Postopek : 2016/0208(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0056/2017

Predložena besedila :

A8-0056/2017

Razprave :

PV 18/04/2018 - 20
CRE 18/04/2018 - 20

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0178

POROČILO     ***I
PDF 1327kWORD 172k
9.3.2017
PE 593.836v03-00 A8-0056/2017

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES

(COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalca: Krišjānis Kariņš, Judith Sargentini

(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 55 Poslovnika)

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES

(COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0450),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0265/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 14. oktobra 2016(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravne zadeve (A8-0056/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(3)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

Predlog

DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ¬

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 50 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(6) velja za glavni pravni instrument pri preprečevanju uporabe finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Ta Direktiva, ki naj bi se prenesla do 26. junija 2017, določa posodobljen, pregleden, učinkovit in celovit pravni okvir za obravnavo zbiranja denarnih sredstev ali premoženja za teroristične namene tako, da od držav članic zahteva, da identificirajo, razumejo, omejujejo in preprečujejo tveganje, povezano s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(2)  Nedavni teroristični napadi so razkrili na novo nastajajoče trende, zlasti v zvezi z načinom, kako teroristične skupine financirajo in vodijo svoje dejavnosti. Nekatere sodobne tehnološke storitve postajajo vse bolj priljubljene kot alternativni finančni sistemi in ostajajo zunaj področja uporabe zakonodaje Unije oziroma zanje veljajo izvzetja, ki morda niso več utemeljena. Da bi sledili razvijajočim se trendom, bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotavljanje večje preglednosti finančnih transakcij in gospodarskih subjektov na podlagi veljavnega preventivnega pravnega okvira v Uniji, da bi obstoječi preventivni okvir izboljšali in učinkoviteje preprečevali financiranje terorizma. Poudariti je treba, da morajo biti sprejeti ukrepi sorazmerni s tveganji.

(2a)  OZN, Interpol in Europol že več let poročajo o vse večjem zbliževanju organiziranega kriminala in terorizma. Glede na vse večje zbliževanje organiziranega kriminala in terorizma bi moral biti boj proti mrežam organiziranega kriminala vključen v vsako strategijo za preprečevanje financiranja terorizma. Nezakonita trgovina s strelnim orožjem, drogami, cigaretami in ponarejenim blagom, trgovina z ljudmi ter izsiljevanje podjetij in posameznikov so za teroristične skupine postale donosen način za pridobivanje finančnih sredstev, ki jim vsako leto prinese približno 110 milijard EUR (brez trgovine s ponarejenim blagom). Povezanost organiziranega kriminala in terorizma ter povezave med kriminalnimi in terorističnimi skupinami vse bolj ogrožajo varnost Unije.

(2b)  Tudi pranje denarja, nezakonita trgovina z blagom, med drugim s surovo nafto, drogami, umetniškimi deli, orožjem in zaščitenimi vrstami, hude davčne goljufije in davčne utaje nezakonito pridobljenega denarja so tipične dejavnosti, s katerimi se financira terorizem. Države članice bi morale ne glede na [nova direktiva o boju proti terorizmu] sprejeti potrebne ukrepe za kaznovanje takega ravnanja in zagotoviti, da teroristi in teroristične organizacije ne bi mogli imeti koristi od kriminalnih dejavnosti.

(3)  Upoštevati bi bilo treba cilje Direktive (EU) 2015/849, obenem pa bi morale biti vse spremembe te Direktive v skladu z ukrepi Unije na področju preprečevanja terorizma in financiranja terorizma, ki se že izvajajo, ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic in načel, priznanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter spoštovanju in uporabi načela sorazmernosti. V Evropski agendi za varnost(7) je posodobitev pravnega okvira EU za boj proti terorizmu opredeljena kot prednostna naloga ter navedena potreba po ukrepih za obravnavo financiranja terorizma na učinkovitejši in doslednejši način, poudarjeno pa je dejstvo, da vdor na finančne trge omogoča financiranje terorizma. V sklepih Evropskega sveta z dne 17. in 18. decembra 2015 je prav tako poudarjena potreba po takojšnjem in nadaljnjem ukrepanju proti financiranju terorizma na vseh področjih.

(4)  Komisija je sprejela akcijski načrt za nadaljnjo okrepitev boja proti financiranju terorizma(8), ki poudarja potrebo po prilagoditvi novim grožnjam in po spremembi Direktive (EU) 2015/849 v ta namen.

(5)   Ukrepi Unije morajo ustrezno odražati razvoj dogodkov in zaveze, sprejete na mednarodni ravni. Zato je treba upoštevati resolucijo varnostnega sveta OZN 2195 (2014) o povezavah med terorizmom in nadnacionalnim organiziranim kriminalom, resolucijo 2199 (2015) o preprečevanju dostopa terorističnih skupin do mednarodnih finančnih ustanov in resolucijo 2253 (2015) o širjenju okvira sankcij na Islamsko državo v Iraku in Levantu.

(5a)  Pri dejavnostih pranja denarja se pogosto uporabljajo gotovinske transakcije. V zadnjih letih se je močno povečalo število in uporaba bančnih spletnih računov ter uporaba drugih podobnih plačilnih sistemov, zato je treba razmisliti o sprejetju omejitev za gotovinske prenose na ravni EU, kar pa ne sme preveč obremeniti gospodinjstev in podjetij. Komisija bi morala oceniti najvišjo mejno vrednost za gotovinske prenose, ki bo sprejeta na ravni EU, države članice pa lahko določijo nižje mejne vrednosti. Ocena naj bi se izvedla v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive. Na drugih ustreznih področjih pristojnosti Unije, na primer v mednarodni trgovini in razvojnem sodelovanju, bi bilo treba uporabiti, kjer je mogoče, politike in ukrepe za dopolnjevanje boja proti pranju denarja in financiranju terorizma prek finančnega sistema. Te politike in ukrepi bi morali dopolnjevati, ne pa ogrožati drugih političnih ciljev Unije.

(6)  Ponudniki menjalniških storitev med virtualnimi in papirnimi valutami(tj. zakonitim plačilnim sredstvom) ter ponudniki skrbniških denarnic za virtualne valute nimajo nobene obveznosti, da identificirajo sumljive dejavnosti. Teroristične skupine so torej zmožne s prikrivanjem prenosov oziroma po zaslugi določene stopnje anonimnosti na virtualnih platformah prenašati denar v finančni sistem Unije ali v omrežja virtualnih valut. Zato je bistveno, da se razširi področje uporabe Direktive (EU) 2015/849 tako, da se vključijo tudi platforme za menjavo virtualnih valut in ponudniki skrbniških denarnic. Pristojni organi bi morali biti zmožni spremljati uporabo virtualnih valut. Tako bo zagotovljen uravnovešen in sorazmeren pristop, ki bo ščitil tehnološke napredke in visoko stopnjo preglednosti, dosežene na področju alternativnih financ in socialnega podjetništva.

(7)  Verodostojnost virtualnih valut ne bo naraščala, če se bodo uporabljale za kriminalne namene. V tem primeru bo anonimnost postala ovira in ne bo več prednost, ki bi prispevala k vzponu virtualnih valut in širjenju njihovih morebitnih ugodnosti. Vključitev platform za menjavo virtualnih valut in ponudnikov skrbniških denarnic ne bo povsem razrešila vprašanja anonimnosti v zvezi s transakcijami z virtualnimi valutami, saj bo velik del virtualnega okolja transakcij ostal anonimen, kajti uporabniki lahko sklepajo transakcije tudi brez menjalnih platform ali ponudnikov skrbniških denarnic. Za boj proti tveganjem, povezanim z anonimnostjo, bi morale biti FIU zmožne povezati naslove virtualnih valut z identitetami imetnikov virtualnih valut. Poleg tega bi bilo treba oceniti tudi možnost, da se uporabniki prostovoljno in sami prijavijo imenovanim organom.

(8)  Lokalne valute (imenovane tudi komplementarne valute), ki se uporabljajo v zelo omejenih omrežjih, kot so mesta in regije, in imajo zelo majhno število uporabnikov, se ne bi smeli šteti za virtualne valute.

(9)  Pri obravnavi fizičnih ali pravnih oseb iz tretjih držav z visokim tveganjem morajo države članice od pooblaščenih subjektov zahtevati izvajanje ukrepov skrbnega preverjanja strank, da se tako tveganja obvladujejo in omejijo. Vsaka država članica torej na nacionalni ravni določi vrsto okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja strank, ki se bo izvajala v zvezi s tretjimi državami z visokim tveganjem. Toda različnost pristopov med državami članicami ustvarja pomanjkljivosti pri upravljanju poslovnih odnosov, kjer so udeležene tretje države z visokim tveganjem, ki jih je opredelila Komisija. Teroristi lahko te vrzeli izkoriščajo za preusmerjanje sredstev v finančni sistem Unije in iz njega. Pomembno je izboljšati učinkovitost seznama tretjih držav z visokim tveganjem, ki ga je sestavila Komisija, tako da se zagotovi usklajena obravnava teh držav na ravni Unije. Ta usklajeni pristop bi se moral predvsem osredotočati na okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank. Vseeno pa bi bilo treba poleg uporabe okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja strank v skladu z mednarodnimi obveznostmi državam članicam in pooblaščenim subjektom omogočiti tudi uporabo dodatnih blažilnih ukrepov. Mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma lahko zahtevajo uporabo ustreznih protiukrepov za zaščito mednarodnega finančnega sistema pred obstoječimi in velikimi tveganji pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga države predstavljajo. Države članice bi morale sprejeti in uporabljati dodatne blažilne ukrepe v zvezi s tretjimi državami z visokim tveganjem, ki jih je opredelila Komisija, tako da upoštevajo zahteve za protiukrepe in priporočila, kot so tiste, ki jih je izrazila FATF, in obveznosti na podlagi mednarodnih sporazumov. Poleg protiukrepov, sprejetih proti tretjim državam z visokim tveganjem, bi morala biti celostna ocena obstoječe ureditve AML/CFT v državah EGP in tretjih državah nujen pogoj za pridobitev potnih listov in enakovrednih dokumentov za dostop do notranjega trga. Če se v ureditvi AML/CFT ugotovijo pomanjkljivosti, je mogoče na splošno omejiti dostop do notranjega trga ali do nekaterih sektorjev in za nekatere pooblaščene subjekte.

(9a)  Unija in njene države članice na eni strani ter tretje države na drugi imajo skupno odgovornost v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Pri sodelovanju s tretjimi državami bi se bilo treba dodatno osredotočiti na krepitev finančnih sistemov in uprav v državah v razvoju, da bi se lahko bolje vključile v splošni proces davčne reforme, s čimer bi se preprečil finančni kriminal in z njim povezane nezakonite dejavnosti ter izvajali mehanizmi proti pranju denarja, prek katerih bi se lahko bolje izmenjevali podatki in informacije z drugimi državami ter tako odkrivale goljufije in teroristi.

(10)  Glede na razvijajočo se naravo groženj in ranljivosti, povezanih s pranjem denarja in financiranja terorizma, bi morala Unija ob upoštevanju ocene učinkovitosti nacionalnih ureditev AML/CFT sprejeti integriran pristop k usklajevanju teh ureditev z zahtevami na ravni Unije. Za namene spremljanja pravilnosti prenosa zahtev Unije v nacionalne ureditve, njihovega učinkovitega izvajanja in zmožnosti vzpostavljanja trdne preventivne ureditve na zadevnem področju bi morala Komisija svojo oceno pripraviti na podlagi nacionalnih ureditev za tveganja, ta pa ne posega v ocene mednarodnih organizacij in organov za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kot so FATF in Posebni odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja (MONEYVAL). Mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma bi morali tesno sodelovati z državami članicami, da bi se oblikoval sklop skupnih kazalnikov za ocenjevanje nacionalnih ureditev za tveganja ter harmonizirani preventivni ukrepi.

(10a)  Spremljanje prenosa zahtev Unije v nacionalne ureditve ni dovolj za zagotovitev, da bodo nacionalne ureditve AML/CFT učinkovito obravnavale dejavnosti AML/CFT, saj so pomanjkljivosti pogosto posledica neučinkovitega izvajanja pravil. Zato je za notranji trg ključno, da imajo Komisija in evropski nadzorni organi dodatne pristojnosti za ocenjevanje skladnosti nacionalnih ureditev AML/CFT z okvirom Unije za spremljanje izvajanja in uveljavljanja nacionalnih predpisov. Evropskim nadzornim organom se dodelijo dodatne pristojnosti na področju AML/CFT, vključno s pooblastili, da ocenjujejo na kraju samem v pristojnih organih držav članic, zahtevajo razkritje vseh informacij, pomembnih za oceno skladnosti, izdajo priporočila za popravne ukrepe, objavijo ta priporočila ter sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja teh priporočil;

(10b)  Pranje denarja in davčne utaje vse pogosteje potekajo prek trgovinskih transakcij, na podlagi manipulacij s ceno, količino ali kakovostjo. Finančna in davčna preglednost sta glavni prednostni nalogi trgovinske politike Unije, zato države, ki dopuščajo pranje denarja in davčne utaje, ne bi smele uživati nobenih ugodnosti pri trgovanju z Unijo.

(10c)  V skladu s strategijo „Trgovina za vse“ bi bilo treba sprejeti nadaljnje učinkovite ukrepe za trgovino s storitvami, da bi se preprečila njena uporaba za nezakonite finančne tokove, ob upoštevanju, da je pri prosti trgovini z blagom in storitvami z državami v razvoju večja nevarnost pranja denarja in da je trgovina s storitvami med Unijo in davčnimi oazami šestkrat večja kot s primerljivimi državami, pri blagovni menjavi pa ni takih razlik.

(10d)  Komisija bi morala v letu dni po začetku veljavnosti te direktive pripraviti poročilo državam članicam o morebitnih vrzelih v poglavjih o finančnih storitvah in ustanavljanju podjetij v že veljavnih trgovinskih sporazumih Unije s tretjimi državami, ki naj zlasti opredeljuje naložbe in ustanavljanje podjetij, obseg in časovne omejitve bonitetnih izjem, informacije o obstoju ali neobstoju zgornje meje za prenos denarja med pogodbenicama trgovinskih sporazumov, o valutah, v katerih lahko poteka ta prenos, potrditvi bančne skrivnosti in obstoju določb o izmenjavi podatkov.

(10e)  Poglavja o finančnih storitvah in ustanavljanju podjetij v prihodnjih trgovinskih sporazumih bi morala vsebovati natančne opredelitve naložb, da se izključijo proizvodi, za katere je zelo verjetno, da se uporabljajo za neprijavljene prenose denarja; omogočati ustanovitev javnih registrov o dejanskem lastništvu družb, skladov in podobnih pravnih ureditev, ki se ustanovijo, vodijo ali upravljajo na območju, ki ga zadeva trgovinski sporazum; vključevati dogovore o sodelovanju pri nadzoru finančnih tokov in odpravi bančne skrivnosti, v skladu s predpisi o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov; razširiti področje uporabe in časovne omejitve za bonitetne izjeme prek „neravnovesja plačilnih obveznosti“ in nadomestiti obveznosti „dolžnega prizadevanja“ z obveznimi določbami.

(11)  Predplačniške kartice za splošno rabo, ki naj bi imele socialno vrednost, imajo tudi zakonit namen in so dostopen instrument, ki prispeva k finančnemu vključevanju. Vendar pa se anonimne predplačniške kartice zlahka uporabljajo pri financiranju terorističnih napadov in logistike. Zato je pomembno, da se z dodatnim znižanjem omejitev in najvišjih zneskov, pri katerih pooblaščenim subjektom ni treba izvajati nekaterih ukrepov skrbnega preverjanja strank iz Direktive (EU) 2015/849, teroristom, terorističnim organizacijam, podpornikom terorizma ter drugim posrednikom in pomočnikom onemogoči to sredstvo za financiranje operacij. Potemtakem je bistveno, da se znižajo obstoječi pragi za anonimne predplačniške kartice za splošno rabo ▌, obenem pa je treba upoštevati potrebe potrošnikov pri uporabi predplačniških instrumentov za splošno rabo in zagotoviti, da ti instrumenti spodbujajo družbeno in finančno vključevanje.

(12)  Čeprav je uporaba anonimnih predplačniških kartic, izdanih v Uniji, omejena samo na ozemlje Unije, je uporaba podobnih kartic, izdanih v tretjih državah, pogosto drugačna. Zato je pomembno zagotoviti, da se anonimne predplačniške kartice, izdane zunaj Unije, lahko znotraj Unije uporabljajo le, če so v skladu z zahtevami, enakovrednim tistim, ki jih določa zakonodaja Unije. Pravilo bi bilo treba sprejeti v popolnem skladu z obveznostmi Unije glede mednarodnega trgovanja, zlasti z določbami Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami.

(13)  FIU imajo pomembno vlogo pri odkrivanju finančnih operacij terorističnih mrež, zlasti tistih čezmejne narave, in njihovih financerjev. Finančne preiskave lahko bistveno prispevajo k odkrivanju omogočanja terorističnih kaznivih dejanj ter mrež in shem terorističnih organizacij. Zaradi pomanjkanja predpisujočih mednarodnih standardov obstajajo pomembne razlike v funkcijah, pristojnostih in pooblastilih FIU. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev učinkovitejšega in bolj usklajenega pristopa pri izvajanju finančnih preiskav v zvezi s terorizmom, tudi tistih, ki so povezane z zlorabo virtualnih valut. Sedanje razlike pa vseeno ne bi smele vplivati na dejavnost FIU, še posebej na njihovo zmožnost preventivnega analiziranja, kar zagotavlja podporo vsem organom, zadolženim za obveščevalne podatke, preiskovalne in pravosodne dejavnosti ter mednarodno sodelovanje. FIU bi morale imeti dostop do podatkov in biti zmožne te podatke izmenjati brez ovir, vključno prek ustreznega sodelovanja z organi kazenskega pregona. V vseh primerih domnevne kriminalitete in zlasti v primerih, povezanih s financiranjem terorizma, mora biti pretok podatkov neposreden, hiter ter brez nepotrebnega odlašanja. Zato je s pojasnitvijo pooblastil in sodelovanja med različnimi FIU treba dodatno okrepiti učinkovitost in uspešnost FIU.

(13a)  Da bi odpravili sedanje težave pri sodelovanju med nacionalnimi FIU, bi morali ustanoviti FIU Unije za usklajevanje, pomoč in podporo FIU iz držav članic v čezmejnih primerih. Ta bi bila tudi posebej prilagojena integriranemu finančnemu trgu Unije ter se učinkovito borila proti pranju denarja in financiranju terorizma na notranjem trgu. FIU iz držav članic bi bile še vedno primarno odgovorne za prejemanje poročil o sumljivih transakcijah, njihovo analizo in posredovanje nacionalnim pristojnim organom. FIU Unije bi državam članicam nudila podporo zlasti pri vzdrževanju in razvijanju tehnične infrastrukture za zagotavljanje izmenjave informacij, jim pomagala pri skupni analizi čezmejnih primerov in strateški analizi ter usklajevala delo FIU iz držav članic pri čezmejnih primerih.

(14)  FIU bi morale biti zmožne od katerega koli pooblaščenega subjekta pridobiti vse potrebne podatke, povezane z njihovimi funkcijami. Neomejen dostop do podatkov je bistven, saj zagotavlja ustrezno sledenje tokom denarja ter zgodnje odkrivanje nezakonitih mrež in tokov. Kadar morajo FIU pridobiti dodatne informacije od pooblaščenih subjektov na podlagi suma pranja denarja, lahko ta sum temelji bodisi na predhodnem poročilu o sumljivi transakciji, predloženem FIU, bodisi na drugih sredstvih, kot so analiza FIU oziroma obveščevalni podatki, ki jih priskrbijo pristojni organi, ali podatki, ki jih ima druga FIU. FIU bi morale zato biti zmožne pridobiti podatke s področja financ, uprave in kazenskega pregona, ki jih potrebujejo za dobro opravljanje svojih nalog, od katerega koli pooblaščenega subjekta, četudi posamezni pooblaščeni subjekt predhodno ni predložil poročila. FIU bi morale prav tako biti zmožne pridobiti te podatke na podlagi zahteve druge FIU v Uniji ter izmenjati podatke s FIU, ki podatke zahteva.

(14a)  Pristojni organi, ki nadzorujejo, ali kreditne in finančne institucije ravnajo v skladu s to direktivo, bi morali imeti možnost sodelovati in izmenjevati zaupne podatke, ne glede na svojo naravo ali status. Zato bi morali ti pristojni organi imeti ustrezno pravno podlago za izmenjavo zaupnih informacij in sodelovati v največji možni meri v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi na tem področju.

(14b)  Bonitetni podatki v zvezi s kreditnimi in finančnimi institucijami, kot so podatki o ustreznosti in primernosti direktorjev ter delničarjev, mehanizmih notranjega nadzora, upravljanju ali skladnosti ter obvladovanju tveganj, so pogosto nujni za ustrezni nadzor AML/CFT nad temi institucijami. Po drugi strani so tudi podatki v zvezi z AML/CFT pomembni za bonitetni nadzor nad temi institucijami. Zato se izmenjave zaupnih podatkov in sodelovanja med pristojnimi organi na področju AML/CFT za kreditne in finančne institucije ter bonitetnimi nadzorniki ne bi smelo nenamerno ovirati s pravno negotovostjo, ki se lahko pojavi zaradi pomanjkanja jasnih določb na tem področju. Razjasnitev pravnega okvira je še toliko pomembnejša, ker bonitetni nadzor v številnih primerih izvajajo nadzorniki, ki niso s področja AML/CFT, kot je Evropska centralna banka.

(15)  Odložen dostop FIU in drugih pristojnih organov do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov ter sefov, zlasti anonimnih, ovira odkrivanje prenosov sredstev, povezanih s terorizmom. Nacionalni podatki, ki omogočajo identifikacijo bančnih in plačilnih računov ter sefov, ki pripadajo eni osebi, so razdrobljeni in zato FIU ter drugim pristojnim organom niso pravočasno dostopni. Zato je bistveno, da se v vseh državah vzpostavijo centralizirani avtomatični mehanizmi, kot so registri in sistemi za pridobivanje podatkov, saj bodo učinkovito omogočali pravočasen dostop do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov ter sefov, njihovih pooblaščencih in dejanskih lastnikih.

(15a)  Podatki o posesti in nadzoru nad nepremičninami, kot so stavbe in zemljišča, niso na voljo v vseh državah članicah, prav tako ne obstajajo konsolidirani podatki o upravičencih do življenjskih zavarovanj. Pranje denarja se izvaja tudi z nepremičninskimi transakcijami in prek produktov življenjskega zavarovanja. Vzpostavitev avtomatiziranih centralnih mehanizmov v vseh državah članicah, kot so registri ali sistemi za pridobivanje podatkov, je ključno za sledenje tem podatkom in pomoč v fazi preiskave. Organi držav članic potrebujejo pravočasen dostop do teh podatkov za opravljanje čezmejnih pregledov in preiskav.

(15b)  Zaradi stalnih tehnoloških sprememb, ki omogočajo pranje denarja in financiranje terorizma, se predlaga vzpostavitev instrumenta Unije za spremljanje, usklajevanje in tehnološko inteligenco, ki bo različnim FIU pomagal pri njihovem delu.

(16)  Da se zagotovi spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov, bi morali ti registri shranjevati le podatke, ki so potrebni za izvajanje preiskav AML. Zadevni posamezniki, na katere se nanašajo podatki, bi morali biti obveščeni, da se njihovi podatki beležijo in so dostopni FIU, ter imeti na voljo kontaktno točko za uresničevanje svojih pravic do dostopa in popravka. Za registracijo osebnih podatkov v registrih bi treba določiti najdaljša možna obdobja hranjenja in zagotoviti uničenje podatkov, ko ne bodo več potrebni za navedeni namen. Dostop do teh registrov in podatkovnih baz bi moral biti omejen le na tiste, ki morajo biti s podatki seznanjeni.

(17)  Točna identifikacija in preverjanje podatkov fizičnih in pravnih oseb je za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma bistvenega pomena. Najnovejši tehnološki napredki na področju digitalizacije transakcij in plačil omogočajo varno identifikacijo na daljavo ali elektronsko identifikacijo. Ta sredstva za identifikacijo, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, in vsa druga sredstva za identifikacijo na daljavo, ki temeljijo na novih tehnologijah in zagotavljajo ustrezno raven zanesljivosti, ki je enakovredna srednji ravni zanesljivosti eIDAS, bi se morala upoštevati, zlasti v zvezi s priglašenimi shemami elektronske identifikacije ter sredstvi, ki zagotavljajo izjemno varna orodja in merilo, na podlagi katerega se lahko ocenjujejo metode identifikacije, vzpostavljene na nacionalni ravni. Zato je bistveno, da se priznajo varne elektronske kopije izvirnih dokumentov ter elektronska zagotovila, potrdila in poverilnice kot veljavna dokazila identitete. Pri uporabi te direktive bi bilo treba upoštevati načelo tehnološke nevtralnosti.

(17a)  Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) je središče Unije za strokovno znanje na področju varnosti omrežij in informacij, zato bi treba nanjo prenesti pooblastila za neovirano izmenjavo informacij z organi kazenskega pregona, da se omogoči sodelovanje na področju kibernetske varnosti, ki ima pomembno vlogo v boju proti financiranju kriminalnih dejavnosti, vključno s terorizmom.

(17b)  Evropski bančni organ (EBA) bi bilo treba pozvati k posodobitvi projekta preglednosti za spopadanje s sedanjimi izzivi, da bi se bolje preprečila uporaba finančnih sistemov za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(18)  Prag za dejansko lastništvo iz člena 3(6)(a) Direktive (EU) 2015/849 ne razlikuje med pristnimi komercialnimi gospodarskimi subjekti in tistimi, ki ne poslujejo dejavno in se večinoma uporabljajo kot posredniške strukture med premoženjem ali prihodki ter končnim dejanskim lastnikom. Kar zadeva slednje, se je določenemu pragu moč zlahka izogniti, kar onemogoča identifikacijo fizičnih oseb, ki so končni lastniki pravnega subjekta oziroma ga obvladujejo. Da se v zvezi s posredniškimi strukturami v obliki družbe bolje opredelijo informacije o dejanskem lastništvu, je potrebno določiti specifičen prag kot znak lastništva. Prag bi moral biti dovolj nizek, da bi zajel večino primerov.

(19)  Pristop k preverjanju obstoječih strank v veljavnem okviru izhaja iz pristopa, ki temelji na oceni tveganja. Vendar pa v zvezi z večjimi tveganji pranja denarja, financiranja terorizma in povezanih predhodnih kaznivih dejanj, povezanih z nekaterimi posredniškimi strukturami, ta pristop ne omogoča vedno pravočasnega odkrivanja in ocene tveganj. Zato je pomembno zagotoviti, da se nekatere jasno opredeljene kategorije že obstoječih strank prav tako metodično spremljajo.

(20)  Od držav članic se trenutno zahteva, da zagotovijo, da pravni subjekti, ustanovljeni na njihovem ozemlju, pridobijo ter imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o svojem dejanskem lastništvu. Potreba po natančnih in posodobljenih informacijah o dejanskem lastniku je eden ključnih dejavnikov pri iskanju storilcev kaznivih dejanj, ki bi svojo identiteto sicer lahko skrili za gospodarsko strukturo. Globalno povezani finančni sistem omogoča enostavno prikrivanje in prenašanje sredstev po celem svetu in osebe, ki se ukvarjajo s pranjem denarja, financerji terorizma ter drugi storilci kaznivih dejanj to vse bolj izkoriščajo.

(21)  Potrebno bi bilo pojasniti posebni dejavnik, ki določa državo članico, ki je odgovorna za spremljanje in registracijo informacij o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev. Da bi se izognili temu, da se zaradi razlik v pravnih sistemih držav članic nekateri skladi in podobne pravne ureditve ne spremljajo in niso nikjer v Uniji registrirani, ter da bi se preprečilo izkrivljanje notranjega trga, bi morali biti vsi skladi in podobne pravne ureditve, med drugim tudi družbe Treuhand, Stiftung, Privatstiftung, Usufruct Fiducia, registrirani v državi članici ali v državah članicah, kjer so bili ustanovljeni,se upravljajo ali delujejo. Morali bi biti zavezani javnemu razkritju nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Za zagotovitev učinkovitega spremljanja in registracije informacij o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev sta potrebna tudi sodelovanje in izmenjava ustreznih informacij med državami članicami.

(21a)  Storilci kaznivih dejanj nezakonito premoženjsko korist prenašajo prek številnih finančnih posrednikov, da bi se izognili razkritju, zato je treba finančnim in kreditnim institucijam dovoliti izmenjavo informacij ne le med člani skupine, temveč tudi z drugimi finančnimi in kreditnimi institucijami, če je zagotovljeno varstvo podatkov.

(22)  Javni dostop prek obveznega razkritja nekaterih informacij o dejanskem lastništvu družb, skladov in drugih subjektov ter pravnih ureditev zagotavlja tretjim osebam, ki želijo poslovati s temi družbami, dodatna jamstva. Nekatere države članice so že sprejele ukrepe ali napovedale, da nameravajo javnosti omogočiti dostop do podatkov v registrih dejanskega lastništva. Zaradi dejstva, da podatki ne bodo javno dostopni v vseh državah članicah, oziroma razlik tako v podatkih, ki bodo na voljo javnosti, kot v njihovi dostopnosti lahko pride do različnih stopenj zaščite tretjih oseb v Uniji. V dobro delujočem notranjem trgu obstaja potreba po uskladitvi, sicer prihaja do izkrivljanj. Zato bi morali biti takšni podatki javno dostopni v vseh državah članicah.

(23)  Javni dostop omogoča civilni družbi, vključno s tiskom in organizacijami civilne družbe, boljši nadzor nad podatki in prispeva k ohranjanju zaupanja v neoporečnost poslovnih transakcij in finančnega sistema. Lahko okrepi boj proti zlorabi pravnih subjektov in pravnih ureditev tako, da prispeva k preiskavam in učinkuje na ugled subjektov, saj se bo vsakdo, ki bi lahko z njimi sklepal transakcije, zavedal identitete dejanskih lastnikov. Prav tako finančnim ustanovam ter pristojnim organom, vključno z organi tretjih držav, ki sodelujejo v boju proti tem kršitvam, omogoča pravočasno in učinkovito dostopnost podatkov.

(24)  Zaupanje vlagateljev in širše javnosti v finančne trge je v veliki meri odvisno od obstoja zanesljive ureditve za razkritje dokumentov, ki zagotavlja preglednost informacij o dejanskem lastništvu in nadzornih strukturah družb. To še posebej drži za sisteme upravljanja družb, za katere je značilno koncentrirano lastništvo, kot je ta, ki obstaja v Uniji. Po eni strani lahko vplivni vlagatelji z velikim deležem glasovalnih pravic in denarnih tokov spodbudijo dolgoročno rast in uspešnost družb. Po drugi strani pa imajo lahko obvladujoči dejanski lastniki z velikimi glasovalnimi skupinami spodbude, da preusmerijo poslovno premoženje ter priložnosti v osebno korist, kar najbolj prizadene manjšinske vlagatelje.

(25)  Države članice bi morale zato omogočiti dostop do informacij o dejanskem lastništvu prek osrednjih registrov, kjer se hranijo informacije o dejanskem lastništvu, na dovolj dosleden in usklajen način in določiti jasno pravilo javnega dostopa, da lahko tretje osebe po vsej Uniji preverijo, kdo so dejanski lastniki družb. Zato je treba spremeniti Direktivo 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), da se tako uskladijo nacionalne določbe o razkrivanju informacij o dejanskem lastništvu družb in zlasti zaščitijo interesi tretjih oseb.

(26)  Prizadevati bi si bilo treba za primerno ravnovesje, zlasti med splošnim javnim interesom za poslovno preglednost in preprečevanje pranja denarja ter temeljnimi pravicami posameznikov, na katere se nanašajo podatki. Sklop podatkov, ki naj bo na voljo javnosti, bi moral biti omejen, jasno in izčrpno opredeljen ter splošne narave, da se tako omeji morebitna pristranskost do dejanskih lastnikov. Obenem pa se podatki, ki so na voljo javnosti, ne bi smeli znatno razlikovati od podatkov, ki se trenutno zbirajo. Da se omeji poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega življenja na splošno in zlasti do varstva osebnih podatkov, bi se morali ti podatki večinoma nanašati na status dejanskih lastnikov družb in skladov ter zadevati le področje gospodarske dejavnosti, na katerem dejanski lastniki delujejo.

(27)  Razkritje informacij o dejanskem lastništvu mora biti namenjeno temu, da se lahko vlade in regulativni organi hitro odzovejo na alternative naložbene tehnike, kot so izpeljani finančni instrumenti, ki se poravnajo v gotovini. Po drugi strani pa se zakonitih večinskih delničarjev ne bi smelo odvračati od dejavne vloge pri spremljanju upravljanja v družbah, ki kotirajo na borzi. Za delovanje finančnih trgov, ki postajajo vse bolj mednarodno usmerjeni in kompleksni, je bistveno, da so nacionalnim nadzornim organom zagotovljeni pravni predpisi in zahteve, ki omogočajo izmenjavo podatkov na mednarodni ravni, ter njihovo učinkovito izvajanje.

(28)  Osebni podatki dejanskih lastnikov bi se morali javno razkriti, da lahko tretje osebe in civilne družbe na splošno vedo, kdo so dejanski lastniki. Večji pregled javnosti bo prispeval k preprečevanju zlorabe pravnih subjektov in pravnih ureditev, vključno z izogibanjem plačilu davkov. Zato je bistvenega pomena, da ti podatki ostanejo javno dostopni prek nacionalnih registrov in sistemov medsebojno povezanih registrov še deset let po tem, ko se družba iz registra izbriše. Države članice bi morale biti zmožne z zakonodajo zagotoviti tudi, da se obdelujejo tako informacije o dejanskem lastništvu kot osebni podatki, ki so se sicer beležili za druge namene, če v danem primeru obdelava izpolnjuje cilj javnega interesa in je nujen ter sorazmeren ukrep za doseganje zakonitega cilja v demokratični družbi.

(29)  Poleg tega bi morale za isti cilj zagotavljanja sorazmernega in uravnovešenega pristopa in pravic do zasebnosti ter varstva osebnih podatkov države članice zagotoviti izvzetja od razkrivanja in dostopa do informacij o dejanskem lastništvu v registrih za primere izjemnih okoliščin, kadar bi ti podatki dejanskega lastnika izpostavili tveganju prevar, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja.

(30)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10), ki jo bo nadomestila Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(11), se uporablja za obdelavo osebnih podatkov iz te Direktive.

(31)  Posledično bi bilo treba fizične osebe, katerih osebni podatki se hranijo v nacionalnih registrih kot informacije o dejanskem lastniku, obvestiti o objavi njihovih osebnih podatkov, še preden do objave pride. Poleg tega bi morali biti na voljo le osebni podatki, ki so posodobljeni in ustrezajo resničnemu dejanskemu lastniku, ta pa bi moral biti obveščen o svojih pravicah v veljavnem okviru varstva pravnih podatkov Unije, kot je določen v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi (EU) 2016/680(12), ter o postopkih, ki jih lahko uporabi za uresničevanje teh pravic.

(32)  Ta Direktiva ne posega v varstvo osebnih podatkov, ki jih obdelujejo pristojni organi v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ(13), ki ga bo nadomestila Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

(33)  Trenutno imajo družbe in podobni pravni subjekti, ki so dejavni v Uniji, obveznost, da registrirajo podatke o svojem dejanskem lastništvu, vendar pa ista obveznost ne velja za vse sklade in druge pravne ureditve, ki imajo podobne značilnosti kot družba Treuhand in družbe za fiduciarne posle ali fideicomiso, ustanovljene v Uniji. Države članice naj bi pregledale, katere pravne ureditve v njihovem pravnem okviru imajo podobno strukturo in funkcijo kot skladi. Da bi se zagotovilo, da se dejanski lastniki vseh pravnih subjektov in pravnih ureditev, ki delujejo v Uniji, ustrezno identificirajo in spremljajo pod doslednimi in enakovrednimi pogoji, bi morala biti pravila o registraciji informacij o dejanskem lastništvu skladov, ki jo opravijo njihovi skrbniki, v skladu z veljavnimi pravili glede registracije informacij o dejanskem lastništvu družb.

(36)  Da se zagotovita dosledna in učinkovita registracija ter izmenjava informacij, bi morale države članice organu, ki je odgovoren za register informacij o dejanskem lastništvu skladov in drugih pravnih ureditev, podobnih skladom, omogočiti sodelovanje s kolegi v drugih državah članicah, da se tako delijo informacije o skladih in drugih pravnih ureditvah, podobnih skladom.

(37)  Pomembno je zagotoviti, da pooblaščeni subjekti pravilno izvajajo pravila o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V tem pogledu bi morale države članice okrepiti vlogo javnih organov, ki delujejo v vlogi pristojnih organov z določenimi odgovornostmi za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma, vključno s FIU, organi, ki imajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev, in protikorupcijskimi organi, davčnimi organi, organi, ki prejemajo poročila o čezmejnem prenosu valut in prenosljivih instrumentov, ki se glasijo na prinosnika, ter organi, ki imajo odgovornosti nadzora ali spremljanja za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti pooblaščenih subjektov.

(37a)  Pristojni organi, ki nadzorujejo, ali kreditne in finančne institucije ravnajo v skladu s to direktivo, bi morali imeti ne glede na svojo naravo ali status možnost sodelovati in izmenjevati zaupne podatke v zvezi s tem. Zato je potrebna ustrezna pravna podlaga, ki bo takim pristojnim organom omogočila izmenjavo zaupnih podatkov in čim širše sodelovanje. Poleg tega bodo bonitetni podatki, zbrani pri pregledu kreditnih in finančnih institucij, pogosto nujni za ustrezen nadzor AML/CFT teh institucij in obratno. Zato izmenjave zaupnih informacij in sodelovanja med pristojnimi organi na področju AML/CFT za kreditne in finančne institucije ter bonitetnimi nadzorniki ne bi smela ovirati pravna negotovost, ki se lahko pojavi zaradi pomanjkanja jasnih določb na tem področju.

(37b)  Obstoječi podatki, zajeti v posebnem poročilu Eurostata o preprečevanju pranja denarja, kažejo, da se število poročil o sumljivih transakcijah močno razlikuje glede na države članice in pooblaščene subjekte. Zbiranje podatkov je treba izboljšati, da se razširi pokritost podatkov in omogoči posodabljanje informacij. Države članice Eurostatu predložijo statistične podatke o preprečevanju pranja denarja, da lahko ta vsaki dve leti objavi poročilo, v katerem povzame in pojasni te statistične podatke.

(37c)  Glavni standardi preglednosti bi morali biti zavezujoči, pri pogajanjih in ponovnih pogajanjih o trgovinskih sporazumih in partnerstvih Unije pa bi morali igrati osrednjo vlogo. Trgovinski partnerji bi morali izgubiti ugodnosti iz trgovinskih sporazumov z Unijo, če ne spoštujejo ustreznih mednarodnih standardov, kot so skupni standard poročanja OECD, akcijski načrt OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, centralni register dejanskega lastništva in priporočila FATF. Bistvenega pomena je, da se pri izvajanja akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v celoti uporablja sistem poročanja po posameznih državah za multinacionalna podjetja.

(37d)  Kreditne institucije predložijo sorazmerno veliko število poročil o sumljivih transakcijah, medtem ko nekateri drugi zavezani subjekti, zlasti različni strokovni svetovalci, odvetniki in skladi, predložijo zelo malo ali nič poročil o sumljivih transakcijah.

(37e)  Ocena učinka trgovine na trajnostni razvoj bi morala vsebovati natančne podatke o uspešnosti ustrezne tretje države ali držav na tem področju, vključno o izvajanju ustrezne zakonodaje. Osrednji element teh sporazumov bi morala biti krepitev določb o dobrem upravljanju v dvostranskih sporazumih s tretjimi državami in zagotavljanje tehnične pomoči, tudi kadar te določbe niso zavezujoče.

(38)  Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(15) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih k uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev tovrstnih dokumentov v primeru te Direktive upravičena.

(39)  Ker cilja te direktive, in sicer varovanja finančnega sistema s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem pranja denarja in financiranja terorizma, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi bili lahko posamezni ukrepi, ki jih same sprejmejo za zavarovanje svojih finančnih sistemov, v neskladju z delovanjem notranjega trga ter predpisi pravne države in javnim redom Unije, in se zaradi obsega in učinkov ukrepov cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena ta Direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(40)  Ta Direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8 Listine) ter svobodo gospodarske pobude (člen 16 Listine).

(41)  Na podlagi potrebe po takojšnjem izvajanju ukrepov, sprejetih z namenom okrepitve veljavne ureditve Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter zavez, ki so jih za hiter prenos Direktive (EU) 2015/849 sprejele države članice, bi se morala ta Direktiva prenesti do 1. januarja 2017. Iz istih razlogov bi se morale spremembe Direktive (EU) 2015/849 in Direktive 2009/101/ES prav tako prenesti do 1. januarja 2017.

(41a)  Evropska centralna banka je podala mnenje 12. oktobra 2016(16).

(42)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov(17) [ki je podal mnenje dne …(18)],

(43)  Direktivi (EU) 2015/849 in 2009/101/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive (EU) 2015/849

Direktiva (EU) 2015/849 se spremeni:

(-1)  v točki 3 člena 2(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)  revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce ali vse druge osebe, ki ponujajo storitve in svetovanje v zvezi z davki;“

(-1a)  v točki 3 člena 2(1) se točki (d) in (e) nadomestita z naslednjim:

„(d)  nepremičninske zastopnike, vključno s posredniki pri najemu;

(e)  druge osebe, ki trgujejo z blagom ali storitvami, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za transakcijo, izvedeno z enim dejanjem ali z več dejanji, za katere kaže, da so povezana;“

(1)  v točki (3) člena 2(1) se dodajo naslednje točke (g), (h), (ha) in (hb):

„(g)  ponudniki, ki primarno in poklicno sodelujejo pri storitvah menjave med virtualnimi in papirnimi valutami;

(h)  ponudniki denarnic s skrbniškimi storitvami za poverilnice, potrebne za dostop do virtualnih valut;

(ha)  osebe, ki trgujejo z umetniškimi deli, umetniške galerije, dražbene hiše in platforme za skladiščenje umetniških del in drugih dragocenosti, njihovo servisiranje ter trgovanje z njimi (prostocarinska območja);

(hb)  izdajatelji ali distributerji elektronskega denarja.“

(1b)  v členu 2 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Za namene točke (a) odstavka 3 države članice zahtevajo, da skupni promet finančne dejavnosti ne presega mejne vrednosti, ki mora biti dovolj nizka. Ta mejna vrednost se določi na nacionalni ravni glede na vrsto finančne dejavnosti. Mejna vrednost se sporoči Evropski komisiji in oceni v analizi tveganja, ki jo Komisija in posamezna država članica izvedeta v skladu s členoma 6 in 7 te direktive.“

(2)  Člen 3 se spremeni:

(-a)  točka 4(f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)  vseh kaznivih dejanj▌, kot so opredeljena v nacionalne m pravu držav članic in ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom v trajanju več kot enega leta, ali v primeru držav članic, katerih pravni sistem vsebuje minimalni prag za kazniva dejanja, vseh kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom v trajanju najmanj šestih mesecev;“

(-aa)  v točki 4 se doda naslednja točka:

„(fa)  kaznivih dejanj, ki so povezana z neposrednimi in posrednimi davki ter kot so opredeljena v nacionalnem pravu držav članic, ob upoštevanju člena 57 te direktive.“

(-ab)  v točki 6(a)(i) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Imetništvo 10 % in ene delnice ali 10 % ali večodstotni lastniški delež v stranki, ki je v lasti fizične osebe, je znak neposrednega lastništva. Imetništvo 10 % in ene delnice ali 10 % ali večodstotni lastniški delež v stranki, ki je v lasti gospodarskega subjekta, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb, ali več gospodarskih subjektov, ki so pod nadzorom iste fizične osebe oziroma oseb, je znak posrednega lastništva. To velja brez poseganja v pravico držav članic, da odločijo, da je že nižji odstotek lahko znak lastništva ali nadzora. Nadzor na druge načine se lahko med drugim določi v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta.“

(aa)  v točki 6(a) se vstavi naslednja točka:

„(ia)  višje vodstvo, pooblaščeni direktorji, upravljavci in drugi pooblaščenci ali zastopniki se nikoli ne štejejo za dejanske lastnike, razen če izpolnjujejo merila za dejanskega lastnika;“

(ab)  v točki (6)(a) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)  če, potem ko so izčrpana vsa druga sredstva, subjekt ne razkrije identitete nobene fizične osebe, ki izpolnjuje merila iz točke (i), pooblaščeni subjekti zabeležijo, da dejanski lastnik ne obstaja, in vodijo evidenco ukrepov, sprejetih z namenom identifikacije dejanskega lastništva v skladu s točko (i).

Če obstaja kakršen koli dvom, da je identificirana oseba dejanski lastnik oziroma so identificirane osebe dejanski lastniki, se ta dvom zabeleži.

Poleg tega pooblaščeni subjekti ugotovijo in preverijo identiteto ustrezne fizične osebe na položaju višjega vodstva, ki jo identificirajo kot višjega vodjo, ne kot dejanskega lastnika, ter zabeležijo podrobnosti o vseh zakonitih lastnikih subjekta;“

(ac)  v točki 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)  v primeru skladov vse naslednje osebe:

(i)  ustanovitelja oziroma ustanovitelje;

(ii)  skrbnika oziroma skrbnike;

(iii)  morebitnega zaščitnika oziroma zaščitnike;

(iv)  upravičence ali, kadar je treba posameznike, ki so upravičenci pravne ureditve ali pravnega subjekta, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje pravne ureditve ali pravnega subjekta;

(v)  vsako drugo fizično osebo, ki izvršuje končni nadzor nad skladom z načini neposrednega ali posrednega lastništva ali na druge načine.

Če katera od zgornjih kategorij od (i) do (v) namesto ali poleg fizičnih oseb zajema enega ali več pravnih subjektov, se dejanski lastniki tega subjekta, kot je opredeljen v zgornjem odstavku, obravnavajo kot del dejanskih lastnikov sklada.“

(ad)  v točki 9 se doda naslednja točka:

„(ha)  člane javne uprave, ki so pristojni za oddajo javnih naročil nad mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 4 Direktive 2014/24/EU.“

(b)  točka (16) se nadomesti z naslednjim:

„(16)  „elektronski denar“ pomeni elektronski denar, kot je opredeljen v točki (2) člena 2 Direktive 2009/110/ES, kar izključuje pojem denarne vrednosti iz členov 1(4) in 5 iste Direktive;“ ;

(c)  dodajo se naslednje točke (18), (18a) in (18b):

„(18)  virtualne valute pomeni digitalno obliko vrednosti, ki je ne izda niti centralna banka niti javni organ in ki ni vezana na zakonito vzpostavljeno valuto in nima pravnega statusa valute ali denarja, ampak jo fizične in pravne osebe sprejemajo kot ▌sredstvo menjave ali morda tudi za druge namene, in ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;

(18a)  „izdajatelj elektronskega denarja“ pomeni institucijo, kot je opredeljena v točki (3) člena 2 Direktive 2009/110/ES;

  (18b)  „ponudnik skrbniških denarnic“ pomeni subjekt, ki zagotavlja storitve zasebnega varovanja kriptografskih ključev v imenu svojih strank, prenos, shranjevanje in virtualnih valut.“

(2a)  Vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Države članice zagotovijo, da poleg pooblaščenih subjektov, kot so opredeljeni v tej direktivi, tudi nacionalni organi izvajajo ukrepe skrbnega preverjanja strank, opisane v členih 13, 18a, 19 in 20, v zvezi z državljani tretjih držav, ki zaprosijo za pravico do prebivanja ali za državljanstvo v državi članici na podlagi nacionalnih predpisov, ki podeljujejo pravico do prebivanja ali državljanstvo v zameno za prenos kapitala, nakup nepremičnin ali državnih obveznic ali naložbe v gospodarske subjekte v tej državi članici.“

(2b)  Člen 6 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se točki (b) in (c) nadomesti ta z naslednjim:

„(b)  tveganja, povezana z vsakim zadevnim sektorjem, vključno z ocenami obsega opranega denarja v vsakem od teh sektorjev;

(c)  najbolj uporabljane metode storilcev kaznivih dejanj za pranje nezakonito pridobljenih premoženjskih koristi, tudi tiste, ki se uporabljajo zlasti pri transakcijah med državami članicami in tretjimi državami, ne glede na njihovo razvrstitev v okviru seznama, oblikovanega v skladu s členom 9(2).“

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  Komisija poročilo iz odstavka 1 da na voljo državam članicam in pooblaščenim subjektom za pomoč pri prepoznavanju, razumevanju, obvladovanju in blažitvi tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter z namenom, da bi drugi deležniki, vključno z nacionalnimi zakonodajalci, Evropskim parlamentom, evropskimi nadzornimi organi ter predstavniki FIU, bolje razumeli tveganja. Poročila bodo javno objavljena šest mesecev po tem, ko bodo predložena državam članicam.

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  Če se utemeljitev, ki jo predloži država članica, ne šteje za zadovoljivo glede na namen zagotavljanja močnih ureditev AML v celotni Uniji ali če država članica še naprej ne izvaja ukrepov za izpolnjevanje teh priporočil, lahko Komisija dodatno priporoči, da država članica od pooblaščenih subjektov zahteva izvajanje okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja strank pri obravnavanju fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki delujejo v sektorju ali opravljajo dejavnosti, za katere je ugotovljeno visoko tveganje pranja denarja in financiranja terorizma.“

(2c)  člen 7 se spremeni:

  (a)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Če država članica prenese pristojnosti organa iz prvega pododstavka na druge organe, zlasti na regionalni ali lokalni ravni, se zagotovi učinkovito in uspešno usklajevanje med vsemi udeleženimi organi. Če je za naloge iz prvega pododstavka zadolžena več kot ena enota organa, na katerega je bila prenesena pristojnost, se zagotovi učinkovito in uspešno usklajevanje med različnimi enotami.“

(b)  v odstavku 4 se dodajo naslednje točke:

„(ea)  poroča o institucionalni strukturi in splošnih postopkih njene ureditve AML/CFT, med drugim tudi o FIU, davčnih organih in tožilcih ter dodeljenih človeških in finančnih virih;

(eb)  pregleda nacionalna prizadevanja ter vire (delovna sila in proračun), namenjene boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter o njih poroča.“

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  Države članice dajo rezultate svojih ocen tveganj na voljo Komisiji, evropskim nadzornim organom in drugim državam članicam. Druge države članice lahko po potrebi predložijo ustrezne dodatne informacije državi članici, ki izvaja oceno tveganja. Povzetek ocene je javno dostopen. Ta povzetek ne vsebuje zaupnih informacij.“

(d)  doda se naslednji odstavek 5a:

„5a.   Evropski nadzorni organi (prek skupnega odbora) in Komisija pripravijo priporočila za države članice o ukrepih, primernih za obravnavo ugotovljenih tveganj. V primeru, da se države članice odločijo, da v svojih nacionalnih ureditvah AML/CFT ne bodo upoštevale nobenega od priporočil, o tem uradno obvestijo evropske nadzorne organe in Komisijo ter takšno odločitev utemeljijo. Če se predložena utemeljitev ne šteje za zadovoljivo glede na namen zagotavljanja močnih ureditev AML v celotni Uniji ali če država članica še naprej ne izvaja ukrepov za izpolnjevanje teh priporočil, lahko Komisija dodatno priporoči, da država članica od pooblaščenih subjektov zahteva izvajanje okrepljenih ukrepov skrbnega preverjanja strank pri obravnavanju fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki delujejo v sektorju ali opravljajo dejavnosti, za katere je ugotovljeno visoko tveganje pranja denarja/financiranja terorizma.“

(2d)  člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 64 za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, pri čemer se upoštevajo ▌pomanjkljivosti tako v zakonodaji kot v dejanski upravni in poslovni praksi, ki so povezane zlasti s:

(a)  pravnim in institucionalnim okvirom AML/CFT tretje države, še posebej:

(i)  inkriminacijo pranja denarja in financiranja terorizma;

„(ia)  obstoj robustnega sistema za zagotavljanje, da so informacije o dejanskem gospodarskih družb in drugih subjektov ali ureditev na voljo pristojnim organom in preglednost informacij o dejanskem lastništvu.“

(ii)  ukrepi v zvezi s skrbnim preverjanjem strank;

(iii)  zahtevami v zvezi z vodenjem evidenc ter

(iv)  zahtevami za poročanje o sumljivih transakcijah;

(b)  pooblastili, ▌ postopki in politično neodvisnostjo pristojnih organov tretje države za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki ustrezno vključujejo odvračilne in učinkovite kazni in sankcije, pa tudi prakse pri sodelovanju s pristojnimi organi v državah članicah ali Uniji;

(c)  učinkovitostjo sistema AML/CFT pri obravnavi tveganj pranja denarja ali financiranja terorizma v tretji državi, vključno z analizo kazalnikov upravljanja, kot so nadzor nad korupcijo, učinkovitost vlade, politična stabilnost in odsotnost nasilja/terorizma, kakovost pravne ureditve, pravna država in odgovornost;

(ca)  izmenjavo informacij med pristojnimi organi in državami članicami EU;

(cb)  ukrepi za zaščito žvižgačev, ki razkrijejo informacije v zvezi z dejavnostmi pranja denarja.

(aa)  vstavi se nov odstavek 2a:

2a.  točke 2(a), (b) in (c) člena 9(2) se upošteva pri pogajanjih o vseh sporazumih o trgovini, pridružitvi in partnerstvu med Komisijo ali drugo državo članico in tretjo državo. Končni sporazum zajema določbe za minimalne standarde in klavzule o dobrem upravljanju, kot je opredeljeno v Prilogi II k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje na področju AML/CFT, izboljšano sodelovanje in učinkovite povračilne ukrepe, če tretja država ne izvaja teh določb.

(ab)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

4.  Komisija pri pripravi delegiranih aktov iz odstavka 2 izvede oceno tveganj, ki jih predstavljajo posamezne tretje države, ob tem pa med drugim upošteva vrednotenja, ocene ali poročila, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(2e)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice svojim kreditnim institucijam in finančnim institucijam prepovejo vodenje anonimnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic in anonimnih sefov. Države članice v vsakem primeru zahtevajo, da se za imetnike in upravičence obstoječih anonimnih bančnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic in anonimnih sefov najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive, v vsakem primeru pa pred ▌uporabo takšnih računov, hranilnih knjižic in sefov, uporabijo ukrepi skrbnega preverjanja strank.“

(2f)  člen 11 se spremeni:

(a)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)  v primeru oseb, ki trgujejo z blagom ali storitvami, kadar izvajajo občasne gotovinske transakcije, ki znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za transakcijo, izvedeno z enim dejanjem ali z več dejanji, za katere kaže, da so povezana;“

(b)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:

(e)  kadar obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na kakršno koli odstopanje, izvzetje ali mejno vrednost; v povezavi s pranjem denarja ali financiranja terorizma se za občutljivo šteje naslednje blago: nafta, plemenite kovine, tobačni izdelki, kulturni predmeti in drugi predmeti arheološkega, zgodovinskega, kulturnega in verskega pomena ali s posebno znanstveno vrednostjo ter slonovina in zaščitene vrste.“

(3)  člen 12 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  v prvem pododstavku se točke (a), (b) in (e) nadomestijo z naslednjim besedilom:

„(a)  plačilnega instrumenta ni mogoče ponovno napolniti ali pa ima mesečno omejitev plačilnih transakcij v vrednosti največ 150 EUR, ki se lahko porabi le v Uniji;

(b)  najvišji elektronsko shranjeni znesek ne presega 150 EUR;

(e)  izdajatelj zadostno spremlja transakcije ali poslovni odnos ter zagotavlja sledljivost, da lahko odkrije nenavadne ali sumljive transakcije.“

(ii)  drugi pododstavek se črta;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da se odstopanje iz odstavka 1 ne uporablja v primeru ▌unovčenja gotovine ali dviga gotovine v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega 50 EUR.“;

(c)  doda se naslednji odstavek 3:

„3. Države članice zagotovijo, da kreditne in finančne ustanove v Uniji, ki delujejo kot pridobitelji, sprejemajo le plačila, opravljena s predplačniškimi karticami, ki so izdane v tretjih državah, če te kartice izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne tistim, določenim v točkah (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 13(1) in člena 14, oziroma izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Te informacije se redno spremljajo in finančne institucije zagotovijo ustrezna sredstva za opravljanje te naloge.

(4)  v členu 13(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)  identifikacija stranke in preverjanje identitete stranke na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira, po možnosti vključno s sredstvi elektronske identifikacije, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 910/2014(19), ali z drugimi postopki za identifikacijo na daljavo, ki jih priznajo in odobrijo pristojni organi;

(4a)  v členu 13(1) se doda naslednja točka:

„(aa)  preverjanje imen strank in dejanskih lastnikov na seznamu oseb EU, za katere veljajo sankcije;

(4b)  v členu 13 se doda naslednji odstavek 6a:

„6a.   Če ukrepi skrbnega preverjanja strank, opisani v tem členu, ne omogočijo identifikacije dejanskega lastnika ali obstajajo utemeljeni dvomi o tem, da je identificirana oseba dejanski lastnik oziroma da so identificirane osebe dejanski lastniki, države članice zagotovijo, da se poslovni odnos zavrne oziroma prekine in da se ne izvede nobena transakcija.“

(5)  v členu 14 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti ukrepe skrbnega preverjanja strank uporabljajo ne le za vse nove stranke, ampak v primernem času in z upoštevanjem tveganja tudi za obstoječe stranke, oziroma kadar pride do spremembe relevantnih okoliščin stranke ali kadar imajo v zadevnem koledarskem letu dolžnost stopiti v stik s stranko za namene pregleda morebitnih podatkov, povezanih z dejanskimi lastniki, zlasti v okviru Direktive 2011/16/EU. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za namene preverjanja vseh informacij, povezanih z dejanskim lastnikom oziroma lastniki, stopijo v stik s stranko najpozneje... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te spremembe direktive].

(6)  v členu 18(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V primerih iz členov od 18 do 24 in drugih primerih večjega tveganja, ki jih ugotovijo države članice ali pooblaščeni subjekti, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za ustrezno obvladovanje in blažitev navedenih tveganj uporabljajo okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank.“;

(6a)  v členu 18 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da preverijo ozadje in namen vseh ▌transakcij, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(i)  so kompleksne transakcije;

(ii)  so nenavadno velike transakcije;

(iii)  se izvajajo v nenavadnem vzorcu transakcij;

(iv)  zdi se, da nimajo popolnoma zakonitega namena.

Pooblaščeni subjekti zlasti okrepijo stopnjo in naravo spremljanja poslovnega odnosa, da ugotovijo, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive.

(7)  Vstavi se naslednji člen 18a:

Člen 18a

1.  V zvezi s poslovnimi odnosi ali transakcijami, ki vključujejo tretje države z visokim tveganjem, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da pri obravnavi fizičnih ali pravnih oseb iz tretjih držav, za katere je opredeljeno visoko tveganje, v skladu s členom 9(2), izvajajo vsaj naslednje okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank:

(a)  pridobivanje dodatnih podatkov o stranki in dejanskem lastniku oziroma lastnikih;

(b)  pridobivanje dodatnih podatkov o predvideni naravi poslovnega odnosa;

(c)  pridobivanje podatkov o viru sredstev ali viru premoženja stranke in dejanskega lastnika oziroma lastnikov;

(d)  pridobivanje podatkov o razlogih za predvidene ali opravljene transakcije;

(e)  pridobivanje dovoljenja višjega vodstva za vzpostavitev ali nadaljevanje poslovnega odnosa;

(f)  izvajanje okrepljenega spremljanja poslovnega odnosa s povečanjem pogostosti in podaljšanjem časa nadzora ter opredeljevanje transakcijskih vzorcev, ki jih je potrebno nadalje preučiti;

(g)  zahtevanje, da se prvo plačilo opravi prek računa na ime stranke, in sicer z banko, za katero veljajo podobni standardi skrbnega preverjanja strank.

1a.  Poleg ukrepov iz odstavka 1 države članice v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije pri obravnavi tretjih držav, za katere je opredeljeno visoko tveganje, v skladu s členom 9(2), izvajajo naslednje ukrepe:

(a)   zahtevanje okrepljenega nadzorstvenega pregleda ali zunanje revizije za podružnice in hčerinske družbe finančnih ustanov s sedežem v zadevni državi;

(b)   zahtevanje okrepljene zunanje revizije za finančne skupine v zvezi s katero koli od njihovih podružnic ali hčerinskih družb iz zadevne države.

2.  Poleg ukrepov, ki so določeni v odstavku 1 in 1a in so v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije, lahko države članice od pooblaščenih subjektov pri obravnavi fizičnih ali pravnih oseb iz tretjih držav, za katere je opredeljeno visoko tveganje, v skladu s členom 9(2), zahtevajo izvajanje enega ali več dodatnih blažilnih ukrepov:

(a)  zahtevanje, da finančne ustanove izvajajo dodatne elemente okrepljenega skrbnega preverjanja;

(b)  uvajanje okrepljenih ustreznih mehanizmov za poročanje ali sistematičnega poročanja o finančnih transakcijah;

(c)   omejevanje poslovnih odnosov in finančnih transakcij s fizičnimi in pravnimi osebami iz opredeljene države;

(ca)  obstoj zanesljivih sistemov, ki ustreznim organom zagotovijo dostop do minimalnega obsega potrebnih informacij o končnih upravičencih, brez ovir, povezanih z nacionalnim sistemom ali upravljanjem, ki se uporabljajo kot izgovor za zavrnitev posredovanja informacij.

3.  Poleg ukrepov iz odstavka 1 in 1a lahko države članice v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije pri obravnavi tretjih držav, za katere je opredeljeno visoko tveganje, v skladu s členom 9(2), izvajajo enega od naslednjih ukrepov:

(a)  zavračanje ustanovitve hčerinskih družb, podružnic ali predstavništev finančnih ustanov iz zadevne države oziroma kakršno koli drugačno upoštevanje dejstva, da je zadevna finančna ustanova iz države, ki nima ustreznih sistemov AML/CFT;

(b)  onemogočanje finančnim ustanovam, da ustanovijo podružnice ali predstavništva v zadevni državi, oziroma kakršno koli drugačno upoštevanje dejstva, da bi zadevne podružnice ali predstavništva obstajala v državi, ki nima ustreznih sistemov AML/CFT;

(c)  onemogočanje finančnim ustanovam, da se za izvajanje elementov postopka skrbnega preverjanja zanašajo na tretje osebe iz zadevne države;

(d)  zahtevanje, da finančne ustanove pregledajo in spreminjajo oziroma po potrebi prekinjajo odnose s finančnimi ustanovami v zadevni državi;

4.  Pri sprejetju in izvajanju ukrepov iz odstavkov 2 in 3 in v zvezi s tveganji, ki jih predstavljajo posamezne tretje države, države članice po potrebi upoštevajo ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

5.  Države članice Komisijo uradno obvestijo, preden sprejmejo ali pričnejo izvajati ukrepe, določene v odstavkih 2 in 3.“;

(7a)   v členu 20(b) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)  sprejmejo ustrezne ukrepe, da ugotovijo izvor premoženja in sredstev, vključenih v poslovne odnose ali transakcije s takšnimi osebami, vključno z gospodarsko strukturo, uporabljeno za poslovne odnose ali transakcije;“

(7b)  Vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

1.  Države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo za oblikovanje seznamov politično izpostavljenih oseb, ki prebivajo na njihovem ozemlju.

2.  Komisija v sodelovanju z državami članicami ter na podlagi zbranih podatkov, ki jih predložijo države članice in mednarodne organizacije, sestavi seznam politično izpostavljenih oseb, ki prebivajo v Uniji. Ta seznam je dostopen pristojnim organom in pooblaščenim subjektom.

3.  Pooblaščeni subjekti niso na podlagi odstavkov 1 in 2 oproščeni svojih obveznosti skrbnega preverjanja strank in se ne zanašajo izključno na to, da te informacije zadostujejo za izpolnjevanje omenjenih obveznosti.

4.  Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da preprečijo trženje podatkov o politično izpostavljenih osebah ali osebah, ki delujejo ali so delovale na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, v poslovne namene.“

(7c)  Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Če politično izpostavljena oseba preneha delovati na vidnem položaju v državi članici ali tretji državi ali na vidnem položaju v mednarodni organizaciji, se od pooblaščenih subjektov vsaj za obdobje 36 mesecev zahteva, da upoštevajo nadaljnje tveganje, ki ga ta oseba predstavlja, ter uporabljajo ustrezne ukrepe z upoštevanjem tveganja tako dolgo, dokler se ne šteje, da ta oseba ne predstavlja več tveganja, značilnega za politično izpostavljene osebe.“

(7d)  v členu 26 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice pooblaščenim subjektom prepovejo, da se zanesejo na tretje osebe s sedežem v tretji državi z visokim tveganjem.▌“

(8)  v členu 27 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.  Države članice zagotovijo, da pooblaščeni subjekti, h katerim se stranko napoti, sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da tretja oseba na zahtevo takoj zagotovi zadevne kopije identifikacijskih in potrditvenih podatkov, po možnosti vključno s podatki, pridobljenimi prek sredstev elektronske identifikacije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 910/2014, ali prek drugih postopkov za identifikacijo na daljavo, ki jih priznajo in odobrijo pristojni organi, ter drugo zadevno dokumentacijo o identiteti stranke ali dejanskega lastnika.“;

(8a)  v členu 28 se točka c nadomesti z naslednjim:

„(c)  učinkovito izvajanje zahtev iz točke (b), na ravni skupine nadzoruje pristojni organ matične države članice▌.“

(9)  Člen 30 se spremeni:

(-a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da imetniki delnic ali glasovalnih pravic ali lastniškega deleža v gospodarskih in drugih pravnih subjektih, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali prek nadzora na druge načine, tem subjektom razkrijejo, ali je ta udeležba v njihovem imenu in za njihov račun ali v imenu druge fizične osebe. Če delujejo v imenu druge osebe, registru razkrijejo identiteto fizične osebe, v imenu katere delujejo. Države članice zagotovijo, da fizične osebe na položaju višjega vodstva v gospodarskih in drugih pravnih subjektih tem subjektom razkrijejo, ali so na tem položaju v svojem imenu ali v imenu druge osebe. Če delujejo v imenu druge osebe, registru razkrijejo identiteto osebe, v imenu katere delujejo.“

(-aa)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.  Države članice zahtevajo, da so informacije, shranjene v osrednjem registru iz odstavka 3, ustrezne, natančne in posodobljene. Države članice vzpostavijo mehanizme za zagotavljanje, da se podatki v registru redno preverjajo. Pooblaščeni subjekti, FIU in pristojni organi poročajo o kakršnih koli ugotovljenih odstopanjih med informacijami o upravičenem lastništvu, ki se hranijo v osrednjih registrih, in informacijami o upravičenem lastništvu, ki se zbirajo v okviru postopkov ali preiskav za skrbno preverjanje strank.

(a)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da imajo do informacij o dejanskem lastništvu vedno brezplačen dostop:

(a)  pristojni organi in FIU, brez omejitev;

(b)  pooblaščeni subjekti, in sicer v okviru skrbnega preverjanja strank v skladu s poglavjem II.

(aa)  vstavi se naslednji odstavek 5a:

„5a.   Informacije o vseh gospodarskih in drugih pravnih subjektih, razen tistih iz člena 1a(a) Direktive (ES) 2009/101, ki se hranijo v registru iz odstavka 3 tega člena, so javno dostopne.

Javno dostopni podatki zajemajo vsaj ime, datum rojstva, državljanstvo, državo prebivališča in kontaktne podatke (brez razkritja domačega naslova) dejanskega lastnika ter naravo in obseg njegovega deleža, kot je določeno v členu 3(6)(a).

Za namen tega odstavka je dostop do informacij o dejanskem lastništvu skladen s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov, poleg tega pa zanj velja obveznost spletne registracije. Države članice lahko za kritje upravnih stroškov uvedejo pristojbino.“

(b)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.  Osrednji register iz odstavka 3 pristojnim organom in FIU zagotavlja pravočasen in neomejen dostop do vseh podatkov, shranjenih v osrednjem registru, brez kakršnih koli omejitev in ne da bi se ob tem obvestil zadevni subjekt. Pravočasen dostop omogoča tudi pooblaščenim subjektom, kadar sprejemajo ukrepe skrbnega preverjanja strank v skladu s Poglavjem II.

Pristojni organi, ki se jim omogoči dostop do osrednjega registra iz odstavka 3, so tisti javni organi, ki imajo določene odgovornosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z davčnimi organi, nadzorniki in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev.“;

(ba)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Države članice zahtevajo, da se pooblaščeni subjekti pri izpolnjevanju njihovih zahtev skrbnega preverjanja strank v skladu s Poglavjem II ne zanašajo le na osrednji register iz odstavka 3. Te zahteve se izpolnijo z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju. Ob sklepanju novega poslovnega odnosa z gospodarskim ali drugim pravnim subjektom, za katerega v skladu z odstavkom 3 velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zbirajo dokazila o registraciji.

(c)  odstavka 9 in 10 se nadomestita z naslednjim:

„9.  Države članice lahko določijo izvzetje glede dostopa iz točke (b) odstavka 5 in odstavka 5a do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu, in sicer za vsak primer posebej in v izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kadar bi takšen dostop dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja ali kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben. Države članice zagotovijo, da se ta izvzetja odobrijo na podlagi podrobne ocene izredne narave okoliščin, pri čemer je ocena dostopna na zahtevo Komisije. Izvzetja se redno preverjajo, da se preprečijo zlorabe. Če je izvzetje odobreno, je to treba jasno navesti v registru. Zagotovijo se pravice do upravnega pregleda odločitve o izvzetju in do učinkovitega pravnega varstva. Države članice objavijo letne statistične podatke o številu odobrenih izvzetij in navedene razloge ter podatke posredujejo Komisiji.

Izvzetja, odobrena v skladu s tem odstavkom, se ne uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter za pooblaščene subjekte iz točke (3)(b) člena 2(1), ki so javni uslužbenci.

10.  Države članice zagotovijo, da so osrednji registri iz odstavka 3 tega člena medsebojno povezani prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s členom 4a(1) Direktive 2009/101/ES. Povezanost osrednjih registrov držav članic s platformo se vzpostavi v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, opredeljenimi z izvedbenimi akti, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 4c Direktive 2009/101/ES.

Države članice zagotovijo, da so v skladu z nacionalnimi zakoni držav članic, ki urejajo izvajanje odstavka 5 tega člena, podatki iz odstavka 1 tega člena na voljo prek sistema medsebojno povezanih registrov, vzpostavljenih s členom 4a(2) Direktive 2009/101/ES.

Informacije iz odstavka 1 tega člena ostanejo dostopne prek nacionalnih registrov in sistemov medsebojno povezanih registrov še deset let po tem, ko se gospodarski ali drugi pravni subjekt izbriše iz registra. Da se lahko v skladu z odstavkom 5 izvajajo različne vrste dostopa, države članice sodelujejo tako med seboj kot s Komisijo.“;

(ca)  doda se naslednji odstavek 10a:

„10a.  Države članice zagotovijo, da gospodarski in drugi pravni subjekti, ustanovljeni zunaj njihovega ozemlja in/ali njihove pristojnosti, pridobijo in hranijo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o svojem dejanskem lastništvu, vključno s podrobnimi informacijami o svojih deležih, in te informacije predložijo javnemu registru pod podobnimi pogoji, kot so opisani v odstavkih 1, 3, 5 in 6 tega člena in v členu 7b Direktive 2009/101/ES v naslednjih primerih:

(a)  če gospodarski ali drugi pravni subjekt odpre bančni račun ali zaprosi za posojilo v državi članici;

(b)  če gospodarski ali drugi pravni subjekt pridobi nepremičnino z nakupom ali drugimi pravnimi sredstvi, kot je darilo;

(c)  če gospodarski ali drugi pravni subjekt sodeluje v trgovinskem poslu, katerega veljavnost je v skladu z nacionalnim pravom odvisna od določene formalnosti ali potrditve, kot je overitev pri notarju.

Države članice določijo ustrezne sankcije za neupoštevanje obveznosti registracije v skladu s tem odstavkom, kot je ničnost pogodbe.“

(10)  Člen 31 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Države članice zagotovijo, da se ta člen uporablja za sklade in druge vrste pravnih ureditev, ki imajo strukturo ali funkcije, ki so podobne skladom, kot so med drugim fiducie, družbe Treuhand, fundacije tipa waqf in družbe za fiduciarne posle ali fideicomiso, Stiftung, Privatstiftung, Usufruct Fiducia ter vse druge, po strukturi ali funkciji podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve. Države članice opredelijo značilnosti, na podlagi katerih se določi, kdaj imajo pravne ureditve strukturo ali funkcije, ki so podobne skladom in drugim oblikam, omenjenim v tem pododstavku.

Države članice zahtevajo, da skrbniki vsakega ekspresnega sklada ali osebe z enakovrednim ali podobnim položajem v drugih pravnih ureditvah, omenjenih v prvem pododstavku, ki je ustanovljen, se upravlja ali deluje na njihovem ozemlju, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vsebujejo tudi identiteto vseh dejanskih lastnikov, kot je navedeno v točkah (b) in (c) člena 3(6).“;

(aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

2.  Države članice zagotovijo, da skrbniki ali osebe z enakovrednim ali podobnim položajem v drugih pravnih ureditvah, kot je navedeno v prvem pododstavku člena 31(1), pooblaščenim subjektom razkrijejo svoj status in jim pravočasno zagotovijo informacije iz odstavka 1 ▌.

(ab)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

3.  Države članice zahtevajo, da je pristojnim organom in FIU omogočen pravočasen dostop do informacij iz odstavka 1. Pooblaščeni subjekti, FIU in pristojni organi poročajo o kakršnih koli ugotovljenih odstopanjih med informacijami o upravičenem lastništvu, ki se hranijo v osrednjih registrih, in informacijami o upravičenem lastništvu, ki se zbirajo v okviru postopkov ali preiskav za skrbno preverjanje strank.

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.  Podatki iz odstavka 1 se shranjujejo v osrednjem registru, opredeljenem v členu 30(3), ki ga vzpostavi vsaka država članica, v kateri se pravna ureditev iz odstavka 1 ustanovi, upravlja ali deluje.“;

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice zagotovijo, da so podatki, ki se hranijo v registru iz odstavka 3a, pravočasno in neomejeno brezplačno dostopni pristojnim organom in FIU, ne da bi se ob tem obvestile stranke zadevne pravne ureditve. Prav tako omogočajo tudi pravočasen dostop pooblaščenim subjektom v okviru skrbnega preverjanja strank v skladu s Poglavjem II. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

Pristojni organi z dostopom do osrednjega registra iz odstavka 3a so javni organi z določenimi odgovornostmi za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma, vključno z davčnimi organi, nadzorniki in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev.“;

(d)  vstavita se naslednja odstavka 4a in 4b:

„4a.  V zvezi s katerimi koli pravnimi ureditvami iz odstavka 1 razen tistih, ki so opredeljene v členu 1a(b) Direktive (ES) 2009/101, so podatki, ki se hranijo v registru iz odstavka 3a tega člena, javno dostopni ▌.

Javno dostopni podatki ▌zajemajo vsaj ime, datum rojstva ter državljanstvo, državo prebivališča in kontaktne podatke (brez razkritja domačega naslova) dejanskega lastnika ter naravo in obseg njegovega dejanskega deleža, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 3(6).

Za namen tega odstavka je dostop do informacij o dejanskem lastništvu skladen s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov, poleg tega pa zanj velja obveznost spletne registracije. Države članice lahko za kritje upravnih stroškov uvedejo pristojbino.

4b.  Ob sklepanju novega poslovnega odnosa s skladom ali drugo pravno ureditvijo, za katero v skladu z odstavkom 3a velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zbirajo dokazila o registraciji ▌.“;

(da)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

5.  Države članice zahtevajo, da so informacije, shranjene v osrednjem registru iz odstavka 4, ustrezne, natančne in posodobljene. Države članice vzpostavijo mehanizme za zagotavljanje, da se podatki v registru redno preverjajo. Pooblaščeni subjekti, FIU in pristojni organi poročajo o kakršnih koli ugotovljenih odstopanjih med informacijami o upravičenem lastništvu, ki se hranijo v osrednjih registrih, in informacijami o upravičenem lastništvu, ki se zbirajo v okviru postopkov ali preiskav za skrbno preverjanje strank.

(e)  vstavi se naslednji pododstavek 7a:

„7a.  V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavkih 4 in 4a, dejanskega lastnika izpostavil tveganju ▌ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Države članice zagotovijo, da se ta izvzetja odobrijo na podlagi podrobne ocene izredne narave okoliščin, pri čemer je ocena dostopna na zahtevo Komisije. Izvzetja se redno preverjajo, da se preprečijo zlorabe. Če je izvzetje odobreno, se to jasno navede v registru. Zagotovijo se pravice do upravnega pregleda odločitve o izvzetju in do učinkovitega pravnega varstva. Države članice objavijo letne statistične podatke o številu odobrenih izvzetij in navedene razloge ter podatke posredujejo Komisiji.

Izvzetja, odobrena v skladu s prvim pododstavkom, se ne uporabljajo za kreditne in finančne ustanove ter za pooblaščene subjekte iz točke (3)(b) člena 2(1), ki so javni uslužbenci.

Če se država članica odloči za izvzetje v skladu s prvim pododstavkom, pri tem pristojnim organom in FIU ne omejuje dostopa do podatkov.“;

(f)  odstavek 8 se črta;

(g)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9.  Države članice zagotovijo, da so osrednji registri iz odstavka 3a tega člena medsebojno povezani prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s členom 4a(1) Direktive 2009/101/ES. Povezanost osrednjih registrov držav članic s platformo se vzpostavi v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, opredeljenimi z izvedbenimi akti, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 4c Direktive 2009/101/ES.

Države članice zagotovijo, da so v skladu z njihovimi nacionalnimi zakoni, ki urejajo izvajanje odstavkov 4 in 5 tega člena, podatki iz odstavka 1 tega člena na voljo prek sistema medsebojno povezanih registrov, vzpostavljenih s členom 4a(2) Direktive 2009/101/ES.

Države članice zagotovijo, da so prek njihovih nacionalnih registrov in sistemov medsebojno povezanih registrov na voljo le podatki iz odstavka 1, ki so posodobljeni ter zadevajo dejanske lastnike, ter da bo dostop do teh podatkov v skladu s predpisi o varstvu podatkov.

Informacije iz odstavka 1 tega člena ostanejo dostopne prek nacionalnih registrov in sistemov medsebojno povezanih registrov še deset let po tem, ko se pravna ureditev iz odstavka 1 izbriše iz registra. Da se v skladu z odstavkoma 4 in 4a tega člena lahko izvajajo različne vrste dostopa, države članice sodelujejo s Komisijo.“;

(h)  doda se odstavek 10:

„10.  Za namene tega člena se razume, da se pravna ureditev iz odstavka ena, podobna skladu, ustanovi, upravlja ali deluje v državi članici, kjer:

(a)  je bil ustanovljen ali je urejen v skladu s pravom države članice ali ima končno pritožbeno sodišče v pristojnosti države članice; ali

(b)  je povezan z državo članico, in sicer tako, da:

(i)  eden ali več dejanskih lastnikov prebiva v tej državi članici;

(ii)  ima v lasti nepremičnine v tej državi članici;

(iii)  ima delnice ali glasovalne pravice ali lastniški delež v pravnem subjektu, ustanovljenem v tej državi članici; ali

(iv)  ima bančni ali plačilni račun v kreditni instituciji, ki je v tej državi članici.“;

(ha)  doda se naslednji odstavek 10a:

„10aDržave članice v 12 mesecih od začetka veljavnosti te direktive Komisijo obvestijo o kategorijah in značilnostih pravnih ureditev, ki so bile opredeljene v skladu z odstavkom 1, Komisija pa po izteku tega obdobja v dveh mesecih v Uradnem listu Evropske unije objavi konsolidirani seznam takih pravnih ureditev. Komisija do 26. junija 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, ali so bile vse pravne ureditve, ki imajo podobno strukturo ali funkcijo kot skladi, ki jih ureja pravo držav članic, ustrezno opredeljene in ali zanje veljajo obveznosti, kot so določene v tej direktivi. Če je to primerno, Komisija izvede ustrezne ukrepe, da se odzove na ugotovitve tega poročila.“

(11)  Člen 32 se spremeni:

(a)  v prvem pododstavku odstavka 3 se četrti stavek nadomesti z naslednjim:

„Od pooblaščenih subjektov lahko zahteva in pridobi dodatne podatke in jih uporabi.“;

(b)  doda se naslednji odstavek 9:

„9.  V okviru svojih funkcij je vsaka FIU zmožna od katerega koli pooblaščenega subjekta, brez poseganja v člen 53, pridobiti podatke za namene, določene v odstavku 1 tega člena, četudi ti pooblaščeni subjekti v skladu s členom 33(1)(a) niso predhodno predložili poročila.“;

(12)  vstavi se člen 32a:

Člen 32a

1.  Države članice uvedejo avtomatične centralizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji sistemi za pridobivanje elektronskih podatkov, ki omogočajo pravočasno identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje plačilne račune, kot je določeno v Direktivi 2007/64/ES, finančne instrumente, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU, ter bančne račune in sefe pri kreditni ustanovi na njihovem ozemlju. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

2.  Države članice za izpolnjevanje obveznosti iz te Direktive zagotovijo, da so podatki, ki se hranijo v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1, na nacionalni ravni neposredno dostopni FIU in pristojnim organom. Države članice zagotovijo, da je v skladu s členom 53 katera koli FIU zmožna kateri koli drugi FIU pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1.

3.  Naslednji podatki so dostopni in jih je možno poiskati prek centraliziranih mehanizmov iz odstavka 1:

–  za stranko oziroma imetnika računa in katere koli osebe, ki delujejo v imenu stranke: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(a), ali edinstvena identifikacijska številka;

–  za dejanskega lastnika stranke oziroma imetnika računa: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(b), ali edinstvena identifikacijska številka;

–  za banko ali plačilni račun: številka IBAN ter datum odprtja in zaprtja računa.“;

  za sef: ime in trajanje najema;

3a.  Komisija do 26. junija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varnega in učinkovitega povezovanja osrednjih registrov. Kadar je primerno, to poročilo spremlja zakonodajni predlog. “;

(12a)  vstavi se člen 32b:

„Člen 32b

1.  Države članice vzpostavijo avtomatične centralizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji sistemi za pridobivanje elektronskih podatkov, ki omogočajo pravočasno identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje zemljišča in nepremičnine na njihovem ozemlju. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

2.  Države članice zagotovijo, da so podatki, ki se hranijo v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1, na nacionalni ravni neposredno dostopni FIU in pristojnim organom. Države članice zagotovijo, da je v skladu s členom 53 katera koli FIU zmožna kateri koli drugi FIU pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1.

3.  Naslednji podatki so dostopni in jih je možno poiskati prek centraliziranih mehanizmov iz odstavka 1:

  za lastnika nepremičnin in katere koli osebe, ki delujejo v imenu lastnika: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(a), ali edinstvena identifikacijska številka;

  za dejanskega lastnika nepremičnin: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(b), ali edinstvena identifikacijska številka;

  za nepremičnine: datum in razlog za pridobitev lastništva, zastavne pravice na nepremičnino in druge pravice, razen lastništva;

  za zemljišča: lokacija, parcelna številka, kategorija zemljišča (trenutno stanje zemljišča), površina parcele (površina zemljišča);

  za zgradbe: lokacija, parcelna številka, hišna številka, vrsta stavbe, struktura stavbe, tlorisna površina.

4.  Države članice sodelujejo med seboj in s Komisijo, da v skladu z odstavkom 1 do 1. januarja 2018 vzpostavijo evropski register nepremičnin, ki bo nadgradil evropski informacijski sistem za zemljišča (EULIS). “

(12b)  vstavi se člen 32c:

„Člen 32c

1.  Države članice uvedejo avtomatične centralizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji sistemi za pridobivanje elektronskih podatkov, ki omogočajo pravočasno identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje pogodbe o življenjskem zavarovanju ali storitve, povezane z naložbami, kot so zavarovalne pogodbe z nadomestilom premije, sklenjene na njihovem ozemlju. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

2.  Države članice zagotovijo, da so podatki, ki se hranijo v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1, na nacionalni ravni neposredno dostopni FIU in pristojnim organom. Države članice zagotovijo, da je v skladu s členom 53 katera koli FIU zmožna kateri koli drugi FIU pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1.

3.  Naslednji podatki so dostopni in jih je možno poiskati prek centraliziranih mehanizmov iz odstavka 1:

  za pogodbenega partnerja in katero koli drugo osebo, ki trdi, da deluje v imenu pogodbenega partnerja: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(a), ali edinstvena identifikacijska številka;

  za dejanskega lastnika pogodbe o življenjskem zavarovanju: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(b), ali edinstvena identifikacijska številka;

  za pogodbe o življenjskem zavarovanju: datum sklenitve pogodbe in zavarovani znesek.

4.  Komisija do 26. junija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varnega in učinkovitega povezovanja osrednjih registrov. Kadar je primerno, to poročilo spremlja zakonodajni predlog.“

(13)  Člen 33 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1.  Države članice od pooblaščenih subjektov ter, kadar je ustrezno, od njihovih direktorjev, zaposlenih ter zunanjih svetovalcev in strokovnjakov zahtevajo, da v celoti sodelujejo, tako da nemudoma:

(aa)  v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)  FIU na njeno zahtevo neposredno posredujejo vse potrebne informacije.“;

(13a)  Člen 34 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice obveznosti iz člena 33(1) ne uporabljajo za notarje, druge neodvisne pravne strokovnjake, revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce le, v kolikor se tako izvzetje strogo nanaša na informacije, ki jih prejmejo od ali pridobijo v zvezi z eno od svojih strank med ugotavljanjem pravnega položaja njihove stranke ali ko branijo ali zastopajo to stranko v sodnem postopku ali v zvezi z njim, ▌ ne glede na to, ali so takšne informacije pridobljene pred, med ali po takem postopku.

V primeru davčne utaje, izogibanja davkom in davčne goljufije, in ne glede na domnevo nedolžnosti in pravico do pravičnega sojenja, države članice zagotovijo, da ti strokovnjaki vodijo evidenco ukrepov, ki so bili sprejeti, da bi po potrebi dokazali dejansko opravljanje nalog, povezanih z delovnim mestom.“

(aa)  doda se naslednji odstavek 2a:

„2a.  Samoregulativni organi, ki jih ustanovijo države članice v skladu z odstavkom 1, objavijo letno poročilo, ki vsebuje informacije o:

(a)  ukrepih, sprejetih v skladu s členi 58, 59 in 61;

(b)  številu prejetih poročil o kršitvah;

(c)  številu poročil, predloženih FIU;

(d)  številu in opisu ukrepov, izvedenih za preverjanje, ali pooblaščeni subjekti izpolnjujejo svoje obveznosti iz:

i.  členov 10 do 24 (skrbno preverjanje strank);

ii.  členov 33, 34 in 35 (prijavljanje sumljivih transakcij);

iii.  člena 40 (vodenje evidenc); in

iv.  členov 45 in 46 (notranji nadzor).“

(13b)  Člen 37 se nadomesti z naslednjim:

„Če pooblaščeni subjekt ali zaposleni ali direktor takšnega pooblaščenega subjekta, FIU ali drugih ustreznih javnih organov v dobri veri razkrije informacije v skladu s členoma 33 in 34, se takšno razkritje ne šteje za kršitev omejitve razkrivanja informacij, določene s pogodbo ali s katero koli določbo zakona ali drugega predpisa, in ne predstavlja nikakršne odgovornosti za škodo s strani pooblaščenega subjekta ali njegovega direktorja ali zaposlenih, niti ne v primerih, da niso natančno poznali osnovnega kaznivega dejanja, in ne glede na to, ali je do nezakonite dejavnosti dejansko prišlo.“

(13c)  Člen 38 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da se posamezniki, vključno z zaposlenimi pri pooblaščenem subjektu in njegovimi predstavniki, ki sum pranja denarja ali financiranja terorizma prijavijo interno, eksterno ali neposredno FIU, pravno zaščitijo pred izpostavljenostjo grožnjam, povračilnim ukrepom ali drugim sovražnim dejanjem, zlasti pa pred negativnimi ali diskriminatornimi ukrepi na delovnem mestu, tožbenimi zahtevki in kazenskimi obtožbami, povezanimi s takim razkritjem.“

(aa)  doda se naslednji odstavek 1a:

„1a.  Države članice zagotovijo, da lahko posamezniki, ki so izpostavljeni grožnjam, drugim sovražnim dejanjem ali negativnim ali diskriminatornim ukrepom na delovnem mestu, ker so prijavili sum pranja denarja ali financiranja terorizma interno ali neposredno FIU, varno vložijo pritožbo pri ustreznih pristojnih organih. Države članice zagotovijo, da so pristojni organi zakonsko obvezani izvesti preiskavo in izdati odločbo. Vedno obstaja možnost sodnega varstva zoper odločbo.“

(14)  v členu 39 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Prepoved iz odstavka 1 ne preprečuje razkritja med kreditnimi in finančnimi institucijami iz držav članic pod pogojem, da pripadajo isti skupini, ali med temi institucijami in njihovimi podružnicami in hčerinskimi družbami v večinski lasti v tretjih državah pod pogojem, da te podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v celoti spoštujejo politike in postopke na ravni skupine, vključno s postopki za izmenjavo informacij v okviru skupine v skladu s členom 42, ter da politike in postopki na ravni skupine ustrezajo zahtevam iz te direktive.“;

(15)  v členu 40 se odstavek 1 spremeni:

(a)  točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)  pri skrbnem preverjanju strank kopije dokumentov in informacije, po možnosti vključno s podatki, pridobljenimi prek sredstev elektronske identifikacije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 910/2014, ali z drugimi tehnikami identifikacije na daljavo, ki jih odobrijo pristojni organi, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev skrbnega preverjanja strank, določenih v Poglavju II, in sicer pet let po zaključku poslovnega odnosa s stranko ali po datumu izvedbe občasne transakcije;

(b)  dokazno dokumentacijo in evidence transakcij z originalnimi listinami ali kopijami, ki so po veljavnem nacionalnem pravu sprejemljive kot dokaz v sodnem postopku in so potrebne za identifikacijo transakcij, po možnosti vključno z informacijami, pridobljenimi prek sredstev elektronske identifikacije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 910/2014, ali z drugimi tehnikami identifikacije na daljavo, ki jih odobrijo pristojni organi, in sicer pet let po zaključku poslovnega odnosa s svojo stranko ali po datumu izvedbe občasne transakcije.“;

(b)  doda se naslednji pododstavek:

„Drugi pododstavek prav tako velja za podatke, dostopne prek centraliziranih mehanizmov iz člena 32a.“;

(15a)  Člen 43 se nadomesti z naslednjim:

„Obdelava osebnih podatkov na podlagi te direktive za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma iz člena 1 se šteje za zadevo v javnem interesu v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.“

(15b)  Člen 44 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)  podatke v zvezi s številom čezmejnih zahtev po informacijah, ki jih je podala, prejela, zavrnila in nanje deloma ali v celoti odgovorila FIU, razčlenjene po državi nasprotne stranke.“

(aa)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice Eurostatu in Komisiji posredujejo statistične podatke iz odstavka 2. Eurostat objavi letno poročilo s povzetkom in razlago statističnih podatkov iz odstavka 2, ki mora biti na voljo na spletišču Eurostata.

(16)  v členu 47 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev menjave med virtualnimi in papirnimi valutami, ponudniki skrbniških denarnic, menjalnice, družbe, ki unovčujejo čeke, ter izvajalci storitev za sklade in družbe pridobijo licenco ali so registrirani ter da se regulirajo tudi ponudniki storitev iger na srečo.“;

(16a)  Člen 48 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

Države članice zlasti zahtevajo, da pristojni organi učinkovito spremljajo dejavnosti oseb, na katere pooblaščeni subjekti in samoregulativni organi prenesejo naloge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma.

(aa)  vstavi se odstavek 1a:

„1a.  Države članice zagotovijo, da en pristojni organ deluje kot organ, ki je pristojen za nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter je strukturno neodvisen. Organ za nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zagotavlja nadzor in usklajevanje dejavnosti za boj proti pranju denarja, ki jih izvajajo drugi pristojni organi in organi kazenskega pregona, da zagotovi, da so vsi subjekti, za katere velja obveznost, predmet ustreznega nadzora, vključno z inšpekcijskimi pregledi, preprečevanjem, spremljanjem in popravnimi ukrepi. Organ za nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma deluje kot kontaktna točka za organe za nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v drugih državah članicah, Komisijo in evropske nadzorne organe.“

(ab)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, vključno s pristojnostjo, da zahtevajo vse informacije o spremljanju skladnosti s predpisi in izvajajo preglede, ter imajo ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da osebje teh organov vzdržuje visoko raven poklicnih standardov, vključno s standardi zaupnosti in varstva podatkov, da ima osebje integriteto ter da je ustrezno usposobljeno. Države članice zagotovijo, da ima osebje teh organov vzpostavljenih dovolj pravil in mehanizmov za preprečevanje in kaznovanje primerov navzkrižja interesov.

(16b)  vstavi se naslednji člen 48a:

„Člen 48a

1.  Strokovnjaki Komisije pri pristojnih organih držav članic opravljajo splošne in posebne revizije. Komisija lahko imenuje strokovnjake iz držav članic, da pomagajo njenim strokovnjakom. Splošne in posebne revizije se opravljajo redno. Njihov glavni namen je preveriti, ali pristojni organi ukrepajo v skladu z ocenami tveganja in ob upoštevanju te direktive. Komisija lahko pred izvajanjem takih revizij od držav članic zahteva, da čim prej zagotovijo morebitne pomembne informacije.

2.  Posebne revizije in inšpekcijski pregledi na enem ali več posebnih področjih lahko dopolnjujejo splošne revizije. S temi posebnimi revizijami in inšpekcijskimi pregledi se zlasti:

(a)  preverja izvajanje priporočil o ukrepih, primernih za odpravo tveganj, ugotovljenih v ocenah tveganja, in lahko vključujejo, kjer je to ustrezno, inšpekcijske preglede pristojnih organov na kraju samem;

(b)  preverjata delovanje in organizacija pristojnih organov;

(c)  raziskujejo pomembne ali ponavljajoče se težave v državah članicah;

(d)  preiskujejo izredne razmere, težave, ki se pojavljajo, ali nov razvoj dogodkov v državah članicah.

3.  Komisija poroča o ugotovitvah vsake opravljene revizije. Če je to primerno, njeno poročilo vsebuje priporočila za države članice, ki se vključijo v priporočila iz člena 7(5a). Komisija da svoja poročila na voljo javnosti. Komisija ustreznim pristojnim organom predloži osnutek poročila, da podajo svoje pripombe, ki jih upošteva pri pripravi končnega poročila in objavi skupaj s končnim poročilom.

4.  Komisija pripravi letni program nadzora, ga vnaprej pošlje državam članicam in poroča o njegovih rezultatih. Komisija lahko spremeni program, da upošteva spremembe na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

5.  Države članice:

(a)  sprejmejo ustrezne nadaljnje ukrepe ob upoštevanju priporočil, ki izhajajo iz revizij;

(b)  nudijo vso potrebno pomoč ter zagotovijo vso dokumentacijo in drugo tehnično podporo, ki jo zahtevajo strokovnjaki Komisije, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo revizije;

(c)  zagotovijo, da imajo strokovnjaki Komisije dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij, pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z računalniškimi sistemi.

6.  Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 64 za oblikovanje podrobnih pravil v zvezi z revizijami.“

(17)  člen 49 se nadomesti z naslednjim:

Člen 49

Države članice zagotovijo, da imajo oblikovalci politike, FIU, nadzorni organi in drugi pristojni organi, ki sodelujejo pri AML/CFT, kot so davčni organi in organi kazenskega pregona, učinkovite mehanizme, ki jim omogočajo sodelovanje in usklajevanje na domači ravni glede razvoja in izvajanja politik in dejavnosti za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, tudi zaradi izpolnjevanja obveznosti iz člena 7.“;

(17a)  člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi evropskim nadzornim organom zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za omogočanje opravljanja njihovih nalog v skladu s to direktivo. Evropski nadzorni organi do 26. junija 2017 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe, o načinih sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, in sicer v zvezi z nadzorom kreditnih in finančnih institucij, ki delujejo na čezmejni ravni, na področju skladnosti s pravili AML/CFT.

(18)  v oddelku 3 Poglavja VI se doda naslednji pododdelek IIa:

„Pododdelek IIa

Sodelovanje med pristojnimi organi

Člen 50a

Države članice zagotovijo izmenjavo podatkov in pomoč med pristojnimi organi. Države članice zlasti zagotovijo, da pristojni organi ne zavračajo prošenj za pomoč na podlagi dejstva:

(a)  da se prošnja nanaša tudi na davčne zadeve;

(b)  da nacionalna zakonodaja od pooblaščenih subjektov zahteva varovanje tajnosti ali zaupnosti, razen če se zahtevani podatki hranijo v okoliščinah, kjer velja poklicna tajnost ali zaupnost;

(c)  da v zadevni državi članici poteka poizvedovanje, preiskava ali postopek, razen če bi pomoč ovirala to poizvedovanje, preiskavo ali postopek;

(d) da je narava ali status organa, ki vlaga zahtevo, drugačna od narave ali statusa pristojnega organa, od katerega se zahteva pomoč.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki nadzorujejo kreditne in finančne institucije, med seboj sodelujejo, kolikor je le mogoče, ne glede na njihovo naravo ali status. To sodelovanje vključuje tudi možnost, da zaprošeni pristojni organ v okviru svojih pristojnosti preiskuje v imenu pristojnega organa, ki je za to zaprosil, ter poznejšo izmenjavo informacij, pridobljenih pri takšni preiskavi.“

(18a)  vstavita se člen 51a in člen 51b:

„Člen 51a

Komisija do junija 2017 predloži zakonodajni predlog za ustanovitev evropske FIU, ki bi usklajevala in podpirala FIU držav članic ter jim nudila pomoč. Evropska FIU nudi podporo nacionalnim FIU pri vzdrževanju in razvoju tehnične infrastrukture za zagotavljanje izmenjave informacij, jim pomaga pri skupni analizi čezmejnih zadev in pripravi svojo analizo zadev ter usklajuje delo FIU držav članic za čezmejne zadeve. V ta namen si nacionalna FIU pri preiskavi zadeve, povezane s pranjem denarja, samodejno izmenjuje informacije z evropsko FIU. Pri tem zakonodajnem predlogu se upoštevajo rezultati primerjave pooblastil in ovir za sodelovanje FIU držav članic, ki jo je izvedla Komisija, da bi oblikovali uravnotežen in prilagojen sistem sodelovanja.

Člen 51b

1.  Države članice zagotovijo, da lahko njihove FIU sodelujejo in si izmenjujejo informacije s tujimi sodelujočimi organi.

2.  Države članice zagotovijo, da lahko njihove FIU izvedejo preiskavo v imenu tujih sodelujočih organov, če bi to lahko bilo pomembno za analizo finančnih transakcij. Preiskave bi morale vključevati vsaj:

  iskanje po lastnih zbirkah podatkov, ki bi vključevalo informacije, povezane s poročili o sumljivih transakcijah,

  iskanje po drugih zbirkah podatkov, do katerih imajo lahko neposredni ali posredni dostop, vključno z zbirkami podatkov organov kazenskega pregona, javnimi zbirkami podatkov, upravnimi zbirkami podatkov in komercialno dostopnimi zbirkami podatkov.

Če jim je to dovoljeno, FIU za pridobitev ustreznih informacij vzpostavijo tudi stik s pristojnimi organi in finančnimi institucijami.“;

(19)  člen 53 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Zahteva vsebuje ustrezna dejstva, sekundarne informacije, razloge za zahtevo in opis, kako bodo zahtevane informacije uporabljene.“

(b)  v drugem pododstavku odstavka 2 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Ta FIU pridobi podatke v skladu s členom 32(9) in nemudoma posreduje odgovore.“;

(ba)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.  FIU lahko zavrne izmenjavo informacij le v izjemnih primerih, če bi bila izmenjava lahko v nasprotju s temeljnimi načeli njenega nacionalnega prava. Te izjeme se opredelijo tako, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno omejevanje proste izmenjave informacij za namene analiz. Pri sklicevanju na take izjemne okoliščine FIU, ki prejme zahtevo, pošlje poročilo Komisiji.“;

(bb)  dodata se naslednja odstavka 3a in 2b:

„3a.  FIU vsake države članice objavlja letne zbirne statistične podatke o svojem sodelovanju in izmenjavi informacij z drugimi FIU.

3b.  Komisija pripravi poročilo o ovirah, s katerimi se srečujejo pristojni organi v zvezi z izmenjavo informacij in pomočjo med organi različnih držav članic. To poročilo se objavi vsaki dve leti.“

(19a)  v členu 54 se doda naslednji odstavek:

"1a.  Države članice zagotovijo, da FIU imenuje vsaj enega uradnika, ki bo pristojen za prejemanje zahtev po informacijah ali vzajemni pravni pomoči ustreznih subjektov v drugih državah članicah in zagotavljanje, da se te zahteve pravočasno obravnavajo.“

(20)  člen 55 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da FIU, ki prejme zahtevo za predhodno soglasje za posredovanje informacij, to soglasje pristojnim organom izda hitro in v čim večjem obsegu, ne glede na vrsto povezanega predhodnega kaznivega dejanja. FIU svojega soglasja za takšno posredovanje ne zavrne, razen če je to zunaj področja uporabe njenih določb AML/CFT, če bi to lahko vodilo do oviranja kazenske preiskave, če bi bilo v jasnem nasprotju z upravičenimi interesi fizične ali pravne osebe ali države članice FIU, ki prejme zahtevo, ali če bi bilo kako drugače v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava te države članice. Vsaka takšna zavrnitev izdaje soglasja se ustrezno pojasni.“;

(aa)  doda se naslednji odstavek 2a:

„2a.  Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, ki obravnava potrebno in učinkovito usklajevanje FIU ter je namenjen usklajevanju boja proti finančnemu kriminalu na ravni EU prek FIU.“

(21)  člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57

Razlike pri opredelitvah predhodnih kaznivih dejanj v nacionalnem pravu ne omejujejo sposobnosti FIU, da lahko zagotovijo pomoč drugi FIU ali izmenjujejo, širijo in uporabljajo informacije v skladu s členi 53, 54 in 55.“;

(21a)  v oddelku 3 poglavja VI se vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek IIIa

Sodelovanje med pristojnimi organi, ki nadzorujejo kreditne in finančne institucije, in varovanje poklicne skrivnosti

Člen 57a

1.  Države članice zagotovijo, da vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, ki nadzorujejo kreditne in finančne institucije glede skladnosti s to direktivo, ter revizorje ali izvedence, ki delujejo v imenu pristojnih organov, zavezuje obveznost varovanja poklicne skrivnosti.

Zaupne informacije, ki jih lahko prejmejo med opravljanjem svojih dolžnosti v skladu s to direktivo, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirne informacije, tako da se posamezni pooblaščeni subjekti ne morejo prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

2.  Odstavek 1 tem pristojnim organom ne preprečuje prenosa ali medsebojne izmenjave informacij v skladu s to direktivo ali drugimi direktivami ali uredbami, ki se nanašajo na nadzor kreditnih in finančnih institucij. Prenos ali izmenjava informacij sta v skladu z nacionalnim pravom pogojena z obveznostjo organa, ki prejme informacije, da izpolnjuje pogoje glede varovanja poklicne skrivnosti, kot so navedeni v odstavku 1.

3.  Pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije v skladu z odstavkom 1, te informacije uporabljajo samo:

  med opravljanjem svojih dolžnosti v skladu s to direktivo, vključno s sankcioniranjem,

  med opravljanjem svojih dolžnosti v skladu z drugimi direktivami ali uredbami, vključno s sankcioniranjem,

  pri pritožbi zoper odločitev pristojnega organa, vključno s sodnimi postopki,

  pri sodnih postopkih, začetih v skladu s posebnimi določbami iz zakonodaje Unije, sprejetimi na področju kreditnih in finančnih institucij.

4.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki nadzorujejo kreditne in finančne institucije, med seboj sodelujejo, kolikor je le mogoče, ne glede na njihovo naravo ali status. To sodelovanje vključuje tudi možnost, da zaprošeni pristojni organ v okviru svojih pristojnosti preiskuje v imenu pristojnega organa, ki je za to zaprosil, ter poznejšo izmenjavo informacij, pridobljenih pri takšni preiskavi.

5.  Države članice lahko sklenejo sporazume o sodelovanju, ki zagotavljajo sodelovanje in izmenjavo zaupnih informacij s pristojnimi organi, ki sodelujejo s pristojnimi organi iz odstavka 1. Taki sporazumi o sodelovanju se sklenejo na podlagi vzajemnosti in le, če za razkrite informacije velja jamstvo varovanja poklicne skrivnosti, ki je vsaj enako tistemu iz odstavka 1. Zaupne informacije, ki se izmenjajo v skladu s temi sporazumi o sodelovanju, se uporabijo za opravljanje nadzorne naloge navedenih organov.

Če informacija izvira iz druge države članice, se je ne sme razkriti brez izrecnega soglasja pristojnih organov, ki so jo razkrili, in se sme, če je primerno, razkriti le izključno za namen, za katerega so ti pristojni organi dali soglasje.

Člen 57b

1.  Ne glede na člen 57a(1) in (3) lahko države članice odobrijo izmenjavo informacij znotraj države ali v drugi državi članici med pristojnimi organi in naslednjimi subjekti pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij:

  organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora drugih subjektov v finančnem sektorju, in organi, ki so odgovorni za nadzor finančnih trgov,

  organi, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju institucij ter v drugih podobnih postopkih,

  osebami, odgovornimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov kreditnih in finančnih institucij.

V vseh primerih veljajo za prejete informacije zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enake tistim iz člena 57a(1).

2.  Ne glede na člen 57a(1) in (3) lahko države članice na podlagi določb iz nacionalne zakonodaje odobrijo razkritje nekaterih informacij drugim oddelkom v državni upravi, odgovornim za zakonodajo o nadzoru kreditnih in finančnih institucij, ter inšpektorjem, ki delujejo v imenu teh oddelkov.

Taka razkritja so seveda mogoča le, kadar so potrebna zaradi nadzora navedenih institucij, da se zagotovi skladnost s to direktivo. Za osebe, ki imajo dostop do informacij, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enake tistim iz člena 57a(1).

3.  Države članice odobrijo razkritje nekaterih informacij, povezanih z nadzorom kreditnih institucij glede skladnosti s to direktivo, parlamentarnim preiskovalnim odborom v njihovi državi članici, računskim sodiščem v njihovi državi članici in drugim subjektom, pristojnim za preiskave v njihovi državi članici, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)  subjekti imajo z nacionalnim pravom jasno določena pooblastila za preiskovanje ali pregledovanje ukrepov organov, odgovornih za nadzor institucij ali za zakonodajo o tem nadzoru,

(b)  subjekti menijo, da so informacije potrebne za izpolnjevanje pooblastil iz točke (a);

(c)  za osebe, ki imajo dostop do informacij, v skladu z nacionalnim pravom veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enake tistim iz člena 57a(1);

(d)  kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se razkrijejo le ob izrecnem soglasju pristojnih organov, ki so jih razkrili, in le za namene, za katere so ti organi dali soglasje.

4.  Ta pododdelek ne preprečuje pristojnim organom, ki nadzorujejo kreditne in finančne institucije glede skladnosti s to direktivo, da za namene opravljanja svojih nalog prenašajo zaupne informacije drugim organom, pristojnim za nadzor kreditnih in finančnih institucij v skladu z drugimi direktivami ali uredbami, vključno z Evropsko centralno banko, ki deluje v skladu z Uredbo 1024/2013.“

(21b)   v oddelku 3 poglavja VI se vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek IIIb

Mednarodno sodelovanje

Člen 57c

1.  Država članica bi morala zagotoviti, da njeni pristojni organi, ki nadzorujejo kreditne in finančne institucije, pa tudi njihovi organi kazenskega pregona zagotavljajo največji možni obseg mednarodnega sodelovanja s pristojnimi organi tretjih držav, ki sodelujejo s pristojnimi nacionalnimi organi.

2.  Država članica zagotovi, da obstajajo učinkoviti pristopi za olajšanje takojšnje in konstruktivne izmenjave informacij v zvezi s pranjem denarja neposredno med sodelujočimi organi, bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo.“

(21c)  člen 58 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da so organi kazenskega pregona v primerih kršitev, ki so predmet kazenskih sankcij, ustrezno obveščeni o takih kršitvah.“

(b)  doda se naslednji odstavek:

„4a.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi in samoregulativni organi obvestijo Komisijo, kadar nacionalna zakonodaja ovira njihova nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij.

(21d)  člen 59 se spremeni:

(a)  uvodni del odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Države članice zagotovijo, da se ta člen uporablja vsaj za primere kršitev obveznosti s strani pooblaščenih subjektov, in sicer v zvezi z zahtevami iz:“

(b)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo tudi, da se ta člen uporablja vsaj za tiste primere kršitev obveznosti s strani gospodarskih in drugih pravnih subjektov, skladov in drugih pravnih ureditev s podobno strukturo ali skladom podobnimi funkcijami, ki so hude, ponavljajoče se in sistematične, ali pa kombinacija navedenega, in sicer v zvezi z zahtevami iz členov 30 in 31.“

(c)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)  umik ali začasni umik dovoljenja, kadar gre za hude, ponavljajoče se in sistematične primere kršitev ali kombinacijo navedenega in kadar je slednje potrebno za pooblaščeni subjekt;“

(d)  v odstavku 3 se vstavi naslednja točka:

„(ba)  umik dovoljenja za delovanje, kadar gre za hude, ponavljajoče se in sistematične primere kršitev ali kombinacijo navedenega;“

(21e)  člen 61 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi in samoregulativni organi uvedejo učinkovite in zanesljive mehanizme za spodbujanje poročanja pristojnim organom in samoregulativnim organom o morebitnih ali dejanskih kršitvah nacionalnih določb za prenos te direktive.“;

(b)  v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Pristojni organi zagotovijo enega ali več varnih komunikacijskih kanalov, preko katerega bodo lahko osebe prijavile sume o pranju denarja ali financiranju terorizma. Ti kanali zagotovijo, da je identiteta oseb, ki posredujejo informacije, znana samo pristojnim organom.“

(21f)  člen 64 se nadomesti z naslednjim:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 in člena 48a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 25. junija 2015.“

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9 in člena 48a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za mesec dni.“

(21g)  v členu 65 se doda naslednji pododstavek 1a:

„Poročilo po potrebi spremljajo ustrezni predlogi v zvezi z izboljšanjem sodelovanja med uradi držav članic za odvzem premoženjske koristi, gotovinskimi plačili, virtualnimi valutami, pooblastili za vzpostavitev in vzdrževanje osrednje podatkovne zbirke, kjer so registrirane uporabniške identitete in naslovi denarnic, ki so dostopni FIU, ter obrazci za samoprijavo za uporabnike virtualnih valut.

Komisija do konca leta 2017 pripravi poročilo o pooblastilih FIU držav članic in ovirah za sodelovanje. To poročilo vključuje oceno sredstev za podporo skupne analize čezmejnih zadev in rešitev za povečanje stopnje finančnega obveščanja v EU. Poročilo po potrebi spremljajo ustrezni predlogi za odpravo ovir pri sodelovanju v zvezi z dostopom do informacij ter njihovo izmenjavo in uporabo. Poročilo vključuje oceno potrebe po:

(a)  operativnih smernicah o ustreznem izvajanju te direktive;

(b)  olajšanju izmenjave informacij o čezmejnih zadevah;

(c)  mehanizmu za reševanje sporov;

(d)  podpori za skupno strateško analizo tveganja na ravni Unije;

(e)  skupinah za skupno analizo za čezmejne zadeve;

(f) poročanju pooblaščenih subjektov neposredno mreži FIU.net;

(g)  ustanovitvi evropske finančne obveščevalne enote za okrepitev sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi FIU.“;

(22)  v členu 65 se doda naslednji drugi odstavek:

„Poročilo po potrebi spremljajo ustrezni predlogi v zvezi z virtualnimi valutami pa tudi pooblastila za vzpostavitev in vzdrževanje osrednje podatkovne baze, kjer so registrirane uporabniške identitete in naslovi denarnic, ki so dostopni FIU, ter obrazci za samoprijavo za uporabnike virtualnih valut.“;

(23)  v členu 66 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Direktivi 2005/60/ES in 2006/70/ES se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2017.“;

(24)  v členu 67(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2017. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.“;

(24a)  v Prilogi II se uvodni del točke (3) nadomesti z naslednjim:

„(3)  Dejavniki geografskega tveganja – registracija v:“

(25)  v točki (2) Priloge III se točka (c) nadomesti z naslednjim:

"(c)  brezosebni poslovni odnosi ali transakcije brez določenih zaščitnih ukrepov, npr. sredstev elektronske identifikacije ali zadevnih storitev zaupanja, kot je določeno v Uredbi (EU) 910/2014, ali drugih tehnik identifikacije na daljavo, ki jih odobrijo pristojni organi;

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/101/ES

Direktiva 2009/101/ES se spremeni:

(1)  v Poglavju 1 se vstavi člen 1a:

„Člen 1a

Področje uporabe

Ukrepi glede razkritja informacij o dejanskem lastništvu veljajo v zvezi z zakoni in drugimi predpisi držav članic, ki se nanašajo na:

(a)  gospodarske in druge pravne subjekte iz člena 30 Direktive 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(20), vključno z vrstami družb iz člena 1 te direktive▌;

(b)  skladi, sestavljeni iz kakršnega koli premoženja osebe oziroma hranjeni v imenu osebe, ki opravlja posel, ki pomeni ali vključuje upravljanje skladov, in deluje kot skrbnik sklada z namenom ustvariti dobiček, ter druge vrste pravnih ureditev, ki imajo strukturo ali funkcijo, podobno takšnim skladom.

(1a)  člen 7 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka:

"(aa)  netočno in nepopolno razkritje informacij o dejanskem lastništvu, kakor zahteva člen 7b;“

(b)  doda se naslednja točka:

„(ba)  nerazkritje informacij o dejanskem lastništvu, kakor zahteva člen 7b;“

(c)  doda se naslednji odstavek:

„Države članice zagotovijo, da je mogoče, kadar obveznosti veljajo za pravne osebe, kazni uporabiti za člane uprave ali katere koli druge posameznike, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.“

(2)  v Poglavju 2 se vstavi naslednji člen 7b:

„Člen 7b

Razkritje informacij o dejanskem lastništvu

1.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki jih subjekti iz člena 1a(a) in (b) te Direktive v skladu s členoma 30 in 31 Direktive 2015/849 potrebujejo za obvezno razkritje ustreznih, natančnih in posodobljenih informacij o dejanskem lastništvu.

Informacije vsebujejo vsaj ime, datum rojstva ter državljanstvo, državo prebivališča dejanskega lastnika in kontaktne podatke (brez razkritja domačega naslova), prav tako pa tudi naravo in obseg deležev, ki jih ima lastnik.

2.  Razkritje informacij o dejanskem lastništvu iz odstavka 1 se zagotovi prek osrednjih registrov iz člena 30(3) ▌ Direktive 2015/849.

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o dejanskem lastništvu iz odstavka 1 tega člena prav tako javno dostopne prek sistema medsebojno povezanih registrov iz člena 4a(2) v skladu s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov, pri čemer velja obveznost spletne registracije. Države članice lahko uvedejo pristojbino za kritje upravnih stroškov.

4.  V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavku 1, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Države članice zagotovijo, da se ta izvzetja odobrijo na podlagi podrobne ocene izredne narave okoliščin, pri čemer je ocena dostopna na zahtevo Komisije. Izvzetja se redno preverjajo, da se preprečijo zlorabe. Če je izvzetje odobreno, je to treba jasno navesti v registru. Zagotovijo se pravice do upravnega pregleda odločitve o izvzetju in do učinkovitega pravnega varstva. Države članice objavijo letne statistične podatke o številu odobrenih izvzetij in navedene razloge ter podatke posredujejo Komisiji.

5.   Osebni podatki dejanskih lastnikov iz odstavka 1 se razkrijejo za namene omogočanja tretjim osebam in civilnim družbam na splošno, da vedo, kdo so dejanski lastniki, in tako s povečanim pregledom javnosti preprečujejo zlorabo pravnih subjektov in pravnih ureditev. V ta namen so informacije prek nacionalnih registrov in sistema medsebojno povezanih registrov javno dostopni ▌ deset let po tem, ko se družba ali ureditev izbriše iz registra.

5a.  Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami te direktive. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, vključno s pristojnostjo, da zahtevajo vse informacije o spremljanju skladnosti s predpisi in izvajajo preglede, ter imajo ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da osebje teh organov vzdržuje visoko raven poklicnih standardov, vključno s standardi zaupnosti in varstva podatkov, da ima osebje integriteto ter da je ustrezno usposobljeno.“.

Člen 2a

Spremembe Direktive 2013/36/EU

V členu 56(1) Direktive 2013/36/EU se doda naslednja točka:

(fa)  organi, pristojnimi za nadzor pooblaščenih subjektov iz odstavka 1(1) in (2) člena 2 Direktive 2015/849 glede skladnosti s to direktivo.“

Člen 3

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 2017. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta Direktiva začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(3)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(4)

UL C […], […], str. [...].

(5)

UL C […], […], str. [...].

(6)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(7)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, „Evropska agenda za varnost“, COM(2015)0185.

(8)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma, COM(2016)0050.

(9)

Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 258, 1.10.2009, str. 11).

(10)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(11)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(12)

Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(13)

Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

(14)

Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(15)

UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(16)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(17)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(18)

UL C …

(19)

Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(20)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;


MNENJE Odbora za razvoj (1.12.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES

(COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD))

Pripravljavka mnenja: Elly Schlein

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila predlog, s katerim želi dodatno okrepiti pravila EU na področju preprečevanja pranja denarja, da bi ukrepali proti financiranju terorizma ter povečali preglednost o tem, kdo so dejanski lastniki podjetij in skladov in tako okrepili boj proti izogibanju davkom.

Pripravljavka mnenja pozdravlja spremembe, ki jih je predlagala Komisija, saj pomenijo pozitiven napredek pri reševanju vprašanj davčne utaje in pranja denarja. Panamski dokumenti znova dokazujejo, kako nujno je vzpostaviti učinkovita pravila za preverjanje dejanskega lastništva podjetij in drugih pravnih oseb. Poudariti je treba, da se v državah v razvoju zaradi nepreglednih poslov in mreže nepoštenih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo anonimna navidezna podjetja in skladi, izgubi ogromno sredstev.

Kljub temu pa sedanji predlog ni zadovoljiv odziv, saj državljani pričakujejo odločnejše in hitrejše ukrepanje. Pripravljavka mnenja meni, da je v predlogu še vedno nekaj resnih vrzeli: obveznost javnega razkritja dejanskih lastnikov ne velja za vse sklade – nekateri izmed njih bi lahko to informacijo razkrili le, če se dokaže legitimni interes. Veljavna direktiva vsebuje določbo, po kateri se za podjetja, pri katerih ni mogoče ugotoviti, kdo je dejanski lastnik, namesto njega imenuje člana višjega vodstva. Čeprav se je prag za dejansko lastništvo znižal s 25-odstotnega lastniškega deleža na 10-odstotnega, ta sprememba nima velikega učinka, saj se nanaša le na nedejavne nefinančne subjekte.

Čeprav pripravljavka mnenja podpira prizadevanja Komisije, meni, da morata Evropski parlament in Svet narediti več, da bi odpravila pomanjkljivosti, ki bi utegnile oslabiti preprečevanje pranja denarja in boj proti izogibanju davkom in davčni utaji po vsem svetu. Če se te vrzeli ne odpravijo, bodo države v razvoju vse težje razkrivale pravno osebnost navideznih podjetij v Evropi, da bi lahko izterjale ukradeno premoženje in se borile proti nezakonitim finančnim tokovom. EU bi morala izkoristiti priložnost za dodatno okrepitev svojih pravil o preprečevanju pranja denarja in izboljšanje preglednosti, pri tem pa upoštevati tudi posebne potrebe držav v razvoju, ki jih še posebej pestijo nezakoniti finančni tokovi. V skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj bi bilo treba državam v razvoju omogočiti, da zberejo lastne vire, predvsem z obdavčenjem. Samo popolno javno razkritje lahko državljanom držav v razvoju omogoči, da preprečijo uporabo navideznih podjetij za pranje in s tem izgubo denarja, ki je nujno potreben za razvoj.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Unija in njene države članice na eni strani ter tretje države na drugi imajo skupno odgovornost v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Pri sodelovanju s tretjimi državami bi se bilo treba dodatno osredotočiti na krepitev finančnih sistemov in uprav v državah v razvoju, da bi se lahko bolje vključile v svetovni proces davčne reforme, s čimer bi preprečevali finančni kriminal in z njim povezane nezakonite dejavnosti ter izvajali mehanizme proti pranju denarja, prek katerih bi lahko bolje izmenjevali podatke in informacije z drugimi državami ter tako odkrivali goljufije in teroriste.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Potrebno bi bilo pojasniti posebni dejavnik, ki določa državo članico, ki je odgovorna za spremljanje in registracijo informacij o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev. Da bi se izognili temu, da se zaradi razlik v pravnih sistemih držav članic nekateri skladi ne spremljajo in niso nikjer v Uniji registrirani, bi morali biti vsi skladi in podobne pravne ureditve registrirati tam, kjer se upravljajo. Za zagotovitev učinkovitega spremljanja in registracije informacij o dejanskem lastništvu skladov je potrebno tudi sodelovanje med državami članicami.

(21)  Potrebno bi bilo pojasniti posebni dejavnik, ki določa državo članico, ki je odgovorna za spremljanje in registracijo informacij o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev. Da bi se izognili temu, da se zaradi razlik v pravnih sistemih držav članic nekateri skladi ne spremljajo in niso nikjer v Uniji registrirani, bi morali biti vsi skladi in podobne pravne ureditve registrirati tam, kjer se ustanovijo, upravljajo ali kjer delujejo. Za zagotovitev učinkovitega spremljanja in registracije informacij o dejanskem lastništvu skladov je potrebno tudi sodelovanje med državami članicami.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Da se zagotovi sorazmernost, bi dostop do informacij o dejanskem lastništvu v zvezi s katerimi koli drugimi skladi razen tistimi, ki so sestavljeni iz kakršnega koli premoženja osebe oziroma hranjeni v imenu osebe, ki opravlja posel, ki pomeni ali vključuje upravljanje skladov, in deluje kot skrbnik sklada z namenom ustvariti dobiček morale imeti le osebe, ki izkazujejo upravičen interes. Upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji bi se moral utemeljiti s takoj razpoložljivimi sredstvi, kot so statuti ali izjava o poslanstvu nevladnih organizacij, ali na podlagi izkazanih predhodnih dejavnosti, pomembnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ali povezanim predhodnim kaznivim dejanjem, oziroma dokazanih izkušenj iz raziskovanja in ukrepanja na tem področju.

črtano

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35a)  Boj proti pranju denarja in terorizmu je legitimen cilj, vendar pa ukrepi iz te direktive nikakor ne bi smeli ovirati finančnega vključevanja brez diskriminacije za vsakogar v Uniji in tretjih državah.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35b)  Nakazila pomembno prispevajo k razvoju družin in skupnosti. Preprečevanje pranja denarja je sicer pomembno, vendar pa ukrepi na podlagi te direktive ne bi smeli ovirati nakazil mednarodnih migrantov.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 35 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35c)  Namen humanitarne pomoči je zagotoviti pomoč in podporo ljudem v stiski po svetu in je izredno pomembna. Z ukrepi za preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in davčnih utaj ljudem in organizacijam ne bi smeli onemogočiti financiranje take pomoči za ljudi v stiski.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2 – točka -a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – točka 6 – točka a

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)  v točki 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(a)  v primeru gospodarskih subjektov:

‘(a)  v primeru gospodarskih subjektov:

(i)  fizično osebo oziroma osebe, ki končno posedujejo ali nadzirajo pravni subjekt prek posrednega ali neposrednega lastništva zadostnega deleža delnic ali glasovalnih pravic ali lastniškega deleža v tem subjektu, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali prek nadzora na druge načine, z izjemo družbe, ki je uvrščena na organizirani trg in mora v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi, s katerimi se zagotavlja ustrezna preglednost informacij o lastništvu, spoštovati zahteve po razkritju.

(i)  vse fizične osebe (ki ne smejo biti zastopniki ali pooblaščenci ali njim enakovredne osebe), ki končno posedujejo ali nadzirajo pravni subjekt prek posrednega ali neposrednega lastništva zadostnega deleža delnic ali glasovalnih pravic ali lastniškega deleža v tem subjektu, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali prek nadzora na druge načine, z izjemo družbe, ki je uvrščena na organizirani trg in mora v skladu s pravom Unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi, s katerimi se zagotavlja ustrezna preglednost informacij o lastništvu, spoštovati zahteve po razkritju.

Imetništvo 25 % in ene delnice ali 25 % ali večodstotni lastniški delež v stranki, ki je v lasti fizične osebe, je znak neposrednega lastništva. Imetništvo 25 % in ene delnice ali 25 % ali večodstotni lastniški delež v stranki, ki je v lasti gospodarskega subjekta, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb, ali več gospodarskih subjektov, ki so pod nadzorom iste fizične osebe oziroma oseb, je znak posrednega lastništva. To velja brez poseganja v pravico držav članic, da odločijo, da je že nižji odstotek lahko znak lastništva ali nadzora. Nadzor na druge načine se lahko med drugim določi v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(3);

Imetništvo 5 % in ene delnice ali 5 % ali večodstotni lastniški delež v stranki, ki je v lasti fizične osebe, je znak neposrednega lastništva. Imetništvo 5 % in ene delnice ali 5 % ali večodstotni lastniški delež v stranki, ki je v lasti gospodarskega subjekta, ki je pod nadzorom ene ali več fizičnih oseb, ali več gospodarskih subjektov, ki so pod nadzorom iste fizične osebe oziroma oseb, je znak posrednega lastništva. To velja brez poseganja v pravico držav članic, da odločijo, da je že nižji odstotek lahko znak lastništva ali nadzora. Nadzor na druge načine se lahko med drugim določi v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(3);

(ii)  če na podlagi točke (i), potem ko so izčrpana vsa druga sredstva in kolikor ni razlogov za sum, ni identificirana nobena oseba ali če obstaja kakršen koli dvom, da je identificirana oseba dejanski lastnik oziroma so identificirane osebe dejanski lastniki, fizično osebo oziroma osebe na položaju višjega vodstva, pooblaščeni subjekti vodijo evidenco ukrepov, sprejetih z namenom identifikacije dejanskega lastništva v skladu s točko (i) in to točko;

(ii)  če subjekt ne razkrije identitete vseh fizičnih oseb, ki izpolnjujejo merila iz točke (i), ali če obstaja kakršen koli dvom, da je identificirana oseba ali osebe dejanski lastnik, pooblaščeni subjekti zabeležijo, da dejanski lastnik ne obstaja, in vodijo evidenco ukrepov, sprejetih z namenom identifikacije dejanskega lastništva v skladu s točko (i).

 

Poleg tega pooblaščeni subjekti ugotovijo in preverijo identiteto ustrezne fizične osebe na položaju višjega vodstva, ki jo identificirajo kot „višjega vodjo“ (in ne kot „dejanskega lastnika“), ter zabeležijo podrobnosti o vseh zakonitih lastnikih subjekta;“

_________________

_________________

(3) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(3) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=EN

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2 – točka a

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – točka 6 – točka a – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)   v točki (6)(a)(i) se doda naslednji pododstavek:

črtano

„Za namene člena 13(1)(b) in člena 30 te Direktive se v primeru, ko je pravni subjekt pasivni nefinančni subjekt, kot je opredeljen v Direktivi 2011/16/EU, znak lastništva ali nadzora iz odstavka 2 zniža na 10 odstotkov.“;

 

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Člen 1 – točka 2 – točka a a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – točka 6 – točka b

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa)   točka 6(b) se nadomesti z naslednjim:

(b)   v primeru skladov:

‘(b)   v primeru skladov:

(i)   ustanovitelja;

(i)   ustanovitelja oziroma ustanovitelje;

(ii)   skrbnika oziroma skrbnike;

(ii)   skrbnika oziroma skrbnike;

(iii)   morebitnega zaščitnika;

(iii)   morebitnega zaščitnika oziroma zaščitnike;

(iv)   upravičence ali, kadar je treba posameznike, ki so upravičenci pravne ureditve ali pravnega subjekta, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje pravne ureditve ali pravnega subjekta;

(iv)   upravičence ali, kadar je treba posameznike, ki so upravičenci pravne ureditve ali pravnega subjekta, še določiti, kategorijo oseb, v interesu katerih sta ustanovitev in delovanje pravne ureditve ali pravnega subjekta;

(v)   vsako drugo fizično osebo, ki izvršuje končni nadzor nad skladom z načini neposrednega ali posrednega lastništva ali na druge načine;

(v)   vsako drugo fizično osebo, ki izvršuje končni nadzor nad skladom z načini neposrednega ali posrednega lastništva ali na druge načine.

 

Za sklade, ki so določeni po značilnostih ali razredu, bi morala skrbniška pogodba ali z njo povezan dokument zagotoviti dovolj informacij o upravičencu, da bi lahko kdor koli ugotovil identiteto upravičenca v času izplačila ali v času, ko namerava upravičenec uveljavljati pridobljene pravice.“

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=EN

Obrazložitev

Ker bi sklad lahko imel več kot enega ustanovitelja ali zaščitnika, bi se morale opredelitve dejanskih lastnikov nanašati na ustanovitelja/ustanovitelje in zaščitnika/zaščitnike, tako kot se že sedaj nanašajo na skrbnika/skrbnike in upravičenca/upravičence. Sicer bi to nejasnost lahko izkoristili za registracijo samo enega ustanovitelja ali zaščitnika, čeprav jih je morda več. Množinska oblika vseh subjektov, povezanih s skladi, je že določena v opombah OECD na skupni standard poročanja za avtomatično izmenjavo informacij.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Člen 1 – točka 8 a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 28 – točka c

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(8a)  V členu 28 se točka c nadomesti z naslednjim:

(c)  učinkovito izvajanje zahtev iz točke (b), na ravni skupine nadzoruje pristojni organ matične države članice ali tretje države.

„(c)  učinkovito izvajanje zahtev iz točke (b), na ravni skupine nadzoruje pristojni organ matične države članice.

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=EN)

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 1 – točka 9 – točka -a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 4

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

4.   Države članice zahtevajo, da so informacije, shranjene v osrednjem registru iz odstavka 3, ustrezne, natančne in posodobljene.

‘4.   Države članice zahtevajo, da so informacije, shranjene v osrednjem registru iz odstavka 3, ustrezne, natančne in posodobljene. Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti poročajo o primerih manjkajočih ali nenatančnih razkritij.“

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=EN)

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1 – točka 9 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)   v odstavku 5 se točka (c) prvega pododstavka in drugi pododstavek črtajo;

črtano

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 1 – točka 9 – točka a a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 5

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

5.   Države članice zagotovijo, da imajo do informacij o dejanskem lastništvu vedno dostop:

5.   Države članice zagotovijo, da imajo do informacij o dejanskem lastništvu vedno dostop:

(a)   pristojni organi in FIU, brez omejitev;

(a)   pristojni organi in FIU, brez omejitev;

(b)   pooblaščeni subjekti, in sicer v okviru skrbnega preverjanja strank v skladu s poglavjem II;

(b)   pooblaščeni subjekti, in sicer v okviru skrbnega preverjanja strank v skladu s poglavjem II;

(c)   vse osebe ali organizacije, ki lahko izkažejo upravičen interes.

(c)   javnost

Osebe ali organizacije iz točke (c) imajo dostop vsaj do imena, meseca in leta rojstva, državljanstva in države prebivališča dejanskega lastnika, kakor tudi do vrste in višine deleža v lasti upravičenca.

Javno dostopne informacije vsebujejo vsaj ime, datum rojstva, državljanstvo, poslovni ali službeni naslov in državo prebivališča dejanskega lastnika, pa tudi vrsto in višino deleža v njegovi lasti.

Za namene tega odstavka so informacije o dejanskem lastništvu dostopne v skladu s pravili o varstvu podatkov, zanj pa lahko velja obveznost registracije na spletu ter plačila nadomestila. Nadomestila, ki se zaračunajo za pridobitev informacij, ne presegajo upravnih stroškov, ki ob tem nastanejo.

Za namene tega odstavka so informacije o dejanskem lastništvu dostopne v skladu s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov.“;

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=EN

Obrazložitev

Informacije v registrih dejanskih lastnikov bi morale biti javno dostopne v odprtem formatu. S tem, ko morajo države članice vzpostaviti registre na podlagi standardov odprtih podatkov, se prepreči vzpostavljanje registrov, ki bi omogočali iskanje po enem samem parametru, na primer imenu podjetja. Poleg tega se izjemno olajša medsebojno povezovanje registrov držav članic, kar bo treba uresničiti v naslednjih letih.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 1 – točka 9 – točka c

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

“9.   Države članice lahko določijo izvzetje glede dostopa iz točke (b) odstavka 5 do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu, in sicer za vsak primer posebej in v izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kadar bi takšen dostop dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja ali kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben.

“9.   Države članice lahko določijo izvzetje glede dostopa iz točk (b) in (c) odstavka 5 do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu, in sicer za vsak primer posebej in v izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kadar bi takšen dostop dejanskega lastnika izpostavil tveganju ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja, zlasti kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben. Izvzetja v nobenem primeru ne veljajo za nedoločen čas in se redno preverjajo, da se prepreči zloraba.

 

Odobrena izvzetja morajo biti jasno označena v registru, dostopnem subjektom iz odstavka 5(b) in (c).

Izvzetja, odobrena v skladu s tem odstavkom, se ne uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter za pooblaščene subjekte iz točke (3)(b) člena 2(1), ki so javni uslužbenci.

Izvzetja, odobrena v skladu s tem odstavkom, se ne uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter za pooblaščene subjekte iz točke (3)(b) člena 2(1), ki so javni uslužbenci.

Obrazložitev

Besedilo bi lahko razumeli, kot da obstaja samodejno splošno izvzetje za vsa podjetja, pri katerih je vsaj ena oseba pod določeno starostjo navedena kot dejanski lastnik. Sedanje sklicevanje na tveganje goljufij bi se lahko uporabljalo za izvzetje, ki bi temeljilo izključno na ekonomski izgubi. V primeru odobritve izvzetja je treba to jasno označiti v javno dostopnem registru. Izvzetja prav tako ne bi smeli odobriti brez časovne omejitve.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka a

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

“1.   Države članice zagotovijo, da se ta člen uporablja za sklade in druge vrste pravnih ureditev, ki imajo strukturo ali funkcije, ki so podobne skladom, kot so med drugim družba Treuhand in družbe za fiduciarne posle ali fideicomiso.

“1.   Države članice zagotovijo, da se ta člen uporablja za sklade in druge vrste pravnih ureditev, ki imajo strukturo ali funkcije, ki so podobne skladom, kot so med drugim družba Treuhand in družbe za fiduciarne posle fundacije tipa waqf ali fideicomiso ter vse druge, po strukturi ali funkciji podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve.

Države članice zahtevajo, da skrbniki vsakega ekspresnega sklada, ki se upravlja na njihovem ozemlju, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto:

Države članice zahtevajo, da skrbniki vsakega ekspresnega sklada, ki se ustanovi, upravlja in/ali deluje na njihovem ozemlju, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto:

(a)   ustanovitelja;

(a)   ustanovitelja oziroma ustanoviteljev;

(b)   skrbnika;

(b)   skrbnika oziroma skrbnikov;

(c)   morebitnega zaščitnika;

(c)   morebitnega zaščitnika oziroma zaščitnikov;

(d)   upravičencev ali razreda upravičencev;

(d)   upravičencev ali razreda upravičencev; in

(e)   katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo dejanski nadzor nad skladom.“;

(e)   katerih koli drugih fizičnih oseb, ki izvršujejo dejanski nadzor nad skladom.“;

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka b

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 3 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

“3a.   Podatki iz odstavka 1 se shranjujejo v osrednjem registru, ki ga vzpostavi država članica, v kateri se sklad upravlja.“;

“3a.   Podatki iz odstavka 1 se shranjujejo v osrednjem registru, ki ga vzpostavi država članica, v kateri se sklad ustanovi, upravlja ali deluje.Države članice Komisijo obvestijo o značilnostih nacionalnih centralnih registrov.“;

Obrazložitev

Vključiti bi bilo treba vse sedanje in prihodnje pravne ureditve, podobne skladom. Države članice bi morale zahtevati registracijo vseh skladov, za katere velja njihova zakonodaja ali ki jih upravlja rezident EU, tudi če noben drug subjekt sklada in njegovo premoženje ni v EU. Na ta način lahko države članice zagotovijo, da njihova zakonodaja ali rezidenti ne omogočajo pranja denarja ali utaje davkov drugod po svetu, kar je zlasti pomembno za države v razvoju.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka d

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

“4a.   V zvezi s katerimi koli drugimi skladi razen tistimi, ki so opredeljeni v členu 7b(b) Direktive 2009/101/ES, so podatki, ki se hranijo v registru iz odstavka 3a tega člena, dostopni osebam in organizacijam, ki izkazujejo upravičen interes.

“4a.  Informacije iz odstavka 3a tega člena so javno dostopne v formatu odprtih podatkov.

Podatki, ki so na voljo osebam in organizacijam, ki izkazujejo upravičen interes, zajemajo ime, mesec in leto rojstva ter državljanstvo in državo prebivališča dejanskega lastnika, kot je določeno v členu 3(6)(b).

Javno dostopne informacije vsebujejo ime, datum rojstva, državljanstvo in državo prebivališča dejanskega lastnika, kot je določeno v členu 3(6)(b), prav tako pa tudi vrsto in višino deleža v njegovi lasti.

 

Države članice zagotovijo, da lahko ustanovitelj in/ali skrbnik v izrednih razmerah in pod posebnimi pogoji, ki se določijo v nacionalni zakonodaji, od nacionalnih organov zahteva, naj javnosti ne razkrijejo teh informacij o skladu ali pravni ureditvi, da bi obvarovali zasebnost ranljivih upravičencev. Če se nacionalni organ s tem strinja, se v javni register vloži izjava, da razpoložljive informacije o skladu ali pravni ureditvi niso izčrpne. Te odločitve je mogoče izpodbijati.

Obrazložitev

Format odprtih podatkov je bistvenega pomena za preprečevanje prikrivanja dejanskega lastništva skladov: omogoča zbiranje in analiziranje velike količine podatkov za lažje ugotavljanje nepravilnosti, vzorcev, napak, opozoril itd. ter združevanje informacij o dejanskem lastništvu z informacijami iz drugih ustreznih virov podatkov, pomembnih za ugotavljanje nepravilnosti po vsej vrednostni verigi, tj. pri pogodbah in javnem naročanju.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka d

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4b.   Ob sklepanju novega poslovnega odnosa s skladom ali drugo pravno ureditvijo, za katero v skladu z odstavkom 3a velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zbirajo dokazila o registraciji, kadar je to primerno.“;

4b.   Ob sklepanju novega poslovnega odnosa s skladom ali drugo pravno ureditvijo, za katero v skladu z odstavkom 3a velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zbirajo dokazila o registraciji, kadar je to primerno, in poročajo o vsakršnem ugotovljenem razhajanju med informacijami o dejanskem lastništvu iz centralnega registra in informacijami o dejanskem lastništvu, zbranimi v okviru postopkov skrbnega preverjanja stranke.“;

Obrazložitev

Zahteva, da morajo pooblaščeni subjekti poročati o razhajanjih med informacijami, pridobljenimi pri skrbnem preverjanju stranke, in tistimi v javnih registrih dejanskih lastnikov, bi povečala zanesljivost podatkov v teh registrih. Poudariti bi bilo treba tudi, da se pooblaščeni subjekti ne smejo zanašati na informacije iz teh registrov, temveč morajo še naprej samostojno opravljati skrbno preverjanje strank, da bi spoznali svoje stranke.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka d a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 5

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(da)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

5.   Države članice zahtevajo, da so informacije, shranjene v osrednjem registru iz odstavka 4, ustrezne, natančne in posodobljene.

5.   Države članice zahtevajo, da so informacije, shranjene v osrednjem registru iz odstavka 4, ustrezne, natančne in posodobljene. Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti poročajo o primerih manjkajočih ali nenatančnih razkritij.“

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=EN)

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka e

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 7 a – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavkih 4 in 4a, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu.

V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavkih 4 in 4a, dejanskega lastnika izpostavil tveganju ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja, zlasti kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Izvzetja v nobenem primeru ne veljajo za nedoločen čas in se redno preverjajo.

Obrazložitev

Glej člen 1 odstavek 1 – točka 9 – točka c

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 1 – točka 10 – točka h

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

“10.  V tem členu se kot država članica, ki upravlja sklad, razume vsaka država članica, v kateri so registrirani skrbniki.“;

“10.  V tem členu se razume, da se sklad ustanovi, upravlja ali deluje v državi članici, kadar:

 

(a)   je ustanovljen ali se ureja v skladu s pravom te države članice ali ima končno pritožbeno sodišče v jurisdikciji te države članice; ali

 

(b)   je povezan s to državo članico, in sicer tako da:

 

(i)   eden ali več dejanskih lastnikov sklada, kot je opredeljen v členu 3(6)(b), prebivajo v tej državi članici;

 

(ii)   ima v lasti nepremičnine v tej državi članici;

 

(iii)   ima delnice ali glasovalne pravice ali lastniški delež v pravnem subjektu, ustanovljenem v tej državi članici; ali

 

(iv)   ima bančni ali plačilni račun v kreditni instituciji, ki posluje v tej državi članici.“;

Obrazložitev

Sklad bi se moral registrirati v vseh državah članicah, s katerimi je povezan.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  v členu 7 se doda naslednja točka (ba):

 

„(ba)   nerazkritja informacij o dejanskem lastništvu, kakor zahteva člen 7(b);“

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32009L0101&rid=1)

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 2 – točka 1 b (novo)

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b)  v členu 7 se doda naslednji drugi odstavek:

 

„Države članice zagotovijo, da se lahko v primeru, kadar obveznosti veljajo za pravne osebe, kazni naložijo posameznikom, ki so na podlagi nacionalne zakonodaje odgovorni za kršitev, tudi članom upravljalnega organa“;

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32009L0101&rid=1)

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 b – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije vsebujejo ime, mesec in leto rojstva ter državljanstvo in državo prebivališča dejanskega lastnika, prav tako pa tudi naravo in obseg deležev, ki jih ima lastnik.

Informacije vsebujejo ime, datum rojstva, državljanstvo in državo prebivališča ter kontaktne podatke (brez razkritja domačega naslova) dejanskega lastnika, prav tako pa tudi naravo in obseg deležev, ki jih ima lastnik.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 b – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o dejanskem lastništvu iz odstavka 1 tega člena prav tako javno dostopne prek sistema medsebojno povezanih registrov iz člena 4a(2).

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o dejanskem lastništvu iz odstavka 1 tega člena prav tako javno dostopne prek sistema medsebojno povezanih registrov iz člena 4a(2) v skladu s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov ter na podlagi spletne registracije.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 b – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavku 1, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu.

4.  V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavku 1, dejanskega lastnika izpostavil tveganju ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Izvzetja v nobenem primeru ne veljajo za nedoločen čas in se redno preverjajo, da se prepreči zloraba. Odobrena izvzetja morajo biti jasno označena v registru, dostopnem subjektom iz člena 30(5)(b) in (c) Direktive (EU) št. 2015/849.

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 2 – točka 2

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 b – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

5a.  Države članice zahtevajo učinkovit nadzor in ustrezno ukrepanje pristojnih organov, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami tega člena. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila, vključno s pristojnostjo, da zahtevajo vse informacije o spremljanju skladnosti in izvajajo preglede, ter imajo ustrezne finančne, človeške in tehnične vire za opravljanje svojih nalog. Države članice zagotovijo, da osebje teh organov ohranja visoko raven poklicnih standardov, vključno s standardi zaupnosti in varstva podatkov, da ima osebje integriteto ter je ustrezno usposobljeno.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

Referenčni dokumenti

COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD)

Pristojni odbori

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

12.9.2016

LIBE

12.9.2016

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Elly Schlein

21.10.2016

Člen 55 – skupne seje odborov

Datum razglasitve na zasedanju

6.10.2016

Obravnava v odboru

7.11.2016

 

 

 

Datum sprejetja

29.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Nirj Deva, Raymond Finch, Doru-Claudian Frunzulică, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Seb Dance, Ádám Kósa, Adam Szejnfeld, Patrizia Toia

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Dariusz Rosati, Jarosław Wałęsa


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (8.12.2016)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES

(COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD))

Pripravljavec mnenja: Emmanuel Maurel

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Politike in ukrepe na drugih ustreznih področjih pristojnosti Unije, na primer v mednarodni trgovini in razvojnem sodelovanju, bi bilo treba uporabiti, kjer je mogoče, za dopolnjevanje dela na boju proti pranju denarja in financiranju terorizma prek finančnega sistema. Te politike in ukrepi bi morale dopolnjevati, ne pa ogrožati drugih ciljev politik Unije.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a)  Pranje denarja in davčne utaje vse pogosteje potekajo prek trgovinskih transakcij, na podlagi manipulacij s ceno, količino ali kakovostjo. Finančna in davčna preglednost sta glavni prednostni nalogi trgovinske politike Unije, zato države, ki dopuščajo pranje denarja in davčne utaje, ne bi smele uživati nobenih ugodnosti pri trgovanju z Unijo.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b)  V skladu s strategijo „Trgovina za vse“ bi bilo treba sprejeti nadaljnje učinkovite ukrepe za trgovino s storitvami, da bi preprečili njeno uporabo za nezakonite finančne tokove, ob upoštevanju, da se s prosto trgovino z blagom in storitvami z državami v razvoju povečuje nevarnost pranja denarja in da je trgovina s storitvami, ki poteka med EU in davčnimi oazami, šestkrat večja kot s primerljivimi državami, pri čemer v blagovni menjavi ni tovrstnih razlik.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10c)  Komisija bi morala v letu dni po začetku veljavnosti te direktive pripraviti poročilo državam članicam o morebitnih vrzelih v poglavjih o finančnih storitvah in ustanavljanju podjetij v že veljavnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami, ki vsebuje zlasti opredelitev naložb in ustanavljanja podjetij, obsega in časovnih omejitev bonitetnih izjem ter informacije o obstoju zgornje meje za prenos denarja med pogodbenicama trgovinskih sporazumov, valutah, v katerih lahko poteka ta prenos, potrditvi bančne skrivnosti in obstoju določb o izmenjavi podatkov.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10d)  Liberalizacijo finančnih storitev bi bilo treba učinkoviteje nadzorovati, pristojni organi pa bi morali pripraviti predhodne analize. Glede na skokovito rast finančnih inovacij bi moralo vključevanje finančnih storitev v trgovinske sporazume in partnerstva, ki jih sklepa Unija, temeljiti na pozitivnem seznamu.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10e)  Poglavja o finančnih storitvah in ustanavljanju podjetij v prihodnjih trgovinskih sporazumih bi morala vsebovati podrobno opredelitve naložb, da se izključijo proizvodi, za katere je zelo verjetno, da se uporabljajo za neprijavljene prenose denarja; omogočati ustanovitev javnih registrov o dejanskem lastništvu družb, skladov in podobnih pravnih ureditev, ki se ustanovijo, vodijo ali upravljajo na območju, zajetim s trgovinskim sporazumom; vključevati dogovore o sodelovanju pri nadzoru finančnih tokov in odpravi bančne skrivnosti, v skladu s predpisi o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov; razširiti področje uporabe in časovne omejitve za bonitetne izjeme z „neravnovesja plačilnih obveznosti“ in nadomestiti obveznosti „dolžnega prizadevanja“ z obveznimi določbami.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37a)  Glavni standardi preglednosti bi morali biti zavezujoči, pri pogajanjih in ponovnih pogajanjih o trgovinskih sporazumih in partnerstvih Unije pa bi morali igrati osrednjo vlogo. Trgovinski partnerji bi morali izgubiti ugodnosti iz trgovinskih sporazumov z Unijo, kadar ne spoštujejo ustreznih mednarodnih standardov, kot so skupni standard poročanja OECD, akcijski načrt OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, centralni register dejanskega lastništva in priporočila FATF. Bistvenega pomena je, da se pri izvajanju akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v celoti uporablja sistem poročanja po posameznih državah za multinacionalna podjetja.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37b)  Ocena učinka trgovine na trajnostni razvoj bi morala vsebovati natančne podatke o uspešnosti ustrezne tretje države ali držav na tem področju, vključno o izvajanju ustrezne zakonodaje. Osrednji element teh sporazumov bi morala biti krepitev določb o dobrem upravljanju v dvostranskih sporazumih s tretjimi državami in zagotavljanje tehnične pomoči, tudi kadar te določbe niso zavezujoče.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 37 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(37c)  Če so trgovinski sporazumi z državami v razvoju že sklenjeni ali o njih še potekajo pogajanja, potem je treba v okviru sporazuma nameniti dovolj sredstev za vzpostavitev tehničnih, kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti za izvajanje zgoraj navedenih zahtev. Letna poročila o izvajanju trgovinskih sporazumov, ki jih je Unija sklenila s tretjimi državami, bi morala vsebovati poseben oddelek o finančnih storitvah in ustanavljanju podjetij ter preverljive informacije o skladnosti z zgoraj navedenimi zahtevami.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Direktiva 2015/849/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – točka e

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-1)  V členu 2(1) se točka 3(e) nadomesti z naslednjim:

(e)  druge osebe, ki trgujejo z blagom, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10.000 EUR ali več, bodisi da gre za transakcijo, izvedeno z enim dejanjem ali z več dejanji, za katere kaže, da so povezana;“

(e)  druge osebe, ki trgujejo z blagom ali storitvami, če so plačila izvedena ali prejeta v gotovini in znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za transakcijo, izvedeno z enim dejanjem ali z več dejanji, za katere kaže, da so povezana;“

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=IT)

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 2015/849/EU

Člen 11 – točka c

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2a)  v členu 11 se točka (c) nadomesti z naslednjim besedilom:

(c)  v primeru oseb, ki trgujejo z blagom, kadar izvajajo občasne gotovinske transakcije, ki znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za transakcijo, izvedeno z enim dejanjem ali z več dejanji, za katere kaže, da so povezana;

(c)  v primeru oseb, ki trgujejo z blagom ali storitvami, kadar izvajajo občasne gotovinske transakcije, ki znašajo 10 000 EUR ali več, bodisi da gre za transakcijo, izvedeno z enim dejanjem ali z več dejanji, za katere kaže, da so povezana;

(http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L0849&from=IT)

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva 2015/849/EU

Člen 18 a – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V zvezi s transakcijami, ki vključujejo tretje države z visokim tveganjem, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da pri obravnavi fizičnih ali pravnih oseb iz tretjih držav, za katere je opredeljeno visoko tveganje, v skladu s členom 9(2), izvajajo vsaj naslednje okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank:

1.  V zvezi s transakcijami, tudi trgovinskimi, ki vključujejo tretje države z visokim tveganjem, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da pri obravnavi fizičnih ali pravnih oseb iz tretjih držav, za katere je opredeljeno visoko tveganje, v skladu s členom 9(2), izvajajo vsaj naslednje okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank:

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

Referenčni dokumenti

COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD)

Pristojni odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

12.9.2016

LIBE

12.9.2016

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Emmanuel Maurel

12.10.2016

Člen 55 – skupne seje odborov

       Datum razglasitve na zasedanju

       

6.10.2016

Obravnava v odboru

29.11.2016

 

 

 

Datum sprejetja

5.12.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

4

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, Karoline Graswander-Hainz, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Marine Le Pen, David Martin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Reimer Böge, Klaus Buchner, Edouard Ferrand, Agnes Jongerius, Sander Loones

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mairead McGuinness, Molly Scott Cato, Ramón Luis Valcárcel Siso


MNENJE Odbora za pravne zadeve (18.1.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES

(COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD))

Pripravljavec mnenja: Kostas Hrisogonos (Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos))

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Introduction

Cilj tega predloga je spremeniti dva nedavno sprejeta zakonodajna akta EU o finančnem nadzoru in preglednosti, da bi okrepili boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki izkoriščata vrzeli v finančnem nadzoru(1).

Pri tem je bilo ugotovljenih naslednjih pet glavnih težav: 1. ker so zahteve po skrbnem preverjanju strank nejasne in neusklajene, se sumljive transakcije, v katere so vpletene tretje države z visokim tveganjem, ne nadzorujejo dovolj učinkovito; 2. organi sumljivih transakcij, ki se izvajajo z virtualnimi valutami, ne spremljajo v zadostni meri in jih niso sposobni povezati z identitetami oseb; 3. veljavni ukrepi za ublažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega z anonimnimi predplačniškimi instrumenti, ne zadostujejo; 4. finančne obveščevalne enote (enote FIU) ne dobijo pravočasno dostopa do podatkov, ki jih hranijo pooblaščeni subjekti, in jih ne izmenjujejo; 5. dostop, ki ga imajo FIU do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov, je pomanjkljiv oziroma odložen(2).

Na tem področju je treba najti pravo ravnotežje med zadostnim nadzorom, ki omogoča učinkovito preprečevanje finančnega kriminala in financiranja terorizma, ter varstvom zasebnosti in temeljnih pravic. V zadnjih letih je vse večja škoda, ki so jo povzročile finančne nepravilnosti in teroristične dejavnosti, privedla do spremembe tega ravnotežja, saj so bili potrebni strožji ukrepi za zaščito družbe kot celote. Postavlja se torej vprašanje ravnotežja med temi interesi, ki si lahko do neke mere nasprotujejo, ter sorazmernosti.

II. Ureditev virtualnih valut

Virtualne valute so zaenkrat obroben pojav, vendar bi lahko postale vse bolj pomembne. Hkrati je jasno, da jih je mogoče zlorabiti v kriminalne namene. Zato Komisija predlaga, da bi za platforme za menjavo virtualnih valut in ponudnike skrbniških denarnic veljale enake obveznosti poročanja kot za tradicionalne ponudnike finančnih storitev. Pri tem bi morale imeti nacionalne enote FIU možnost povezati naslove virtualnih valut z identiteto lastnika virtualnega denarja.

Pripravljavec mnenja odobrava ta korak, se pa strinja z Evropsko centralno banko, ki trdi, da uvedba obveznosti poročanja ne bi smela biti izražena tako, da bi jo lahko razumeli kot odobritev virtualnih valut.

III. Omejitve za anonimne predplačniške kartice

Anonimne predplačniške kartice so lahko koristno plačilno sredstvo predvsem za sorazmerno majhne zneske. Seveda pa jih je mogoče zlorabiti za goljufive namene(3). Komisija predlaga, da se zniža prag za plačevanje s temi karticami brez sistematičnega skrbnega preverjanja ter ukine izvzetje iz skrbnega preverjanja za spletna plačila.

Pripravljavec mnenja odobrava, da se te kartice v nekaterih primerih strožje preverijo, saj je dokazano, da se včasih zlorabljajo, vendar meni, da te omejitve ne bi smele biti tako stroge, da bi bile kartice v praksi neuporabne. Poleg tega meni, da je treba temeljiteje preučiti vpliv predlaganih ukrepov na konkurenčnost, zlasti na mala in srednja podjetja, ki so dejavna na področju predplačniških instrumentov in virtualnih valut.

IV. Pooblastila enot FIU za dostop do informacij

V predlogu Komisije so se okrepila pooblastila enot FIU držav članic pri zahtevah po informacijah finančnih institucij. Trenutno lahko informacije zahtevajo le, če jih neka finančna institucija opozori na neobičajno dejavnost. Zato predlog dovoljuje, da enote FIU vlagajo zahteve po uradni dolžnosti. Osrednje registre imetnikov bančnih računov je treba vzpostaviti tudi v državah članicah.

Pripravljavec mnenja meni, da so omejitve glede finančne tajnosti v trenutnih razmerah upravičene. V vsakem primeru je treba v celoti spoštovati temeljne pravice vseh strani.

V. Skupni pristop k tretjim državam z visokim tveganjem

EU ima zdaj razmeroma kratek skupni seznam tretjih držav z visokim tveganjem, pri finančnih transakcijah katerih je treba biti še posebej pozoren. Predlog določa skupne standarde za obravnavo finančnih transakcij v te jurisdikcije in iz njih.

Pripravljavec mnenja meni, da je ta skupni pristop potreben.

VI. Dostop do podatkov o dejanskem lastništvu

Eden najpomembnejših vidikov predloga so večje obveznosti prijave in zagotavljanje dostopa do informacij o dejanskem lastništvu gospodarskih struktur, skladov in podobnih ureditev. Pri številnih finančnih in političnih škandalih iz bližnje preteklosti se je pokazalo, da se je mogoče s temi oblikami ureditve izogibati davkom in ustreznemu nadzoru nad finančnimi zadevami. Namen predloga je zagotoviti javni dostop do obsežnejšega registra, ki bi vseboval nekatere informacije o dejanskem lastništvu gospodarskih struktur ali skladov, namesto da omogoča dostop samo nekaterim organom. Poleg tega so pojasnjena pravila o kraju registracije skladov.

Po mnenju pripravljavca mnenja je večja preglednost pomembna, da se ohrani zaupanje javnosti v finančni sistem. Še posebej pomembno je, da je prag za prijavo obsega deleža dovolj nizek – predlog Komisije o njegovem znižanju s 25 na 10 % je mogoče potrditi.

VII. Sklep

Pripravljavec mnenja je prepričan, da predlog prihaja v pravem trenutku, saj je potreben za okrepitev pravnega okvira Unije zoper pranje denarja in financiranje terorizma. Glavne točke predloga Komisije je mogoče potrditi, vendar z nekaterimi spremembami, s katerimi bi se okrepil boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, hkrati pa zagotovilo spoštovanje temeljnih pravic na tem področju.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve in Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojna odbora, da upoštevata naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe   1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta24 velja za glavni pravni instrument pri preprečevanju uporabe finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Ta Direktiva, ki naj bi se prenesla do 26. junija 2017, določa celovit okvir za obravnavo zbiranja denarnih sredstev in premoženja za teroristične namene tako, da od držav članic zahteva, da identificirajo, razumejo in omejujejo tveganja, povezana s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(1)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta24 velja za glavni pravni instrument pri preprečevanju uporabe finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Ta Direktiva, ki naj bi se prenesla do 26. junija 2017, določa posodobljen, pregleden, učinkovit in celovit okvir za obravnavo zbiranja denarnih sredstev in premoženja za teroristične namene tako, da od držav članic zahteva, da identificirajo, razumejo, omejujejo in preprečujejo tveganja, povezana s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

_________________

_________________

24 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

24 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

Predlog spremembe   2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Nedavni teroristični napadi so razkrili na novo nastajajoče trende, zlasti v zvezi z načinom, kako teroristične skupine financirajo in vodijo svoje dejavnosti. Nekatere sodobne tehnološke storitve postajajo vse bolj priljubljene kot alternativni finančni sistemi in ostajajo zunaj področja uporabe zakonodaje Unije oziroma zanje veljajo izvzetja, ki morda niso več utemeljena. Da bi sledili razvijajočim se trendom, bi se morali sprejeti nadaljnji ukrepi za izboljšanje obstoječega preventivnega okvira.

(2)  Nedavni teroristični napadi so razkrili na novo nastajajoče trende, zlasti v zvezi z načinom, kako teroristične skupine financirajo in vodijo svoje dejavnosti. Nekatere sodobne tehnološke storitve postajajo vse bolj priljubljene kot alternativni finančni sistemi in ostajajo zunaj področja uporabe zakonodaje Unije oziroma zanje veljajo izvzetja, ki morda niso več utemeljena. Da bi sledili razvijajočim se trendom, bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotavljanje večje preglednosti finančnih transakcij in gospodarskih subjektov na podlagi veljavnega preventivnega pravnega okvira v Uniji, da bi obstoječi preventivni okvir izboljšali in učinkoviteje preprečevali financiranje terorizma.

Predlog spremembe   3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Upoštevati bi bilo treba cilje Direktive (EU) 2015/849, obenem pa bi morale biti vse spremembe te Direktive v skladu s ukrepi Unije na področju preprečevanja terorizma in financiranja terorizma, ki se že izvajajo. V Evropski agendi za varnost25 je opredeljena potreba po ukrepih za obravnavo financiranja terorizma na učinkovitejši in doslednejši način, poudarjeno pa je dejstvo, da vdor na finančne trge omogoča financiranje terorizma. V sklepih Evropskega sveta z dne 17. in 18. decembra 2015 je prav tako poudarjena potreba po takojšnjem in nadaljnjem ukrepanju proti financiranju terorizma na vseh področjih.

(3)  Upoštevati bi bilo treba cilje Direktive (EU) 2015/849, obenem pa bi morale biti vse spremembe te Direktive v skladu z ukrepi Unije na področju preprečevanja terorizma in financiranja terorizma, ki se že izvajajo, ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic in načel, priznanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter spoštovanju in uporabi načela sorazmernosti. V Evropski agendi za varnost25 je posodobitev pravnega okvira EU za boj proti terorizmu opredeljena kot prednostna naloga z navedbo potrebe po ukrepih za obravnavo financiranja terorizma na učinkovitejši in doslednejši način, poudarjeno pa je dejstvo, da vdor na finančne trge omogoča financiranje terorizma. V sklepih Evropskega sveta z dne 17. in 18. decembra 2015 je prav tako poudarjena potreba po takojšnjem in nadaljnjem ukrepanju proti financiranju terorizma na vseh področjih.

_________________

_________________

25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, „Evropska agenda za varnost“, COM(2015)185 final.

25 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, „Evropska agenda za varnost“, COM(2015)185 final.

Predlog spremembe   4

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Ukrepi Unije morajo ustrezno odražati razvoj dogodkov in zaveze, sprejete na mednarodni ravni. Resolucija Varnostnega sveta ZN 2199 (2015) spodbuja države članice, da terorističnim skupinam preprečijo dostop do mednarodnih finančnih ustanov.

(5)  Ukrepi Unije morajo ustrezno odražati razvoj dogodkov in zaveze, sprejete na mednarodni ravni. Resoluciji Varnostnega sveta ZN 2199 (2015) in 2253 (2015) spodbujata države članice, da terorističnim skupinam preprečijo dostop do mednarodnih finančnih ustanov.

Predlog spremembe   5

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Ponudniki menjalniških storitev med virtualnimi in papirnimi valutami(tj. zakonitim plačilnim sredstvom) ter ponudniki skrbniških denarnic za virtualne valute nimajo nobene obveznosti, da identificirajo sumljive dejavnosti. Teroristične skupine so torej zmožne s prikrivanjem prenosov oziroma po zaslugi določene stopnje anonimnosti na virtualnih platformah prenašati denar v finančni sistem Unije ali v omrežja virtualnih valut. Zato je bistveno, da se razširi področje uporabe Direktive (EU) 2015/849 tako, da se vključijo tudi platforme za menjavo virtualnih valut in ponudniki skrbniških denarnic. Pristojni organi bi morali biti zmožni spremljati uporabo virtualnih valut. Tako bo zagotovljen uravnovešen in sorazmeren pristop, ki bo ščitil tehnološke napredke in visoko stopnjo preglednosti, dosežene na področju alternativnih financ in socialnega podjetništva.

(6)  Ponudniki menjalniških storitev med virtualnimi in papirnimi valutami (tj. zakonitim plačilnim sredstvom), ponudniki skrbniških denarnic za virtualne valute, izdajatelji, upravljavci, posredniki in distributerji virtualnih valut ter upravljavci in ponudniki spletnih plačilnih sistemov nimajo nobene obveznosti, da identificirajo sumljive dejavnosti. Teroristične skupine so torej zmožne s prikrivanjem prenosov oziroma po zaslugi določene stopnje anonimnosti na virtualnih platformah prenašati denar v finančni sistem Unije ali v omrežja virtualnih valut. Zato je bistveno, da se razširi področje uporabe Direktive (EU) 2015/849 tako, da se vključijo tudi platforme za menjavo virtualnih valut, ponudniki skrbniških denarnic, izdajatelji, upravljavci, posredniki in distributerji virtualnih valut ter upravljavci in ponudniki spletnih plačilnih sistemov. Pristojni organi bi morali biti zmožni spremljati uporabo virtualnih valut, da bi identificirali sumljive dejavnosti. Tako bo zagotovljen uravnovešen in sorazmeren pristop, ki bo obenem ščitil inovativne in tehnološke napredke, ki jih ponujajo te valute, in visoko stopnjo preglednosti, dosežene na področju alternativnih financ in socialnega podjetništva.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Verodostojnost virtualnih valut ne bo naraščala, če se bodo uporabljale za kriminalne namene. V tem primeru bo anonimnost postala ovira in ne bo več prednost, ki bi prispevala k vzponu virtualnih valut in širjenju njihovih morebitnih ugodnosti. Vključitev platform za menjavo virtualnih valut in ponudnikov skrbniških denarnic ne bo povsem razrešila vprašanja anonimnosti v zvezi s transakcijami z virtualnimi valutami, saj bo velik del virtualnega okolja transakcij ostal anonimen, kajti uporabniki lahko sklepajo transakcije tudi brez menjalnih platform ali ponudnikov skrbniških denarnic. Za boj proti tveganjem, povezanim z anonimnostjo, bi morale biti FIU zmožne povezati naslove virtualnih valut z identitetami imetnikov virtualnih valut. Poleg tega bi bilo treba oceniti tudi možnost, da se uporabniki prostovoljno in sami prijavijo imenovanim organom.

(7)  Za boj proti tveganjem, povezanim z anonimnostjo, virtualne valute ne bi smele biti anonimne, FIU pa bi morale biti zmožne povezati naslove virtualnih valut z identitetami imetnikov virtualnih valut.

(glej mnenje Evropske centralne banke z dne 12. oktobra 2016 – CON/2016/49)

Obrazložitev

Čeprav je zaželeno, da bi določili pravila za preprečitev uporabe virtualnih valut za pranje denarja, Evropska unija tega ne sme narediti tako, da bi spodbudila njihovo uporabo.

Predlog spremembe   7

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Predplačniške kartice za splošno rabo imajo tudi zakonit namen in so instrument, ki prispeva k finančnemu vključevanju. Vendar pa se anonimne predplačniške kartice zlahka uporabljajo pri financiranju terorističnih napadov in logistike. Zato je pomembno, da se z dodatnim znižanjem omejitev in najvišjih zneskov, pri katerih pooblaščenim subjektom ni potrebno izvajati nekaterih ukrepov skrbnega preverjanja strank iz Direktive (EU) 2015/849, teroristom onemogoči to sredstvo za financiranje operacij. Potemtakem je bistveno, da se znižajo obstoječi pragi za anonimne predplačniške kartice za splošno rabo in da se za njihovo spletno uporabo odpravi izvzetje iz obveznosti skrbnega preverjanja strank, obenem pa je treba upoštevati potrebe potrošnikov pri uporabi predplačniških instrumentov za splošno rabo in zagotoviti, da ti instrumenti spodbujajo družbeno in finančno vključevanje.

(11)  Predplačniške kartice za splošno rabo, ki naj bi imele socialno vrednost, imajo tudi zakonit namen in so dostopen instrument, ki prispeva k finančnemu vključevanju. Vendar pa se anonimne predplačniške kartice zlahka uporabljajo pri financiranju terorističnih napadov in logistike. Zato je pomembno, da se z dodatnim znižanjem omejitev in najvišjih zneskov, pri katerih pooblaščenim subjektom ni potrebno izvajati nekaterih ukrepov skrbnega preverjanja strank iz Direktive (EU) 2015/849, teroristom onemogoči to sredstvo za financiranje operacij. Potemtakem je bistveno, da se znižajo obstoječi pragi za anonimne predplačniške kartice za splošno rabo, ki se uporabljajo za zakonite namene, obenem pa je treba upoštevati potrebe potrošnikov pri uporabi predplačniških instrumentov za splošno rabo in zagotoviti, da ti instrumenti spodbujajo družbeno in finančno vključevanje.

Predlog spremembe   8

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  FIU imajo pomembno vlogo pri odkrivanju finančnih operacij terorističnih mrež, zlasti tistih čezmejne narave, in njihovih financerjev. Zaradi pomanjkanja predpisujočih mednarodnih standardov obstajajo pomembne razlike v funkcijah, pristojnostih in pooblastilih FIU. Te razlike pa vseeno ne bi smele vplivati na dejavnost FIU, še posebej na njihovo zmožnost preventivnega analiziranja, kar zagotavlja podporo vsem organom, zadolženim za obveščevalne podatke, preiskovalne in pravosodne dejavnosti ter mednarodno sodelovanje. FIU bi morale imeti dostop do podatkov in biti zmožne te podatke izmenjati brez ovir, vključno prek ustreznega sodelovanja z organi kazenskega pregona. V vseh primerih domnevne kriminalitete in zlasti v primerih, povezanih s financiranjem terorizma, mora biti pretok podatkov neposreden, hiter ter brez nepotrebnega odlašanja. Zato je s pojasnitvijo pooblastil in sodelovanja med različnimi FIU treba dodatno okrepiti učinkovitost in uspešnost FIU.

(13)  Enote za finančni nadzor (FIU) kot decentralizirana in sofisticirana mreža državam članica pomagajo, da boljše sodelujejo med seboj. FIU imajo pomembno vlogo pri odkrivanju finančnih operacij terorističnih mrež, zlasti tistih čezmejne narave, in njihovih financerjev. Zaradi pomanjkanja predpisujočih mednarodnih standardov obstajajo pomembne razlike v funkcijah, pristojnostih in pooblastilih FIU. Te razlike pa vseeno ne bi smele vplivati na dejavnost FIU, še posebej na njihovo zmožnost preventivnega analiziranja, kar zagotavlja podporo vsem organom, zadolženim za obveščevalne podatke, preiskovalne in pravosodne dejavnosti ter mednarodno sodelovanje. FIU bi morale imeti dostop do podatkov in biti zmožne te podatke izmenjati brez ovir, vključno prek ustreznega sodelovanja z organi kazenskega pregona. V vseh primerih domnevne kriminalitete in zlasti v primerih, povezanih s financiranjem terorizma, mora biti pretok podatkov neposreden, hiter ter brez nepotrebnega odlašanja. Zato je s pojasnitvijo pooblastil in sodelovanja med različnimi FIU treba dodatno okrepiti učinkovitost in uspešnost FIU.

Predlog spremembe   9

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Ustanovitev evropske FIU, ki bi enotam FIU iz držav članic pomagala in jih podpirala pri njihovih nalogah, bi bilo uspešno in stroškovno učinkovito sredstvo za zagotavljanje prejemanja, proučevanja in širjenja poročil o pranju denarja in financiranju terorizma na notranjem trgu.

Predlog spremembe   10

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  FIU bi morale biti zmožne od katerega koli pooblaščenega subjekta pridobiti vse potrebne podatke, povezane z njihovimi funkcijami. Neomejen dostop do podatkov je bistven, saj zagotavlja ustrezno sledenje tokom denarja ter zgodnje odkrivanje nezakonitih mrež in tokov. Kadar morajo FIU pridobiti dodatne informacije od pooblaščenih subjektov na podlagi suma pranja denarja, lahko ta sum temelji bodisi na predhodnem poročilu o sumljivi transakciji, predloženem FIU, bodisi na drugih sredstvih, kot so analiza FIU oziroma obveščevalni podatki, ki jih priskrbijo pristojni organi, ali podatki, ki jih ima druga FIU. FIU bi morale zato biti zmožne pridobiti podatke od katerega koli pooblaščenega subjekta, četudi posamezni pooblaščeni subjekt predhodno ni predložil poročila. FIU bi morale prav tako biti zmožne pridobiti te podatke na podlagi zahteve druge FIU v Uniji ter izmenjati podatke s FIU, ki podatke zahteva.

(14)  FIU bi morale biti zmožne od katerega koli pooblaščenega subjekta pridobiti vse potrebne podatke, povezane z njihovimi funkcijami. Neomejen dostop do podatkov je bistven, saj zagotavlja ustrezno sledenje tokom denarja ter zgodnje odkrivanje nezakonitih mrež in tokov. Kadar morajo FIU pridobiti dodatne informacije od pooblaščenih subjektov na podlagi suma pranja denarja, lahko ta sum temelji bodisi na predhodnem poročilu o sumljivi transakciji, predloženem FIU, bodisi na drugih sredstvih, kot so analiza FIU oziroma obveščevalni podatki, ki jih priskrbijo pristojni organi, ali podatki, ki jih ima druga FIU. FIU bi morale zato biti zmožne pridobiti podatke s področja financ, uprave in kazenskega pregona od katerega koli pooblaščenega subjekta, četudi posamezni pooblaščeni subjekt predhodno ni predložil poročila. FIU bi morale prav tako biti zmožne pridobiti te podatke na podlagi zahteve druge FIU v Uniji ter izmenjati podatke s FIU, ki podatke zahteva.

Predlog spremembe   11

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Odložen dostop FIU in drugih pristojnih organov do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov ovira odkrivanje prenosov sredstev, povezanih s terorizmom. Nacionalni podatki, ki omogočajo identifikacijo bančnih in plačilnih računov, ki pripadajo eni osebi, so razdrobljeni in zato FIU ter drugim pristojnim organom niso pravočasno dostopni. Zato je bistveno, da se v vseh državah vzpostavijo centralizirani avtomatični mehanizmi, kot so registri in sistemi za pridobivanje podatkov, saj bodo učinkovito omogočali pravočasen dostop do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov, njihovih pooblaščencih in dejanskih lastnikih.

(15)  Odložen dostop FIU in drugih pristojnih organov do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov ter sefov, zlasti anonimnih, ovira odkrivanje prenosov sredstev, povezanih s terorizmom. Nacionalni podatki, ki omogočajo identifikacijo bančnih in plačilnih računov ter sefov, ki pripadajo eni osebi, so razdrobljeni in zato FIU ter drugim pristojnim organom niso pravočasno dostopni. Zato je bistveno, da se v vseh državah vzpostavijo centralizirani avtomatični mehanizmi, kot so registri in sistemi za pridobivanje podatkov, saj bodo učinkovito omogočali pravočasen dostop do podatkov o identiteti imetnikov bančnih in plačilnih računov ter sefov, njihovih pooblaščencih in dejanskih lastnikih.

Predlog spremembe   12

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Da se zagotovi spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov, bi morali ti registri shranjevati le podatke, ki so potrebni za izvajanje preiskav AML. Zadevni posamezniki, na katere se nanašajo podatki, bi morali biti obveščeni, da se njihovi podatki beležijo in so dostopni FIU, ter imeti na voljo kontaktno točko za uresničevanje svojih pravic do dostopa in popravka. Ob prenosu teh določb bi morale države članice za registracijo osebnih podatkov v registrih opredeliti najdaljša možna obdobja hranjenja (skupaj z ustreznimi utemeljitvami njihove dolžine) in zagotoviti uničenje podatkov, ko ne bodo več potrebni za navedeni namen. Dostop do teh registrov in podatkovnih baz bi moral biti omejen le na tiste, ki morajo biti s podatki seznanjeni.

(16)  Da se zagotovi spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov, bi morali ti registri shranjevati le podatke, ki so potrebni za izvajanje preiskav AML ali preiskavo o financiranju terorizma. Zadevni posamezniki, na katere se nanašajo podatki, bi morali biti obveščeni, da se njihovi podatki beležijo in so dostopni FIU, ter imeti na voljo kontaktno točko za uresničevanje svojih pravic do dostopa in popravka. Ob prenosu teh določb bi morale države članice za registracijo osebnih podatkov v registrih opredeliti najdaljša možna obdobja hranjenja (skupaj z ustreznimi utemeljitvami njihove dolžine) in zagotoviti uničenje podatkov, ko ne bodo več potrebni za navedeni namen. Dostop do teh registrov in podatkovnih baz bi moral biti omejen le na tiste, ki morajo biti s podatki seznanjeni, in sicer na podlagi ocene tveganja.

Predlog spremembe   13

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a)  Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) je središče Unije za strokovno znanje na področju varnosti omrežij in informacij ter bi ji morali dati pooblastila za neovirano izmenjavo informacij z organi kazenskega pregona, da se omogoči sodelovanje na področju kibernetske varnosti, ki ima pomembno vlogo v boju proti financiranju kriminalnih dejavnosti, vključno s terorizmom.

Predlog spremembe   14

Predlog direktive

Uvodna izjava 17 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17b)  Evropski bančni organ (EBA) bi bilo treba pozvati k posodobitvi projekta preglednosti za spopadanje s sedanjimi izzivi, da bi bolje preprečevali uporabo finančnih sistemov za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Prag za dejansko lastništvo iz člena 3(6)(a) Direktive (EU) 2015/849 ne razlikuje med pristnimi komercialnimi gospodarskimi subjekti in tistimi, ki ne poslujejo dejavno in se večinoma uporabljajo kot posredniške strukture med premoženjem ali prihodki ter končnim dejanskim lastnikom. Kar zadeva slednje, se je določenemu pragu moč zlahka izogniti, kar onemogoča identifikacijo fizičnih oseb, ki so končni lastniki pravnega subjekta oziroma ga obvladujejo. Da se v zvezi s posredniškimi strukturami v obliki družbe bolje opredelijo informacije o dejanskem lastništvu, je potrebno določiti specifičen prag kot znak lastništva.

(18)  Prag za dejansko lastništvo iz člena 3(6)(a) Direktive (EU) 2015/849 ne razlikuje med pristnimi komercialnimi gospodarskimi subjekti in tistimi, ki ne poslujejo dejavno in se večinoma uporabljajo kot posredniške strukture med premoženjem ali prihodki ter končnim dejanskim lastnikom. Kar zadeva slednje, se je določenemu pragu moč zlahka izogniti, kar onemogoča identifikacijo fizičnih oseb, ki so končni lastniki pravnega subjekta oziroma ga obvladujejo. Da se v zvezi s posredniškimi strukturami v obliki družbe bolje opredelijo informacije o dejanskem lastništvu, je potrebno določiti specifičen prag kot znak lastništva. Prag bi moral biti dovolj nizek, da bi zajel večino primerov.

Obrazložitev

Prag mora biti dovolj nizek, da zajame večino primerov, v katerih so pravne osebe vajene skrivati identiteto dejanskega lastnika. Predlaga se vključitev praga 10 % v člen 3(6)(a)(i) Direktive (EU) 2015/849.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Potrebno bi bilo pojasniti posebni dejavnik, ki določa državo članico, ki je odgovorna za spremljanje in registracijo informacij o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev. Da bi se izognili temu, da se zaradi razlik v pravnih sistemih držav članic nekateri skladi ne spremljajo in niso nikjer v Uniji registrirani, bi morali biti vsi skladi in podobne pravne ureditve registrirati tam, kjer se upravljajo. Za zagotovitev učinkovitega spremljanja in registracije informacij o dejanskem lastništvu skladov je potrebno tudi sodelovanje med državami članicami.

(21)  Potrebno bi bilo pojasniti posebni dejavnik, ki določa državo članico, ki je odgovorna za spremljanje in registracijo informacij o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev. Da bi se izognili temu, da se zaradi razlik v pravnih sistemih držav članic nekateri skladi ne spremljajo in niso nikjer v Uniji registrirani, bi morali biti vsi skladi in podobne pravne ureditve registrirati tam, kjer se ustanovijo, upravljajo ali kjer delujejo. Za zagotovitev učinkovitega spremljanja in registracije informacij o dejanskem lastništvu skladov je potrebno tudi sodelovanje med državami članicami.

Predlog spremembe   17

Predlog direktive

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Javni dostop prek obveznega razkritja nekaterih informacij o dejanskem lastništvu družb zagotavlja tretjim osebam, ki želijo poslovati s temi družbami, dodatna jamstva. Nekatere države članice so že sprejele ukrepe ali napovedale, da nameravajo javnosti omogočiti dostop do podatkov v registrih dejanskega lastništva. Zaradi dejstva, da podatki ne bodo javno dostopni v vseh državah članicah, oziroma razlik tako v podatkih, ki bodo na voljo javnosti, kot v njihovi dostopnosti lahko pride do različnih stopenj zaščite tretjih oseb v Uniji. V dobro delujočem notranjem trgu obstaja potreba po uskladitvi, sicer prihaja do izkrivljanj.

(22)  Javni dostop prek obveznega razkritja nekaterih informacij o dejanskem lastništvu družb zagotavlja tretjim osebam, ki želijo poslovati s temi družbami, dodatna jamstva. Nekatere države članice so že sprejele ukrepe ali napovedale, da nameravajo javnosti omogočiti dostop do podatkov v registrih dejanskega lastništva. Zaradi dejstva, da podatki ne bodo javno dostopni v vseh državah članicah, oziroma razlik tako v podatkih, ki bodo na voljo javnosti, kot v njihovi dostopnosti lahko pride do različnih stopenj zaščite tretjih oseb v Uniji. V dobro delujočem notranjem trgu obstaja potreba po usklajenem pristopu, sicer prihaja do te vrste izkrivljanja, in po večji preglednosti, ki je poglavitna za ohranitev zaupanja javnosti v finančni sistem.

Predlog spremembe   18

Predlog direktive

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Da se zagotovi sorazmernost, bi dostop do informacij o dejanskem lastništvu v zvezi s katerimi koli drugimi skladi razen tistimi, ki so sestavljeni iz kakršnega koli premoženja osebe oziroma hranjeni v imenu osebe, ki opravlja posel, ki pomeni ali vključuje upravljanje skladov, in deluje kot skrbnik sklada z namenom ustvariti dobiček morale imeti le osebe, ki izkazujejo upravičen interes. Upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji bi se moral utemeljiti s takoj razpoložljivimi sredstvi, kot so statuti ali izjava o poslanstvu nevladnih organizacij, ali na podlagi izkazanih predhodnih dejavnosti, pomembnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ali povezanim predhodnim kaznivim dejanjem, oziroma dokazanih izkušenj iz raziskovanja in ukrepanja na tem področju.

(35)  Da se zagotovita legitimnost in sorazmernost, bi dostop do informacij o dejanskem lastništvu v zvezi s katerimi koli drugimi skladi razen tistimi, ki so sestavljeni iz kakršnega koli premoženja osebe oziroma hranjeni v imenu osebe, ki opravlja posel, ki pomeni ali vključuje upravljanje skladov, in deluje kot skrbnik sklada z namenom ustvariti dobiček morale imeti le osebe, ki izkazujejo upravičen interes. Upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji bi se moral utemeljiti s takoj razpoložljivimi sredstvi, kot so statuti ali izjava o poslanstvu nevladnih organizacij, ali na podlagi izkazanih predhodnih dejavnosti, pomembnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ali povezanim predhodnim kaznivim dejanjem, oziroma dokazanih izkušenj iz raziskovanja in ukrepanja na tem področju. Upravičen interes bi lahko predvideli, kadar dejanski lastnik ali skrbnik zaseda javni položaj ali je v zadnjih petih letih zasedal javni položaj.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Uvodna izjava 41 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(41a)  Evropska centralna banka je 12. oktobra 2016 podala mnenje1a.

 

_________________

 

1a Še ni objavljeno v Uradnem listu.

Obrazložitev

Primerno se je sklicevati na mnenje Evropske centralne banke.

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)  ponudniki, ki primarno in poklicno sodelujejo pri storitvah menjave med virtualnimi in papirnimi valutami;

(g)  ponudniki, ki primarno in poklicno sodelujejo pri storitvah menjave med virtualnimi in zakonito uvedenimi valutami;

(glej mnenje Evropske centralne banke z dne 12. oktobra 2016 – CON/2016/49)

Obrazložitev

Bolj jasno je treba navesti „zakonito uvedene valute“.

Predlog spremembe   21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – točka h a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha)  izdajatelje, upravljavce, posrednike in distributerje virtualnih valut,

Predlog spremembe   22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – točka h b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(hb)  administratorje in ponudnike storitev spletnih plačilnih sistemov.

Predlog spremembe   23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – odstavek 1 – točka 4 – točka f

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-a)  točka (f) v točki 4 se nadomesti z naslednjim:

(f)  vseh kaznivih dejanj, vključno z davčnimi kaznivimi dejanji, ki so povezana z neposrednimi in posrednimi davki ter kot so opredeljena v nacionalnem pravu držav članic in ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom v trajanju več kot enega leta, ali v primeru držav članic, katerih pravni sistem vsebuje minimalni prag za kazniva dejanja, vseh kaznivih dejanj, ki se kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom v trajanju najmanj šestih mesecev;

„(f)  kaznivih dejanj, ki so povezana z neposrednimi in posrednimi davki ter kot so opredeljena v nacionalnem pravu držav članic, ob upoštevanju člena 57 te direktive.“

Predlog spremembe   24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 – točka a – točka i – pododstavek 2 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„Za namene člena 13(1)(b) in člena 30 te Direktive se v primeru, ko je pravni subjekt pasivni nefinančni subjekt, kot je opredeljen v Direktivi 2011/16/EU, znak lastništva ali nadzora iz odstavka 2 zniža na 10 odstotkov.“;

„Za namene člena 13(1)(b) in člena 30 te Direktive se znak lastništva ali nadzora iz pododstavka 2 zniža na 10 %.“;

Predlog spremembe   25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – odstavek 1 – točka 6 – točka a – točka ii

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(aa)  v točki (6)(a) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

(ii)  če na podlagi točke (i), potem ko so izčrpana vsa druga sredstva in kolikor ni razlogov za sum, ni identificirana nobena oseba ali če obstaja kakršen koli dvom, da je identificirana oseba dejanski lastnik oziroma so identificirane osebe dejanski lastniki, fizično osebo oziroma osebe na položaju višjega vodstva, pooblaščeni subjekti vodijo evidenco ukrepov, sprejetih z namenom identifikacije dejanskega lastništva v skladu s točko (i) in to točko;

“(ii)  če, potem ko so izčrpana vsa druga sredstva, subjekt ne razkrije identitete nobene fizične osebe, ki izpolnjuje merila iz točke (i), pooblaščeni subjekti zabeležijo, da dejanski lastnik ne obstaja, in vodijo evidenco ukrepov, sprejetih z namenom identifikacije dejanskega lastništva v skladu s točko (i). Če obstaja kakršen koli dvom, da je identificirana oseba dejanski lastnik oziroma so identificirane osebe dejanski lastniki, se ta dvom zabeleži. Poleg tega pooblaščeni subjekti ugotovijo in preverijo identiteto ustrezne fizične osebe na položaju višjega vodstva, ki jo identificirajo kot „višjega vodjo“ (in ne kot „dejanskega lastnika“), ter zabeležijo podrobnosti o vseh zakonitih lastnikih subjekta;

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 3 – odstavek 1 – točka 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  ,virtualne valute pomeni digitalno obliko vrednosti, ki je ne izda niti banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na papirno valuto, ampak jo fizične in pravne osebe sprejemajo kot plačilno sredstvo, in ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.“;

(18)  „virtualne valute“ pomeni digitalno obliko vrednosti, ki je ne izda niti banka niti javni organ in ki ni vezana na zakonito uvedeno valuto brez pravnega statusa valute ali denarja, ampak jo fizične in pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave ali za druge namene, in ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje. Virtualne valute ne morejo biti anonimne.

(glej mnenje Evropske centralne banke z dne 12. oktobra 2016 – CON/2016/49)

Obrazložitev

Kot je predlagala Evropska centralna banka, je treba opredelitev virtualne valute izboljšati.

Predlog spremembe   27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)  V členu 7(2) se doda naslednji pododstavek:

 

„Če država članica prenese pristojnosti, dodeljene organu iz prvega pododstavka, na druge organe, zlasti na regionalni ali lokalni ravni, se zagotovi učinkovito in uspešno usklajevanje med vsemi udeleženimi organi. Če je za naloge iz prvega pododstavka zadolžena več kot ena enota organa, na katerega je bila prenesena pristojnost, se zagotovi učinkovito in uspešno usklajevanje med različnimi enotami.“

Predlog spremembe   28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 9 – odstavek 2 – točka c a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b)  V členu 9(2) se doda naslednja točka:

 

„(ca)   obstojem robustnih sistemov za zagotavljanje, da imajo pristojni organi neoviran dostop do informacij o dejanskem lastništvu;“

Predlog spremembe   29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 9 – odstavek 2 – točka c b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2c)  V členu 9(2) se doda naslednja točka:

 

„(cb)   obstojem režima ustreznih sankcij v primeru kršitev prava;“

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 10 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2d)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

1.  Države članice svojim kreditnim institucijam in finančnim institucijam prepovejo vodenje anonimnih računov ali anonimnih bančnih hranilnih knjižic. Države članice v vsakem primeru zahtevajo, da za imetnike in upravičence obstoječih anonimnih bančnih računov ali anonimnih bančnih hranilnih knjižic čim prej, najpozneje pa pred kakršno koli uporabo takšnih računov ali takšnih hranilnih knjižic, veljajo ukrepi skrbnega preverjanja strank.

„1.  Države članice svojim kreditnim institucijam in finančnim institucijam prepovejo vodenje anonimnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali anonimnih sefov. Države članice v vsakem primeru zahtevajo, da za imetnike in upravičence obstoječih anonimnih bančnih računov, anonimnih bančnih hranilnih knjižic ali anonimnih sefov čim prej, najpozneje pa pred kakršno koli uporabo takšnih računov, hranilnih knjižic ali sefov, veljajo ukrepi skrbnega preverjanja strank.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka c

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 12 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da kreditne in finančne ustanove v Uniji, ki delujejo kot pridobitelji, sprejemajo le plačila, opravljena s predplačniškimi karticami, ki so izdane v tretjih državah, če te kartice izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne tistim, določenim v točkah (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 13(1) in člena 14, oziroma izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

3.  Države članice zagotovijo, da kreditne in finančne ustanove v Uniji, ki delujejo kot pridobitelji, sprejemajo le plačila, opravljena s predplačniškimi karticami, ki so izdane v tretjih državah, če te kartice izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne tistim, določenim v točkah (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 13(1) in člena 14, oziroma izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Pošiljanje predplačniških kartic po pošti ali na drugačen način zunaj jurisdikcije držav članic je treba takoj prijaviti in ga morajo pristojne osebe registrirati.

Predlog spremembe   32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  v prvem pododstavku člena 13(1) se doda naslednja točka:

 

„(aa)  preverjanje imen strank in dejanskih lastnikov na seznamu sankcij EU in ZN ter drugih ustreznih seznamih sankcij;“

Predlog spremembe   33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 13 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4b)  vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 13a

 

Komisija do januarja 2018 vzpostavi javno dostopno platformo, ki povezuje sezname ZN, EU in držav članic ter druge ustrezne sezname o osebah, skupinah in subjektih, za katere veljajo sankcije.“

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 14 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti ukrepe skrbnega preverjanja strank uporabljajo ne le za vse nove stranke, ampak v primernem času in z upoštevanjem tveganja tudi za obstoječe stranke, oziroma kadar pride do spremembe relevantnih okoliščin stranke ali kadar imajo v zadevnem koledarskem letu dolžnost stopiti v stik s stranko za namene pregleda morebitnih podatkov, povezanih z dejanskimi lastniki, zlasti v okviru Direktive 2011/16/EU.

5.  Države članice zahtevajo, da pooblaščeni subjekti ukrepe skrbnega preverjanja strank uporabljajo ne le za vse nove stranke, ampak v primernem času in z upoštevanjem tveganja tudi za obstoječe stranke, oziroma kadar pride do spremembe relevantnih okoliščin stranke ali kadar imajo v zadevnem koledarskem letu dolžnost čim prej stopiti v stik s stranko za namene pregleda morebitnih podatkov, povezanih z dejanskimi lastniki, zlasti v okviru Direktive 2011/16/EU. Države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za namene preverjanja vseh informacij, povezanih z dejanskim lastnikom oziroma lastniki, stopijo v stik s stranko najkasneje ... [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe].

Predlog spremembe   35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primerih iz členov 19 do 24 in drugih primerih večjega tveganja, ki jih ugotovijo države članice ali pooblaščeni subjekti, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za ustrezno obvladovanje in blažitev navedenih tveganj uporabljajo okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank.

V primerih iz členov 19 do 24 in drugih primerih tveganja, ki jih ugotovijo države članice ali pooblaščeni subjekti, države članice od pooblaščenih subjektov zahtevajo, da za ustrezno obvladovanje in blažitev navedenih tveganj uporabljajo okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank.

Obrazložitev

Ne zgolj v primerih večjega tveganja, temveč tudi v vseh drugih primerih ugotovljenega tveganja bi morale države članice od pooblaščenih subjektov zahtevati, da uporabljajo okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja strank za obvladovanje in blažitev navedenih tveganj.

Predlog spremembe   36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 18 a – odstavek 1 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  pridobivanje dodatnih podatkov o stranki;

(a)  pridobivanje dodatnih podatkov o stranki in dejanskem lastniku;

Predlog spremembe   37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 18 a – odstavek 1 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  pridobivanje podatkov o viru sredstev ali viru premoženja stranke;

(c)  pridobivanje podatkov o viru sredstev ali viru premoženja stranke in dejanskega lastnika;

Predlog spremembe   38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 26 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(7a)  člen 26(2) se nadomesti z naslednjim:

2.  Države članice pooblaščenim subjektom prepovejo, da se zanesejo na tretje osebe s sedežem v tretji državi z visokim tveganjem. Države članice lahko podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti pooblaščenih subjektov s sedežem v Uniji izvzamejo iz te prepovedi, kadar te podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v celoti spoštujejo politike na ravni skupine in postopke v skladu s členom 45.

„2.  Države članice pooblaščenim subjektom prepovejo, da se zanesejo na tretje osebe s sedežem v tretji državi z visokim tveganjem.“

Predlog spremembe   39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka -a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

 

„Države članice zagotovijo, da imetniki delnic ali glasovalnih pravic ali lastniškega deleža v poslovnih in drugih pravnih subjektih, vključno z udeležbo v obliki prinosniških delnic ali prek nadzora na druge načine, tem subjektom razkrijejo, ali je ta udeležba v njihovem imenu in za njihov račun ali v imenu druge osebe. Države članice zagotovijo, da fizične osebe na položaju višjega vodstva v poslovnih in drugih pravnih subjektih tem subjektom razkrijejo, ali so na tem položaju v njihovem imenu ali v imenu druge osebe.“

Predlog spremembe   40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  vstavi se naslednji odstavek:

 

„5a.   Podatki o vseh poslovnih in drugih pravnih subjektih, razen tistih iz člena 1a(a) Direktive 2009/101/ES, ki se hranijo v registru iz odstavka 3 tega člena, so javno dostopni.

 

Javno dostopni podatki zajemajo vsaj ime, datum rojstva, državljanstvo, državo prebivališča in kontaktne podatke (brez razkritja domačega naslova) dejanskega lastnika ter naravo in obseg njegovega deleža, kot je določeno v členu 3(6).

 

Za namene tega odstavka so podatki o dejanskem lastništvu dostopni v skladu s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov ter na podlagi spletne registracije. Države članice lahko za kritje upravnih stroškov uvedejo pristojbino.“

Predlog spremembe   41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 6 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Osrednji register iz odstavka 3 pristojnim organom in FIU zagotavlja pravočasen in neomejen dostop do vseh podatkov, shranjenih v osrednjem registru, brez kakršnih koli omejitev in ne da bi se ob tem obvestil zadevni subjekt. Pravočasen dostop omogoča tudi pooblaščenim subjektom, kadar sprejemajo ukrepe skrbnega preverjanja strank v skladu s Poglavjem II..

6. Da bi se jamčila učinkovitost, osrednji register iz odstavka 3 pristojnim organom in FIU zagotavlja pravočasen in neomejen dostop do vseh podatkov, shranjenih v osrednjem registru, brez kakršnih koli omejitev in ne da bi se ob tem obvestil zadevni subjekt. Pravočasen in neomejen dostop omogoča tudi pooblaščenim subjektom, kadar sprejemajo ukrepe skrbnega preverjanja strank v skladu s Poglavjem II.

Obrazložitev

Zagotavljanje pravočasnega in neomejenega dostopa pristojnim organom in FIU do vseh podatkov, shranjenih v osrednjem registru, brez kakršnih koli omejitev in ne da bi se ob tem obvestil zadevni subjekt, bo jamčilo učinkovitost osrednjega registra iz odstavka 3 tega spremenjenega predloga.

Predlog spremembe   42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 6 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organi, ki se jim omogoči dostop do osrednjega registra iz odstavka 3, so tisti javni organi, ki imajo določene odgovornosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z davčnimi organi in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev.“;

Pristojni organi, ki se jim omogoči dostop do osrednjega registra iz odstavka 3, so tisti javni organi, ki imajo določene odgovornosti za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno z davčnimi organi, nadzornimi organi in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev.

Obrazložitev

Trden finančni sistem z ustreznim nadzorom in analitičnimi orodji, ki lahko odkrijejo neobičajne transakcijske vzorce, lahko prispeva k:

– večji ozaveščenosti o terorističnih in kriminalnih povezavah in mrežah ter s tem povezanih nevarnostih;

– učinkovitim preventivnim ukrepom vseh pristojnih organov (vključno z nadzornimi organi).

Zato je treba na seznam uvrstiti tudi nadzorne organe.

Predlog spremembe   43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 8 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  v odstavku 8 se doda naslednji pododstavek:

 

„Pred sklepanjem novega poslovnega odnosa z gospodarskim ali drugim pravnim subjektom, za katerega velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zberejo dokazila o tej registraciji.“

Predlog spremembe   44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka c

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 9 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko določijo izvzetje glede dostopa iz točke (b) odstavka 5 do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu, in sicer za vsak primer posebej in v izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kadar bi takšen dostop dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja ali kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben.

črtano

Predlog spremembe   45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka c

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 30 – odstavek 10 – pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Da se lahko v skladu z odstavkom 5 izvajajo različne vrste dostopa, države članice sodelujejo tako med seboj kot s Komisijo.

Da se lahko v skladu z odstavkom 5 izvajajo različne vrste dostopa, države članice sodelujejo tako med seboj kot s Komisijo in upoštevajo najnovejše veljavne mednarodne standarde.

Obrazložitev

Potreben je usklajen pristop na ravni EU, hkrati pa je treba zagotoviti popolno izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

Z uporabo najnovejših mednarodnih standardov poudarjamo pomen razširitve obsega in povečanja dostopa do podatkov, ki so na voljo FIU.

Predlog spremembe   46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da se ta člen uporablja za sklade in druge vrste pravnih ureditev, ki imajo strukturo ali funkcije, ki so podobne skladom, kot so med drugim družba Treuhand in družbe za fiduciarne posle ali fideicomiso.

Države članice zagotovijo, da se ta člen uporablja za sklade in druge vrste pravnih instrumentov ali pravnih ureditev, ki imajo strukturo ali funkcije, ki so podobne skladom, kot so med drugim družba Treuhand in družbe za fiduciarne posle, fundacije tipa waqf ali fideicomiso ter vse druge po strukturi ali funkciji podobne obstoječe ali prihodnje pravne ureditve.

Predlog spremembe   47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zahtevajo, da skrbniki vsakega ekspresnega sklada, ki se upravlja na njihovem ozemlju, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto:

Države članice zahtevajo, da skrbniki vsakega ustanovljenega ekspresnega sklada, ki se upravlja ali deluje na njihovem ozemlju po pravu države članice ali tretje države, pridobijo in imajo na voljo ustrezne, natančne in posodobljene informacije o dejanskem lastništvu sklada. Te informacije vključujejo identiteto:

Predlog spremembe   48

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 3 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.   Podatki iz odstavka 1 se shranjujejo v osrednjem registru, ki ga vzpostavi država članica, v kateri se sklad upravlja.

3a.   Podatki iz odstavka 1 se shranjujejo v osrednjem registru, ki ga vzpostavi država članica, v kateri se sklad ustanovi, upravlja ali deluje.

Predlog spremembe   49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka c

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pristojni organi z dostopom do osrednjega registra iz odstavka 3a so javni organi z določenimi odgovornostmi za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma, vključno z davčnimi organi in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev.

Pristojni organi z dostopom do osrednjega registra iz odstavka 3a so javni organi z določenimi odgovornostmi za preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma, vključno z davčnimi organi, organi nadzora in organi, ki opravljajo funkcijo preiskovanja in pregona pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter zasega, zamrznitve in zaplembe kriminalnih sredstev.

Obrazložitev

Organi nadzora so med organi, ki izpolnjujejo bistveno funkcijo.

Predlog spremembe   50

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka d

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 a – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V zvezi s katerimi koli drugimi skladi razen tistimi, ki so opredeljeni v členu 7b(b) Direktive 2009/101/ES, so podatki, ki se hranijo v registru iz odstavka 3a tega člena, dostopni osebam in organizacijam, ki izkazujejo upravičen interes.

V zvezi s katerimi koli drugimi skladi razen tistimi, ki so opredeljeni v členu 1a(b) Direktive 2009/101/ES, so podatki, ki se hranijo v registru iz odstavka 3a tega člena, javno dostopni.

Predlog spremembe   51

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka d

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 a – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Podatki, ki so na voljo osebam in organizacijam, ki izkazujejo upravičen interes, zajemajo ime, mesec in leto rojstva ter državljanstvo in državo prebivališča dejanskega lastnika, kot je določeno v členu 3(6)(b).

Javno dostopni podatki zajemajo vsaj ime, datum rojstva, državljanstvo, državo prebivališča in kontaktne podatke (brez razkritja domačega naslova) dejanskega lastnika ter naravo in obseg njegovega deleža, kot je določeno v členu 3(6).

Predlog spremembe   52

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka d

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 a – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za namen tega odstavka je dostop do informacij o dejanskem lastništvu skladen s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov, kot je določeno v členu 2(7) Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, poleg tega pa zanj velja obveznost spletne registracije.

 

________________

 

1aDirektiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).

Predlog spremembe   53

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka d

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 4 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b)  Ob sklepanju novega poslovnega odnosa s skladom ali drugo pravno ureditvijo, za katero v skladu z odstavkom 3a velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zbirajo dokazila o registraciji, kadar je to primerno.

(4b)  Ob sklepanju novega poslovnega odnosa s skladom ali drugo vrsto pravnega instrumenta ali pravne ureditve, za katero v skladu z odstavkom 3a velja registracija informacij o dejanskem lastništvu, pooblaščeni subjekti zbirajo dokazila o registraciji, kadar je to primerno.

Obrazložitev

Poleg pravnih ureditev lahko obstajajo še pravni instrumenti, kot je navedeno zgoraj. Pravni instrumenti se razlikujejo od pravnih ureditev, zato jih je treba navesti ločeno. Da bi zagotovili, da se ta direktiva uporablja za vse pravne strukture, ki imajo funkcije, ki so podobne skladom, je treba dodati besedno zvezo pravna ureditev.

Predlog spremembe  54

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 31 – odstavek 7 a – pododstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7a. V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavkih 4 in 4a, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu.

7a. V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavkih 4 in 4a, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Izjeme je treba redno preverjati, da se preprečijo zlorabe. V primeru odobritve izjeme je treba to jasno označiti v registru in pisno utemeljiti.

Predlog spremembe   55

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 32 – odstavek 3 – pododstavek 1 – četrti stavek

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Od pooblaščenih subjektov lahko pridobi podatke in jih uporabi.

Od pooblaščenih subjektov lahko zahteva in pridobi dodatne informacije ter jih uporabi.

Predlog spremembe   56

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 32 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice uvedejo avtomatične centralizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji sistemi za pridobivanje elektronskih podatkov, ki omogočajo pravočasno identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje plačilne račune, kot je določeno v Direktivi 2007/64/ES, ter bančne račune pri kreditni ustanovi na njihovem ozemlju. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

1.  Države članice uvedejo avtomatične centralizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji sistemi za pridobivanje elektronskih podatkov, ki omogočajo pravočasno identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje plačilne račune, kot je določeno v Direktivi 2007/64/ES, bančne račune in sefe pri kreditni ustanovi na njihovem ozemlju. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

Predlog spremembe   57

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 32 a – odstavek 3 – alinea 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-  za sefe: ime najemnika in trajanje najema.

Predlog spremembe   58

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 32 a – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Države članice lahko uvedejo izvzetja od obveznosti iz odstavkov 1 do 3 v zvezi s pasivnimi bančnimi računi.

 

V tem odstavku „pasivni bančni račun“ pomeni bančni račun s stanjem največ 5000 EUR, s katerega ali na katerega v zadnjih 36 mesecih niso bila nakazana nobena plačila, razen plačil obresti in drugih običajnih pristojbin za storitve, ki jih zaračunava ponudnik storitev.

Predlog spremembe   59

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 32 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 32b

 

1.   Države članice uvedejo avtomatične centralizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji sistemi za pridobivanje elektronskih podatkov, ki omogočajo pravočasno identifikacijo katere koli fizične ali pravne osebe, ki ima ali obvladuje zemljišča in nepremičnine na njihovem ozemlju. Države članice Komisijo uradno obvestijo o značilnostih teh nacionalnih mehanizmov.

 

2.   Države članice zagotovijo, da so podatki, ki se hranijo v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1, na nacionalni ravni neposredno dostopni FIU in pristojnim organom. Države članice zagotovijo, da je v skladu s členom 53 katera koli FIU zmožna kateri koli drugi FIU pravočasno zagotoviti podatke, shranjene v centraliziranih mehanizmih iz odstavka 1.

 

3.   Naslednji podatki so dostopni in jih je možno poiskati prek centraliziranih mehanizmov iz odstavka 1:

 

  za lastnika nepremičnin in katere koli osebe, ki delujejo v imenu lastnika: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(a), ali edinstvena identifikacijska številka;

 

  za dejanskega lastnika nepremičnin: podatki o imenu ter drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe za prenos člena 13(1)(a), ali edinstvena identifikacijska številka;

 

-   za nepremičnine: datum in razlog za pridobitev lastništva, zastavne pravice na nepremičnino in druge pravice, razen lastništva;

 

-   za zemljišča: lokacija, parcelna številka, kategorija zemljišča (trenutno stanje zemljišča), površina parcele (površina zemljišča);

 

-   za stavbe: lokacija, parcelna številka, hišna številka, vrsta stavbe, struktura stavbe, tlorisna površina.

 

4.   Države članice sodelujejo med seboj in s Komisijo, da v skladu z odstavkom 1 do 1. januarja 2018 vzpostavijo evropski register nepremičnin, ki bo nadgradil evropski informacijski sistem za zemljišča (EULIS).“

Predlog spremembe  60

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 16

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 47 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev menjave med virtualnimi in papirnimi valutami, ponudniki skrbniških denarnic, menjalnice, družbe, ki unovčujejo čeke, ter izvajalci storitev za sklade in družbe pridobijo licenco ali so registrirani ter da se regulirajo tudi ponudniki storitev iger na srečo.

1.  Države članice zagotovijo, da ponudniki storitev menjave med virtualnimi in zakonito uvedenimi valutami, ponudniki skrbniških denarnic, menjalnice, družbe, ki unovčujejo čeke, izdajatelji, upravitelji, posredniki in distributerji virtualnih valut, upravljavci in ponudniki spletnih plačilnih sistemov ter izvajalci storitev za sklade in družbe pridobijo licenco ali so registrirani ter da se regulirajo tudi ponudniki storitev iger na srečo, tudi z izvajanjem ukrepov za preprečevanje uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja ali financiranja terorizma.

Predlog spremembe  61

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 50 a – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice ne prepovedo ali uvedejo nerazumne ali neupravičene pogoje za izmenjavo podatkov ali pomoč med pristojnimi organi. Države članice zlasti zagotovijo, da pristojni organi ne zavračajo prošenj za pomoč na podlagi dejstva:

Države članice zagotavljajo izmenjavo informacij in pomoč med pristojnimi organi, ne da bi določale nerazumne ali neupravičeno omejevalne pogoje. Države članice zlasti zagotovijo, da pristojni organi ne zavračajo prošenj za pomoč na podlagi dejstva:

Predlog spremembe   62

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 a (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 51 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 51a

 

Komisija do junija 2017 predloži zakonodajni predlog za ustanovitev evropske FIU, ki bo usklajevala in podpirala FIU držav članic ter jim nudila pomoč. Evropska FIU nudi podporo nacionalnim FIU pri vzdrževanju in razvoju tehnične infrastrukture za zagotavljanje izmenjave informacij, jim pomaga pri skupni analizi čezmejnih zadev in pripravi svojo strateško analizo ter usklajuje delo FIU držav članic za čezmejne zadeve. V ta namen nacionalne FIU pri preiskavi zadeve, povezane s pranjem denarja, samodejno izmenjujejo informacije z evropsko FIU. Pri tem zakonodajnem predlogu se upoštevajo rezultati primerjave pooblastil in ovir za sodelovanje FIU držav članic, ki jo je izvedla Komisija, da bi oblikovali uravnotežen in prilagojen sistem sodelovanja.“

Predlog spremembe   63

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 18 b (novo)

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 51 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18b)  vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 51b

 

1.  Države članice zagotovijo, da lahko njihove FIU sodelujejo in izmenjujejo informacije s tujimi sodelujočimi organi.

 

2.   Države članice zagotovijo, da lahko FIU EU izvedejo preiskavo v imenu tujih sodelujočih organov, če bi to lahko bilo pomembno za analizo finančnih transakcij. Preiskave vključujejo vsaj:

 

-   iskanje po lastnih zbirkah podatkov, ki bi vključevalo informacije, povezane s poročili o sumljivih transakcijah,

 

-   iskanje po drugih zbirkah podatkov, do katerih imajo lahko neposredni ali posredni dostop, vključno z zbirkami podatkov organov kazenskega pregona, javnimi zbirkami podatkov, upravnimi zbirkami podatkov in komercialno dostopnimi zbirkami podatkov.

 

Če jim je to dovoljeno, FIU za pridobitev ustreznih informacij vzpostavijo tudi stik s pristojnimi organi in finančnimi institucijami.“

Predlog spremembe  64

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 20

Direktiva (EU) 2015/849

Člen 55 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Države članice zagotovijo, da FIU, ki prejme zahtevo za predhodno soglasje za posredovanje informacij, to soglasje pristojnim organom izda hitro in v čim večjem obsegu, ne glede na vrsto povezanega predhodnega kaznivega dejanja. FIU svojega soglasja za takšno posredovanje ne zavrne, razen če je to zunaj področja uporabe njenih določb AML/CFT, če bi to lahko vodilo do oviranja kazenske preiskave, če bi bilo v jasnem nasprotju z upravičenimi interesi fizične ali pravne osebe ali države članice FIU, ki prejme zahtevo, ali če bi bilo kako drugače v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava te države članice. Vsaka takšna zavrnitev izdaje soglasja se ustrezno pojasni.

2.  Države članice zagotovijo, da FIU, ki prejme zahtevo za predhodno soglasje za posredovanje informacij, to soglasje pristojnim organom izda hitro in v čim večjem obsegu, ne glede na vrsto povezanega predhodnega kaznivega dejanja. FIU svojega soglasja za takšno posredovanje ne zavrne, razen če je to zunaj področja uporabe njenih določb AML/CFT, če bi to lahko vodilo do oviranja kazenske preiskave, če bi bilo v jasnem nasprotju z upravičenimi interesi fizične ali pravne osebe ali države članice FIU, ki prejme zahtevo, ali če bi bilo kako drugače v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava te države članice. Vsaka takšna zavrnitev izdaje soglasja se ustrezno pojasni. Vedno je treba v celoti spoštovati temeljne pravice vseh strani, tudi pravico do varstva podatkov.

Predlog spremembe   65

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 b – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o dejanskem lastništvu iz odstavka 1 tega člena prav tako javno dostopne prek sistema medsebojno povezanih registrov iz člena 4a(2).

3.  Države članice zagotovijo, da so informacije o dejanskem lastništvu iz odstavka 1 tega člena prav tako javno dostopne prek sistema medsebojno povezanih registrov iz člena 4a(2) v skladu s pravili o varstvu podatkov in standardi odprtih podatkov, kot je določeno v členu 2(7) Direktive 2003/98/ES, ter na podlagi spletne registracije.

Predlog spremembe  66

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2009/101/ES

Člen 7 b – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavku 1, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu.

4.  V izjemnih okoliščinah, ki jih določi nacionalna zakonodaja, kjer bi dostop, opredeljen v odstavku 1, dejanskega lastnika izpostavil tveganju prevare, ugrabitve, izsiljevanja, nasilja ali ustrahovanja oziroma kadar je dejanski lastnik mladoleten oziroma kako drugače nesposoben, lahko države članice za vsak primer posebej zagotovijo izvzetje glede dostopa do vseh ali nekaterih informacij o dejanskem lastništvu. Izjeme je treba redno preverjati, da se preprečijo zlorabe. V primeru odobritve izjeme je treba to jasno označiti v registru in pisno utemeljiti.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

Referenčni dokumenti

COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD)

Pristojni odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

12.9.2016

LIBE

12.9.2016

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

12.9.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

12.10.2016

Člen 55 – skupne seje odborov

       Datum razglasitve na zasedanju

       

6.10.2016

Obravnava v odboru

28.11.2016

 

 

 

Datum sprejetja

12.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Mary Honeyball, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Julia Reda, Evelyn Regner, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Sergio Gaetano Cofferati, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Heidi Hautala, Constance Le Grip, Victor Negrescu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov)

(1)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES, UL L 141, 5.6.2015, str. 73; in Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti, UL L 258, 1.10.2009, str. 11.

(2)

Ocena učinka Komisije, SWD(2016)0223, SWD(2016)0224.

(3)

Glej tudi „The law enforcement challenges of cybercrime: are we really playing catch up?“ (Izzivi za kazenski pregon na področju kibernetskega kriminala: ali bomo nadoknadili zamujeno?), študija za odbor LIBE, tematski sektor C, Evropski parlament, 2015.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma

Referenčni dokumenti

COM(2016)0450 – C8-0265/2016 – 2016/0208(COD)

Datum predložitve EP

5.7.2016

 

 

 

Pristojni odbor

  Datum razglasitve na zasedanju

ECON

12.9.2016

LIBE

12.9.2016

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

  Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

12.9.2016

INTA

12.9.2016

JURI

12.9.2016

 

Poročevalec/-ka

  Datum imenovanja

Krišjānis Kariņš

15.6.2016

Judith Sargentini

15.6.2016

 

 

Člen 55 - Postopek s skupnimi sejami odborov

  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

6.10.2016

Obravnava v odboru

1.12.2016

12.1.2017

 

 

Datum sprejetja

28.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

88

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Heinz K. Becker, Pervenche Berès, Malin Björk, Udo Bullmann, Caterina Chinnici, Fabio De Masi, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Markus Ferber, Raymond Finch, Sven Giegold, Neena Gill CBE, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Roberto Gualtieri, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Eva Joly, Othmar Karas, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Juan Fernando López Aguilar, Olle Ludvigsson, Monica Macovei, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Roberta Metsola, Bernard Monot, Claude Moraes, Luigi Morgano, Alessandra Mussolini, József Nagy, Luděk Niedermayer, Péter Niedermüller, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Soraya Post, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Judith Sargentini, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marco Valli, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Pál Csáky, Mady Delvaux, Herbert Dorfmann, Bas Eickhout, Maria Grapini, Anna Hedh, Ramón Jáuregui Atondo, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Krišjānis Kariņš, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Angelika Mlinar, John Procter, Emil Radev, Michel Reimon, Andreas Schwab, Barbara Spinelli, Tibor Szanyi, Romana Tomc, Nils Torvalds, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luke Ming Flanagan, Kinga Gál, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Monica Macovei, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Paul Tang, Pavel Telička, Traian Ungureanu, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Lieve Wierinck, Branislav Škripek

Datum predložitve

9.3.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

88

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Angelika Mlinar, Pavel Telička, Nils Torvalds, Lieve Wierinck, Cecilia Wikström

ECR

Monica Macovei, Stanisław Ożóg, John Procter, Pirkko Ruohonen-Lerner, Branislav Škripek

EFDD

Marco Valli, Kristina Winberg

ENF

Bernard Monot

GUE/NGL

Malin Björk, Fabio De Masi, Cornelia Ernst, Luke Ming Flanagan, Paloma López Bermejo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Barbara Spinelli, Miguel Viegas

PPE

Heinz K. Becker, Pál Csáky, Herbert Dorfmann, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Kinga Gál, Danuta Maria Hübner, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Othmar Karas, Krišjānis Kariņš, Barbara Kudrycka, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Jeroen Lenaers, Ivana Maletić, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, József Nagy, Luděk Niedermayer, Emil Radev, Dariusz Rosati, Theodor Dumitru Stolojan, Csaba Sógor, Romana Tomc, Traian Ungureanu, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Tomáš Zdechovský

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Caterina Chinnici, Richard Corbett, Mady Delvaux, Tanja Fajon, Neena Gill CBE, Ana Gomes, Maria Grapini, Roberto Gualtieri, Anna Hedh, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Cécile Kashetu Kyenge, Dietmar Köster, Olle Ludvigsson, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Péter Niedermüller, Soraya Post, Pedro Silva Pereira, Birgit Sippel, Tibor Szanyi, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Sven Giegold, Eva Joly, Jean Lambert, Michel Reimon, Judith Sargentini, Molly Scott Cato, Bodil Valero

1

-

EFDD

Raymond Finch

4

0

PPE

Frank Engel, Burkhard Balz, Markus Ferber, Andreas Schwab

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov