvem poskusu, vendar pri tem ni šlo za goljufijo, in ki so spoštovali pravice delavcev;

48. poudarja, da je socialno podjetništvo v porastu in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, vključno z zadrugami, za doseganje bolj socialnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva;

49. poziva Komisijo in Svet, naj proučita, kako bi se lahko povečala produktivnost z vlaganjem v človeški kapital, pri čemer naj upoštevata, da so najsposobnejši, dobro vključeni in zadovoljni delavci tisti, ki lahko najbolje obravnavajo zahteve in izzive podjetij in storitev;

50. spodbuja Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na položaj samostojnih podjetnikov, da bi jim zagotovili ustrezno socialno zaščito v primeru bolezni, zavarovanje v primeru nesreče in brezposelnosti ter pokojninske pravice;

51. opozarja, kako pomembno je, da se izvaja prava kultura podjetništva, ki že od otroštva spodbuja mlade; zato poziva države članice, naj temu načelu prilagodijo svoje izobraževalne programe in programe usposabljanja; opozarja države članice, kako pomembno je ustvarjati spodbude za podjetništvo, zlasti z izvajanjem fiskalnih pravil in zmanjševanjem upravnih bremen; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe za boljše obveščanje o vseh evropskih skladih in programih, s katerimi bi lahko spodbujali podjetništvo, naložbe in dostop do finančnih sredstev, kot je Erasmus za mlade podjetnike;

52. poudarja, da ima proračun EU učinek finančnega vzvoda na nacionalne proračune; poudarja dopolnilno vlogo, ki jo ima proračun EU pri doseganju ciljev Unije na področju socialne politike, določenih v letnem pregledu rasti za leto 2017, da bi v celotni EU ustvarili več kakovostnejših delovnih mest;

53. je zaskrbljen zaradi zamude pri izvajanju operativnih programov v trenutnem programskem obdobju; ugotavlja, da je bilo do septembra 2016 imenovanih le 65 % pristojnih nacionalnih organov, in poziva države članice, naj za obravnavo zaposlitvenih in socialnih prednostnih nalog dejavneje uporabijo evropske strukturne in investicijske sklade in pobudo za zaposlovanje mladih ter podpirajo izvajanje priporočil za posamezne države, ki predvsem in na vključujoč način obravnavajo socialna in zaposlitvena vprašanja; hkrati poudarja, da teh sredstev ne bi smeli uporabiti le za izvajanje priporočil za posamezne države, saj bi tako lahko izpustili druga pomembna naložbena področja; želi izpostaviti, da so potrebna dodatna prizadevanja za poenostavitev postopkov, zlasti na področju horizontalnih in sektorskih finančnih pravil, in odpravo ovir za dostop civilne družbe do finančnih sredstev;

54. ugotavlja, da je gospodarska rast v EU in euroobmočju še vedno skromna; poudarja, da so potrebne naložbe v raziskave, inovacije in izobraževanje; ugotavlja, da je v proračunu EU za leto 2017 za konkurenčnost, rast in delovna mesta v odobritvah za prevzem obveznosti dodeljenih 21 312,2 milijona EUR, in sicer prek programov, kot so Obzorje 2020, COSME in Erasmus+;

55. poudarja, da bi lahko evropski skladi in programi, kot so Erasmus za podjetnike, Evropske službe za zaposlovanje (EURES), program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) olajšali dostop do financiranja in spodbudili naložbe, s tem pa tudi podjetništvo; poudarja pomen partnerskega načela, načela dodatnosti, pristopa od spodaj navzgor, ustrezne razporeditve virov ter ravnovesja med nalogami poročanja in zbiranjem podatkov od subjektov, ki so prejeli finančna sredstva; poziva Komisijo, naj zavoljo večje učinkovitosti zagotovi pozorno spremljanje porabe sredstev EU; poziva Komisijo, naj zagotovi priporočila za posamezne države o uporabi finančnih sredstev EU za povečanje obsega in učinkovitosti socialnih politik in aktivnih politik trga dela na nacionalni ravni;

56. pozdravlja, da je bilo za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2017 poleg zneska v osnutku proračuna dodeljenih še 500 milijonov EUR, za okrepitev ključnih pobud za rast in ustvarjanje delovnih mest pa še 200 milijonov EUR; želi spomniti, da je treba bolje uporabiti razpoložljiva sredstva in pobude, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem, kulturo, športom in mladimi, ter po potrebi povečati naložbe v teh sektorjih, zlasti na tematskih področjih, ki so neposredno pomembna za strategijo Evropa 2020, kot so zgodnje opuščanje šolanja, visoko šolstvo, zaposlovanje mladih, poklicno izobraževanje in usposabljanje, vseživljenjsko učenje in mobilnost, da bi okrepili odpornost in zmanjšali brezposelnost, zlasti med mladimi in najranljivejšimi skupinami, preprečili radikalizacijo in zagotovili dolgoročno socialno vključenost;

57. pozdravlja predlog Komisije o razširitvi sklada EFSI in podvojitvi sredstev v njem na 630 milijard EUR do leta 2022, pri čemer naj bi se hkrati izboljšali tudi geografska in sektorska pokritost; ugotavlja, da ta sklad doslej še ni bil zelo uspešen niti pri izboljšanju socialne in ekonomske konvergence med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije niti pri osredotočanju na socialno infrastrukturo; želi spomniti, da je bila večina projektov odobrenih v gospodarsko bolj zdravih regijah zahodne Evrope, kar povečuje naložbeno vrzel med državami članicami in veča neravnovesja v Evropi; poziva Komisijo, naj pomaga šibkejšim regijam pri postopku prijave, vendar naj ne spremeni temeljnega izhodišča, pri katerem se projekti izberejo le na podlagi kakovosti; nujno poziva Komisijo, naj podpre socialna podjetja ter mala in srednja podjetja, da bodo lahko dostopala do sklada EFSI; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj sprejmeta dodatne in proaktivne ukrepe, s katerimi bosta zagotovili, da bodo lahko vse države članice in vsi sektorji ustrezno dostopali do sklada EFSI, zlasti tisti, ki neposredno podpirajo boj proti revščini in socialni izključenosti; poudarja,da je treba okrepiti upravne zmogljivosti, kot je svetovalno vozlišče; obžaluje, da ni razpoložljivih podatkov o delovnih mestih, ki naj bi bila ustvarjena zaradi naložb sklada EFSI; poziva Komisijo, naj spremlja in nadzoruje naložbe v okviru tega sklada in izmeri njihov gospodarski in družbeni vpliv ter zagotovi, da sklad ne bo podvajal obstoječih programov financiranja ali nadomeščal neposredne javne porabe; znova poziva k naložbam v človeški in socialni kapital, kot so zdravstveno varstvo, otroško varstvo in cenovno dostopna stanovanja;

58. izpostavlja, da se najbolj oddaljene regije soočajo s številnimi strukturnimi omejitvami, ki zaradi stalne prisotnosti in medsebojne kombinacije zelo otežujejo njihov razvoj; poziva Komisijo, naj poveča uporabo člena 349 PDEU;

59. poudarja, da se morajo Komisija in države članice bolj zavezati uporabi člena 174 PDEU; poudarja, da večja teritorialna kohezija pomeni večjo ekonomsko in socialno kohezijo, zato poziva k strateškim naložbam v zadevnih regijah, zlasti v širokopasovno omrežje, ki bodo namenjene povečanju konkurenčnosti, izboljšanju industrijske strukture in teritorialne razporeditve ter tudi ohranjanju populacije na teh območjih;

60. poziva Komisijo in države članice, naj pri ugotavljanju ovir za naložbe sodelujejo z vsemi ravnmi upravljanja in ustreznimi deležniki ter se pri tem osredotočijo na regije in sektorje, kjer so naložbe najbolj potrebne, in na zagotavljanje ustreznih instrumentov, ki bodo združevali javno in zasebno financiranje;

61. poziva Komisijo, naj uvede politike za boj proti zmanjševanju števila prebivalstva in njegovi razpršenosti; poudarja, da mora biti ena izmed prednostnih nalog kohezijske politike EU namenjanje pozornosti regijam, v katerih se zmanjšuje število prebivalstva;

62. spominja države članice, da je treba zaradi staranja evropskega prebivalstva in njegovega učinka na povečanje potreb po neformalni in formalni oskrbi v prihodnjih desetletjih vlagati v spodbujanje javnega zdravja in preprečevanje bolezni, pri tem pa zagotoviti in izboljšati vzdržnost, varnost, ustreznost in uspešnost sistemov socialne zaščite ter zagotavljanje kakovostnih dolgoročnih socialnih storitev; zato spodbuja države članice, naj oblikujejo strategije, s katerimi bodo zagotovile ustrezno financiranje, število osebja in razvoj teh sistemov in storitev, in razširijo obseg sistemov socialne varnosti v korist družbe in posameznika; zlasti poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj: – spodbujajo višjo stopnjo zaposlenosti v vseh starostnih skupinah;

– si prizadevajo za zmanjšanje ločevanja po spolu in razlik v plačah med spoloma;

– prilagodijo trge dela starejšim delavcem z delovnimi pogoji, ki bodo njim prijazni, da bodo lahko delali do zakonske upokojitvene starosti;

– se borijo proti stereotipom o starosti na trgih dela;

– zagotovijo pristop življenjskega kroga in preventivni pristop k varnosti in zdravju pri delu;

– se osredotočijo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja oseb z obveznostmi nege z ustreznimi shemami za odsotnost zaradi nege in za dopust ter s podpiranjem neformalnih negovalcev;

– podpirajo in obveščajo delodajalce, zlasti mala in srednja podjetja, kako lahko izboljšajo delovno okolje, da bodo delavci vseh starosti ostali produktivni;

– podpirajo javne zavode za zaposlovanje, da bodo lahko zagotavljali koristno pomoč starejšim iskalcem zaposlitve;

– vlagajo v vseživljenjsko učenje delavcev vseh starosti in ga spodbujajo, in sicer na delovnem mestu in zunaj njega, ter razvijajo sisteme za vrednotenje in potrjevanje znanj in spretnosti;

– pomagajo starejšim delavcem, da so dejavni dlje, in jih pripravijo na upokojitev s prožnimi delovnimi pogoji, osredotočenimi na zaposlenega, s katerimi bodo skrajšali delovni čas v obdobju prehoda z dela v upokojitev;

63. izpostavlja, da mora Komisija spremljati razvoj dogodkov na področju brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga, poleg tega pa tudi razvoj cen stanovanj v državah članicah; poziva k nujnim ukrepom za obravnavo vse višjih stopenj brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga v mnogih državah članicah; je zaskrbljen zaradi morebitnih socialnih posledic velikega števila slabih posojil v bilancah stanja bank in zlasti zaradi izjave Komisije, da bi bilo treba spodbujati prodajo nebančnih specializiranih institucij, kar bi lahko povzročilo valove prisilnih izselitev; spodbuja države članice, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj pri socialni infrastrukturi uporabijo sklad EFSI, tudi pri izvajanju pravice do ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj za vse;

64. zaskrbljeno ugotavlja, da so plače v nekaterih državah članicah prenizke za dostojno življenje, zato so delavci revni zaposleni, brezposelne pa odvračajo od vrnitve na trg dela; v zvezi s tem podpira okrepitev kolektivnih pogajanj;

65. spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev in pripadnikov etničnih manjšin ter oseb s priseljenskim ozadjem;

66. pozdravlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 poudarjeno, da je treba spodbujati reforme davkov in dajatev, s čimer bi izboljšali spodbude za delo in zagotovili, da se delo splača, saj lahko davčni sistemi prispevajo tudi k zmanjševanju razlik v dohodkih in revščine ter povečajo konkurenčnost na globalni ravni; poziva države članice, naj postopoma preusmerijo davke od dela k drugim virom;

67. poziva, naj bodo reforme zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe osredotočene na razvoj preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja, ohranjanje kakovostnih univerzalno dostopnih zdravstvenih storitev ter zmanjšanje razlik v dostopu do teh storitev;

68. poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za odpravo ovir za mobilnost delavcev in zagotovijo, da bodo mobilni delavci v EU obravnavani enako kot nemobilni;

69. poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji povečajo obseg, učinkovitost in uspešnost aktivnih in trajnostnih politik trga dela; pozdravlja, da se v letnem pregledu rasti za leto 2017 poziva k večjim prizadevanjem za razvoj ukrepov, s katerimi se spodbuja vključitev prikrajšanih skupin na trg dela, zlasti invalidov, saj ima to dolgoročne pozitivne ekonomske in socialne učinke;

70. poziva države članice, naj določijo ambiciozne socialne standarde na podlagi priporočil za posamezno državo in v skladu s svojimi zmogljivostmi in razmerami na finančnem in fiskalnem področju, zlasti z uvedbo shem ustreznega minimalnega dohodka v celotni življenjski dobi, če še ne obstajajo, in odpravo vrzeli v shemah ustreznega minimalnega dohodka, ki nastanejo zaradi nezadostnega obsega ali neizkoriščanja;

71. pozdravlja pobudo Komisije za začetek posvetovanj o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic; meni, da bi ta pobuda lahko spodbudila razvoj prožnejših znanj in spretnosti, ukrepe vseživljenjskega učenja in dejavno podporo za kakovostno zaposlitev;

72. ponavlja zahtevo iz najnovejšega mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, naj Komisija preuči možnost uvedbe postopka za družbena ravnovesja pri pripravi priporočil za posamezno državo, da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov z učinkovito uporabo socialnih in zaposlitvenih kazalnikov pri makroekonomskem nadzoru;

73. poziva države članice, naj večjo pozornost namenijo prekinitvi kroga revščine in spodbujanju enakosti; poziva Komisijo, naj sprejme odločnejša priporočila za države članice glede socialne vključenosti in socialne zaščite, ki naj se ne nanašajo zgolj na delovno silo, in zlasti glede vlaganja v otroke;

74. pozdravlja, da so socialni partnerji, nacionalni parlamenti in drugi pomembni deležniki civilne družbe vključeni v proces evropskega semestra; ponovno poudarja, da si je treba v vseh fazah evropskega semestra prizadevati za socialni dialog in dialog s civilno družbo, ki sta bistvena za trajnostne spremembe v korist vseh in povečanje učinkovitosti in ustreznosti evropskih in nacionalnih politik; izpostavlja, da mora biti vključenost učinkovitejša, kar bi lahko zagotovili s koristnim časovnim usklajevanjem, dostopom do vseh dokumentov in dialogom s sogovorniki na ustrezni ravni;

75. želi spomniti na številne zahteve po agendi, v kateri bo stališče Parlamenta okrepljeno, Svet pa ga bo pred sprejetjem sklepa upošteval; zato poziva, naj bo Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve enakopraven Odboru za ekonomske in monetarne zadeve ob upoštevanju njunih posebnih pristojnosti, kadar je Parlament zaprošen, naj predloži mnenje o različnih fazah evropskega semestra;

76. ugotavlja, da bi bilo treba sklicati socialno konvencijo EU, na kateri bi predstavniki socialnih partnerjev, nacionalnih vlad in parlamentov ter institucij EU v sodelovanju z javnostjo razpravljali o prihodnosti in zasnovi evropskega socialnega modela;

77. ponovno poziva k okrepitvi vloge Sveta EPSCO v evropskem semestru;

78. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.
[2] UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57.
[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0416.
[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0297.
[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0059.
[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.
[7] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0033.
[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
[9] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0384.
[10] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0389.
[11] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
[12] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
[13] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060.
[14] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0010.
[15] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
[16] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0062.
[17] http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
[18] http://www.eurofound.europa.eu/sl/surveys/european-working-conditions-surveys
[19] https://www.eurofound.europa.eu/young-people-and-neets-1
[20] Glej poročilo Eurofound o brezposelnosti mladih.
[21] Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2016, str. 2.
[22] Poročilo OECD: „In it together: why less inequality benefits all“ (Skupaj v istem čolnu: zakaj zmanjšanje neenakosti koristi vsem), 2015.
[23] Poročilo Mednarodnega denarnega sklada: „Causes and Consequences of Income Inequality“ (Vzroki in posledice dohodkovne neenakosti), junij 2015.

MNENJE Odbora za proračun (25.1.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017
(2016/2307(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Liadh Ní Riada

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja dopolnilno vlogo, ki jo ima proračun EU pri doseganju ciljev Unije na področju socialne politike, določenih v letnem pregledu rasti za leto 2017, da bi v celotni EU ustvarili več delovnih mest, ki bodo kakovostnejša; opozarja na zamudo pri izvajanju nekaterih od 187 programov zaposlovanja in dejstvo, da je bilo do septembra 2016 imenovanih le 65 % pristojnih nacionalnih organov;

2. poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo izvajanje vseh programov, s katerimi bi lahko spodbudili ustvarjanje dostojnih, kakovostnih in dolgoročnih zaposlitev za vse skupine prebivalstva, zlasti za mlade; poudarja, da je kljub rahlemu zmanjšanju brezposelnosti v EU brezposelnost mladih še vedno 18,6-odstotna; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo organi upravljanja programov bolj proaktivno sprejemali nadaljnje ukrepe v zvezi s temi programi;

3. ugotavlja, da je gospodarska rast v EU in euroobmočju še vedno skromna; poudarja, da so potrebne naložbe v raziskave, inovacije in izobraževanje; ugotavlja, da je v proračunu EU za leto 2017 za konkurenčnost, rast in delovna mesta v odobritvah za prevzem obveznosti dodeljenih 21 312,2 milijona EUR, in sicer prek programov, kot so Obzorje 2020, COSME in Erasmus+;

4. opozarja na sprejetje odobritev za prevzem obveznosti v višini 500 milijonov EU za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2017; poudarja, da ta znesek ne zadostuje in da ga je treba povečati in zagotoviti v veljavnem večletnem finančnem okviru; poleg tega ugotavlja, da je treba v okviru vmesne revizije doseči sporazum o ustreznih dodatnih finančnih sredstvih za pobudo za zaposlovanje mladih za kritje preostalega dela sedanjega obdobja večletnega finančnega okvira;

5. poudarja, da ima proračun EU učinek finančnega vzvoda na nacionalne proračune; poziva države članice, naj v skladu s strategijo Unije za povečanje zaposlenosti pospešijo izvajanje programov in okrepijo ukrepe za zmanjšanje revščine in neenakosti; poudarja, da so za to odgovorne predvsem države članice; poudarja tudi, da po podatkih Eurostata 122,3 milijona oseb v EU živi na pragu revščine ali pod njim ter da je reševanje teh razmer politična prednostna naloga;

6. je seznanjen s predlogom Evropske komisije (COM(2016)0605) o poenostavitvi horizontalnih in sektorskih finančnih pravil; prav tako je seznanjen s predlogom, da bi v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti mladih še po koncu leta 2017 podpirali mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in sicer prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

7. je seznanjen s predlogom Komisije (COM(2016)0597) o podaljšanju delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); ugotavlja, da je sklad EFSI namenjen ustvarjanju delovnih mest in reševanju problema brezposelnosti mladih, in sicer z aktiviranjem naložb;

8. poudarja, da je treba način, kako so strukturirani instrumenti za financiranje, kot je EFSI, prilagoditi cilju o izboljšanju socialno-ekonomske konvergence držav članic in regij EU, in sicer s povečanjem podpore za mala in srednja podjetja; poudarja, da je povečanje tovrstnih naložb še zlasti potrebno v regijah EU, ki zaostajajo v razvoju, saj je za nekatere med njimi značilna trajna odsotnost rasti v zadnjem desetletju; poziva Evropski investicijski sklad (EIF), naj predstavi in izvaja nove produkte iz sklopa za mala in srednja podjetja (SMEW), da bi v skladu z uredbo o EFSI pospešili izvajanje mandata sklada v okviru InnovFin, COSME in virov tveganega kapitala (RCR), zlasti lastniške produkte SMEW in neomejena jamstva za bolj tvegana posojila za inovativna mala in srednja podjetja ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; poziva tudi, da bi s program EU za zaposlovanje in socialne inovacije spodbujali dostop ranljivih skupin ter mikropodjetij in socialnih podjetij do mikrofinanciranja; poziva EIB, naj da prednost projektom, ki so upravičeni do sredstev skladov EFSI in EIF, da bi spodbujali sinergije in razvijali učinkovite strategije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	25.1.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Vladimír Maňka, Victor Negrescu, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Denanot, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Marco Valli
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Paul Brannen, Ulrike Lunacek

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (26.1.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017
(2016/2307(INI))

Pripravljavka mnenja: Julie Ward

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. meni, da je treba evropski semester ponovno usmeriti v uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter bolj upoštevati socialne, izobraževalne in zaposlovalne cilje, pa tudi ustrezno priznati prispevek kulture k doseganju tako imenovanega trojnega A na socialnem področju za razvoj in dobrobit posameznikov in družb;

2. poziva k oživitvi političnega zagona za ambiciozno evropsko strategijo za boj proti revščini in novi zavezi uresničevanju ciljev iz strategije Evropa 2020 na področju boja proti revščini; poziva države članice, naj pripravijo podrobne nacionalne strateške načrte za boj proti revščini, Komisijo pa, naj zmanjševanju revščine nameni pozornost v evropskem semestru;

3. ponavlja, da makroekonomske politike in strukturne reforme, ki spodbujajo reze v javnem sektorju nesorazmerno vplivajo na najranljivejše osebe, dušijo gospodarsko rast ter povečujejo revščino in socialno izključenost; obžaluje, da so varčevalne politike, ki so bile vsiljene z evropskim semestrom in ki so sprožile veliko zmanjšanje sredstev za izobraževanje in kulturo, prizadele države, v katerih sta izobraževanje in vseživljenjsko učenje bistvena za izhod iz krize; opozarja, da nezadostna sredstva in zmanjševanje javne porabe za izobraževanje razvrednotijo izobraževalne sisteme, v kombinaciji z odprodajo naložb pa vplivajo na stopnjo dolgoročne brezposelnosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o preusmeritvi svojega makroekonomskega pristopa v spodbujanje socialnih naložb v javni sektor za trajnostno in vključujočo rast;

4. glede na to poziva Komisijo, naj uporabi klavzulo o prožnosti iz pakta stabilnosti in rasti, ter državam članicam omogoči okrepitev naložb v kulturno in mladinsko politiko, izobraževanje in usposabljanje ter raziskave in inovacije;

5. pozdravlja pobude Komisije za začetek posvetovanja o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic; meni, da bi ta pobuda lahko spodbudila razvoj prožnejših znanj in spretnosti, ukrepe vseživljenjskega učenja in dejavno podporo za kakovostno zaposlitev;

6. izraža zaskrbljenost, ker je večina novoustvarjenih delovnih mest nizke kakovosti, saj so zanje značilne nizke plače in negotovi pogoji, zato ne morejo bistveno spodbujati potrošnje in notranjega povpraševanja;

7. poudarja velik potencial za inovacije in zaposlovanje, ki ga imajo obnovljivi viri energije, iskanje učinkovitejše rabe virov in energetska učinkovitost; poziva Komisijo, naj v evropski semester vključi posebno energetsko in okoljsko strategijo, tudi z namenom izobraževanja in zaposlovanja;

8. izpostavlja potencial kulturne in ustvarjalne industrije pri zaposlovanju mladih; poudarja, da lahko nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor znatno prispevata k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlovanju; zato poziva Komisijo, naj preuči posebne priložnosti, ki jih nudi celotni kulturni in ustvarjalni sektor, vključno z nevladnimi organizacijami in majhnimi združenji, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

9. poziva Komisijo, naj zagotovi po meri pripravljene smernice in podporo za vse države članice EU, da bi okrepili njihova prizadevanja pri izvajanju priporočil za posamezne države na področju izobraževanja in mladih ter izboljšali izvajanje strukturnih reform na področju izobraževanja, usposabljanja in mladinske politike, vključno z medsebojno izmenjavo najboljše prakse, vzajemnim učenjem,finančno podporo in s spodbujanjem boljše interakcije med EU in državami članicami;

10. pozdravlja napredek pri doseganju ciljev na področju visokega šolstva, vendar je zaskrbljen, da prikrajšani mladi nimajo enakih koristi od teh rezultatov in da se socialni razkorak v izobraževanju povečuje; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pravico do visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, vlagajo v terensko delo ter zagotavljajo podporo najbolj ranljivim učencem in prikrajšanim posameznikom, tudi učencem invalidom, mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo ter mladim in otrokom z migrantskim ozadjem, pri čemer naj zagotavljajo njihovo sistematično vključevanje v redno izobraževanje; poziva k novemu programu znanj in spretnosti za okrepitev človeških zmogljivosti, podporo vključujočemu trgu dela in reševanje družbene neenakosti, ki se v Uniji vse bolj širi, ki bi se osredotočal na prenosljiva in transdisciplinarna znanja in spretnosti, kot so socialna, medkulturna in ustvarjalna znanja in spretnosti, podjetništvo, kritično razmišljanje ter digitalno in medijsko pismenosti, upoštevajoč izzive digitalizacije in potrebo po ustrezni pripravi na spreminjajoč se trg dela;

11. opozarja na ključno vlogo, ki jo lahko imata neformalno in priložnostno učenje pri razvoju in ohranjanju ključnih veščin za zaposljivost mladih, kot so podjetništvo, vodenje, reševanje problemov, prilagodljivost in izgradnja zmogljivosti, zlasti pri marginaliziranih skupinah;

12. poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za razvoj mehanizmov potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, da bi dosegli cilje za leto 2017 in večjemu številu posameznikov dejansko omogočili vseživljenjsko učenje ter tako prispevali k premagovanju revščine, socialne izključenosti in brezposelnosti, posameznikom pa omogočili tudi osebni razvoj;

13. poudarja, da so potrebni nujni ukrepi, da bi presegli obstoječo neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; spodbuja države članice, naj izboljšajo interakcijo med izobraževalnimi ustanovami, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, sektorjem raziskav, podjetji in ustreznimi socialnimi partnerji, da bi posodobili sisteme izobraževanja in usposabljanja, odpravili obstoječo neusklajenost med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem ter pomanjkanje strokovnega znanja, zagotavljali in spodbujali prožne učne poti ter boljše priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti ter kvalifikacij, s posebnim poudarkom na poklicnem izobraževanju in usposabljanju, sistemih vajeništva, vseživljenjskem učenju in učenju odraslih, da bi dosegli cilj trajnostnega trga dela in socialne vključenosti ter preprečevali radikalizacijo;

14. poudarja, da si moramo s politiko trga dela na splošno, z usklajevanjem znanj in spretnosti v okviru politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja pa še posebej prizadevati za ustvarjanje in spodbujanje visokokakovostnih in varnih delovnih mest v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela; ugotavlja, da morajo te politike prispevati k preprečevanju pojava negotovih zaposlitev, pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ter neplačane delovne prakse;

15. priznava pomen novih tehnologij in digitalne pismenosti za zasebno življenje posameznika in uspešno vključevanje na trg dela, zato državam članicam predlaga, naj povečajo svoje naložbe v boljšo infrastrukturo IKT in povezljivost v izobraževalnih ustanovah ter razvijejo učinkovite strategije za izkoristek potenciala IKT pri podpiranju priložnostnega učenja odraslih in izboljšanju njihovih formalnih in priložnostnih izobraževalnih priložnosti;

16. pozdravlja, da je bilo za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2017 poleg zneska v osnutku proračuna dodeljenih še 500 milijonov EUR, za okrepitev ključnih pobud za rast in ustvarjanje delovnih mest pa še 200 milijonov EUR; želi spomniti, da je treba bolje uporabiti razpoložljiva sredstva in pobude, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem, kulturo, športom in mladimi, ter po potrebi povečati naložbe v teh sektorjih, zlasti na tematskih področjih, ki so neposredno pomembna za strategijo Evropa 2020, kot so zgodnje opuščanje šolanja, visoko šolstvo, zaposlovanje mladih, poklicno izobraževanje in usposabljanje, vseživljenjsko učenje in mobilnost, da bi zgradili odpornost in zmanjšali brezposelnost, zlasti med mladimi in najranljivejšimi skupinami, preprečevali radikalizacijo in zagotovili dolgoročno socialno vključenost;

17. poziva k programom, ki zagotavljajo podporo in priložnosti in so del evropskega integriranega načrta za vlaganje v zgodnje otroštvo in preprečevanje revščine otrok, vključno z vzpostavitvijo jamstva za otroke, s katerim bi v celoti uresničevali priporočilo Komisije z naslovom „Vlaganje v otroke“ in zagotovili, da bo imel vsak otrok v Evropi, ki mu grozi revščina (tudi begunci), dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane; poziva tudi k pravilnemu in hitremu izvajanju jamstva za mlade, vključno z boljšim spremljanjem in komunikacijo ter z dodelitvijo ustreznih sredstev, pa tudi z zagotavljanjem dodane vrednosti in kakovosti ponujenega usposabljanja in delovnih mest v programih, razvitih v okviru pobude za zaposlovanje mladih, v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela;

18. meni, da bi migracije lahko imele pomembno vlogo, tudi prek izobraževalnih programov, ki bi jih dopolnili z učinkovitimi javnimi izdatki, s ciljem izvajanja visokokakovostnih socialnih in okoljsko vzdržnih naložb, katerih namen bi bil vključevanje delavcev na trg dela in zmanjševanje brezposelnosti;

19. poudarja, da so ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami potrebni nadaljnji ukrepi, da bi trgi dela na splošno postali bolj vključujoči;

20. pozdravlja prispevek programa Erasmus+ pri spodbujanju mobilnosti in kulturnih izmenjav po vsej EU in s tretjimi državami; poziva k boljši promociji in uporabi evropskih orodij za preglednost, mobilnost in priznavanje znanj, spretnosti in kvalifikacij, da bi olajšali mobilnost na področju učenja in dela; poudarja, da je treba zagotoviti tudi možnosti za mobilnost v poklicnem usposabljanju, za prikrajšane mlade in ljudi, ki so izpostavljeni različnim oblikam diskriminacije;

21. poudarja, da je socialno podjetništvo v porastu in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, vključno z zadrugami, za doseganje bolj socialnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva;

22. želi spomniti, da bi moral biti evropski semester bolj odprt, pregleden in demokratičen proces; poziva Komisijo, naj uvede smernice za dialog z deležniki, da bi izboljšali kakovost sodelovanja civilne družbe, v ta namen pa uporabi dodatna orodja, ki jih omogoča e-demokracija;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	24.1.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Therese Comodini Cachia

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	6.2.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 5 18
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Rina Ronja Kari, Ádám Kósa, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Maria João Rodrigues, Anne Sander, Sven Schulze, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Georges Bach, Mircea Diaconu, Sergio Gutiérrez Prieto, Krzysztof Hetman, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Alex Mayer, Csaba Sógor, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Flavio Zanonato
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Jakop Dalunde, Ulrike Rodust, Marc Tarabella, Miguel Viegas, Daniele Viotti

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov